Ponavadi kar dobro plujemo skozi razburkanost vsakdana, dokler nam nekaj ne pride do živega.
Se nas dotakne.
Nas premakne.

In največkrat je to takrat, ko gre nekaj narobe v tvojem življenju.
Ali pa v življenju nekoga, ki ti je blizu.

Ranljivo je.

Ne moreš ignorirati stvari, ki terjajo, da se spogledaš z njimi.

In v življenju ženske so težave s telesom ponavadi tiste, ki jo razgalijo.

Težave z rodili
Težave s prsmi.
Težave s srcem.

In ko si dovolimo, da se odpremo na to temo, pogovor pogosto spremlja veliko opravičevanja, občutkov krivde in sramu.

Skrivamo težave, ki jih imamo, ker se sramujemo tega, da so nas doletele.
Pogosto se sprašujemo zakaj se nam to dogaja.
Še posebej, če si prepričana, da vse delaš “prav”.

Vem zase.
Eno je prepričanje, da moraš vse sama.
In skušamo najti rešitve za vse – same.
Drugo je sram, da se to dogaja tebi in notranje maltretiranje sebe, iskanje vzroka, še posebej, če si del duhovnih krogov, kjer je itak tako, da se ti po pravilu ne sme zgoditi nič, ker je drugače vse tvoja krivda.

Iz prve roke vem, kako pomembna je v mojem življenju podpora.
To, da imam okoli sebe ženske s katerimi se lahko pogovorim in razkrijem tudi najbolj ranljive stvari, je velikansko darilo.

Včeraj sem imela en tak pogovor.
Z žensko, ki se sooča s težavami z maternico.

Zmedenost. Izgubljenost.
Skrivanje težav.
Vse to je v ospredju.

Ni imela namena, da bi mi zares povedala kaj jo muči.

Začela je previdno.
In zaradi svojih izkušenj sem zelo hitro ujela, kam greva z vsem skupaj.

Maternica in jajčniki, ženska rodila kot celota, cela medenica so v življenju večine žensk še vedno področja, ki so v temi.

Ne glede na to, da govorimo o ženski cikličnosti in o ženskih ciklih, da se veliko več govori o menstruaciji, je mesto, od kje kri prihaja mesto, ki je še vedno tabu.

Skrb za žensko telo je še vedno tabu.

Zlahka ignoriramo potrebe, ki jih telo ima, dokler nas ne ustavi na polno.
In tisto, kar žensko ponavadi ustavi, je bolezen.

Zakaj jaz?
In zakaj zdaj?
To sta dve najpogostejši vprašanji.

Kljub temu, da lahko desetletja ignoriramo svoje telo in njegove potrebe, smo začudene, ko se zgodi nam.

In zase vem, da sem bila prepričana, da se meni ne more in ne sme zgoditi.
Ker že toliko časa delam na sebi.
Ker stvari delam “prav”.

Bila sem prepičana, da sem si zagotovila, da se meni boleče stvari ne bodo zgodile, ker sem “duhovna” oseba.
In ker sem meditirala, delala prakse, delala molitve, ker sem delala vse, kar so mi rekli, da te obvaruje pred preizkušnjami.

Pa sem na svoji koži izkusila to, da ni bližnjic.
Da si ne moreš “kupiti” karte ven iz preizkušenj, ki te čakajo na tvoji poti.

Čisto vsaka ženska se na svoji poti sreča z občutkom izdaje.

V svojem življenju se nauči logično in učinkovito opravljati stvari, ob tem pa žrtvuje svoje zdravje, svoje sanje in intuicijo. Izgubi stik s svojo žensko naravo.

Ko se odloči, da ne bo več igrala po pravilih drugih, da ne bo več upoštevala Patriarhalnih pravil, ostane brez smernic, ki bi ji povedale, kako naj deluje ali kako naj čuti.

In na tej točki ima vedno izbiro… lahko je žrtev okoliščin, situacij in ljudi.

Ali pa se sooči s tem, česar jo je najbolj strah.

To prečkanje mostu in pot v neznano je ena najbolj strašljivih izbir za žensko.

Terja pogum.

Raztrešči se iluzija navidezne popolnosti.
Popoln svet se izkaže za laž, kletko ali zapor.
Krhek svet, oblikovan, da žensko zaščiti pred nelagodjem in bolečino, razpade.

Vse kar ji je bilo pomembno, ji je odvzeto.

In nikogar ni, ki bi ji pomagal, jo zaščitil ali jo rešil.
V sebi čuti izdajo.

In v tem razpadu znanega sveta prepoznavaš, da ti strategije, ki so ti prej pomagale preživeti, ne služijo več.

Občutek je tak, kot da nič več ne deluje.
V sebi občutiš nemoč.

Tisti del, ki ga je bilo meni najtežje sprejeti, je bilo to, da sem imela občutek, da me je moje telo izdalo.

Ob tem, ko sem ga gladko ignorirala desetletja, sem bila prepričana, da me je izdalo.
Imela sem občutek kot da me je izdalo življenje.

In na začetku sem se napadala, krivila samo sebe in se soočala s tonami sramu.
Počasi sem se pomirila s tem, da imam dogovore, ki so del moje življenjske poti.

In mic po mic sem se naučila, da nisem za vse sama.
In da mi ni treba vsega sama.

Bilo mi je težko prositi za pomoč.
In sprejeti pomoč, ki sem jo potrebovala.

Ni res, da zmoremo vse sami.
Ja res je, da je ženska naučena, da je to, da je iznajdljiva in sposobna, cenjeno s strani družbe.
Vendar te prepričanje, da zmoreš vse sama in da moraš vse sama, drago stane.

Sprejeti pomoč je za večino žensk vse prej kot enostavno.
In vendar se je umetnosti sprejemanja potrebno naučiti.
Ker je to tvoja pot nazaj k Sebi.

Potrebujemo ljudi okoli sebe.
Take, ki nas razumejo in s katerimi se lahko pogovarjamo.
Take, ki imajo svoje izkušnje in nas lahko spodbujajo in podprejo.

Ker čisto vsi potrebujemo podporo.

Zaradi tega v tem mesecu za kratek čas odpiram vrata v Sestrstvo Varuhinje Ljubezni.

Ker vem kako dragoceno je to, da smo ženska podpora druga drugi.
Da držimo prostor druga za drugo.
Da se vidimo, slišimo in smo si priča.

Ker vem, da povezane v jati, potujemo hitreje in dlje.

80% žensk se danes zbuja utrujenih, brez energije, izgorela.

Izčrpanost je posledica trenda sodobne družbe, ki žensko sili v praznjenje.

Tako dela vedno več, se trudi vedno bolj.
Je zgarana.
V nenehnem razdajanju, ugajanju drugim, v prilagajanju in dokazovanju.

Vozi pa s prazno posodo za gorivo.

Najbolj frustrirajoč del za mnoge je, da imajo občutek, da delajo stvari “prav”.

Strah, da boš izgubila odobravanje s strani drugih ali da te bodo zavrgli kot staro igračo, če ne boš koristna in produktivna, je resničen.
Ker je ženska tradicionalno tista, ki ki je cenjena zaradi svoje sposobnosti, da poskrbi za druge. In je v razdajanju za druge.

Družba ni bila narejena za žensko.
Ženska se je prilagodila in prevzela moška načela.
Zavoljo preživetja.

Zdaj plačujemo ceno za to razdajanje, ko delčke sebe konstantno dajemo, dajemo, dajemo.

Zakaj?

Ker je ženska, ki dele sebe daje drugim, nagrajena.
Tekmujemo druga z drugo katera bo bolj radodarna.

Radodarnost je moška kvaliteta, skupaj s ščitenjem, lovljenjem stvari in potiskanjem.

V vseh teh smo ženske nadpovprečno dobre.

Težavo pa imamo s sprejemanjem.
In s sproščenostjo. S sijanjem.
In po novem s sočutjem.

Ker, ko je vodnjak prazen, izsušen in ni nikogar, ki skrbi zanj, čutimo nezadovoljstvo.
Smo sitne.
Trpimo.
In to trpljenje čutijo vsi okoli nas.

Ženska je vodnjak.
Vodnjak vitalne življenjske sile.
In ta voda, ta živost oživlja vse kar je živo.

Vodnjak je bil tradicionalno postavljen na sredi vasi.
Bil je središče skupnosti.
Ob njem so se srečevali, izmenjevali, se družili in povezovali.

Vodnjak je potrebno polniti.

Polnjenje je blaženost za žensko.
Praznina je blaženost za moškega. Samo poglej orgazem.

Sistemi, strukture sodobnega sveta spodbujajo praznjenje.
Religije in duhovnost obljubljajo praznino.

Svet v katerem živimo ni narejen za žensko ali z blaginjo ženske v mislih.

Zato je polnjenje vodnjaka in skrb za to, da vodnjak ne izgublja vode aka življenjske sile, popolnoma na ženski. Spomniti se mora, da je sprejemanje ključno za njeno polnost.

In v mojem 20-letnem raziskovanju ženske narave sem ugotovila, da je umetnost sprejemanja za žensko največji izziv.

Kar me sploh ne preseneča.

Družba te ne nauči kako sprejeti.
Družba spodbuja praznjenje.
Je zato sploh kaj čudnega, da so že dekleta v poznih 20-tih konstantno utrujene in z avtoimunimi boleznimi?
Ni.

Več kot 80% vseh bolnikov z avtoimunimi boleznimi je žensk.
Avtoimune bolezni temeljijo na tem, da organizem napade samega sebe.
In to kar se dekle zelo hitro nauči je, da napada sebe, kritizira sebe, se sodi, da ni dovolj xyz.

In nobena količina dela na sebi, popravljanja sebe ali izboljševanja sebe te ne pripelje v polnost ali v izpolnjenost. Sem poskušala 20 let in ni delovalo.

Premik se je začel, ko sem mic po mic začela v prakso dajati umetnost sprejemanja, polnjenja, negovanja ženskega energijskega sistema v mojem telesu.

Srkanje življenja. Potapljanje v živost.

Ženske duhovne prakse.

Umetnost sprejemanja je naredila največjo razliko zame osebno.
In morala sem naučiti svoj sistem kako sprejeti.
Ker po desetletjih praznjenja, ko si na voljo drugim ne znaš več, ne veš kako sprejeti.
Ni ti naravno. Rabiš se odučiti starega in se naučiti novo.

Skrb za vodnjak, ki ga imaš v sebi je na tebi.
To, da poveš kaj potrebuješ in kaj te polni je na tebi.
Tukaj ni avtomatike. In ni čarobne palčke.

Umetnost sprejemanja mi je bil daleč največji izziv, ker sem bila strenirana, da sem bila nenehno v pogonu, v dajanju, razdajanju, v prilagajanju drugim.
In itak sem lahko vse sama. In sem počela stvari sama.
In sem se pritoževala, da sem za vse sama.

To, da sem najprej ugotovils kaj potrebujem, kaj me polni in kaj je moj JA je bil začetek.
Da sem se naučila povedati na glas, prositi za pomoč in podporo je bil težji del.
Sprejeti ponujeno in se napolniti, to je še vedno moj dnevni trening.

Razlika je v tem, da zdaj vem kako to naredim. In da to dajem v prakso.

Sprejemanje je za žensko ključnega pomena.
Ker je polnost naravno stanje za žensko in ne praznina.
To dvoje je med seboj povezano.

Ko si polna, se zmehčaš, se odpreš in lahko sprejmemaš še več.

In del težave s sprejemanjem je ta, da zavračamo, odbijemo dobre stvari, ki prihajajo do nas.

Ključno vprašanje za žensko je koliko dobrega sem pripravljena sprejeti?
Kako dobro je lahko moje življenje?

Da bi lahko sprejela, je potrebno biti utelešena.
Sprejemanje se lahko zgodi samo, ko si odprta in voljna.
Zmehčanost in sproščenost sta tukaj ključni.

In sprostiš se, ko se počutiš varno.

Vse je med seboj povezano.

Če ti upočasnjevanje vzbuja strah, da ne boš česa slučajno zamudila.
Če sprejemanje enačiš s šibkostjo in nemočjo.
Če počitek čutiš kot razvajenost.
Če čutiš izčrpanost, izpraznjenost in v izgorevanju je to, da izmojstriš Umetnost Sprejemljivosti pomemben ključ zate.

Vabljena v spletni intenziv v 6 delih, kjer delim podrobnosti. Prijavi se na povezavi http://divine.si/program/sprejemanje.html

Bodi SIjajno!
Taja Albolena

Ena tistih stvari, ki jih v zadnjem času opažam je, kako vse dobre stvari v povezavi s tem, kaj bi nam lahko pomagalo zaživeti bolj izpolnjujoče življenje postajajo mehanizmi, ki žensko vodijo v še večjo produktivnost. In v končni fazi krutost do same sebe.

Ker če ne slediš nasvetom, pravilom in trendom, kako naj bi ženska živela, sledila svoji cikličnosti, bila xyz, je na koncu nekaj narobe s tabo.

In zase vem, da sem v to past najbolj globoko stopila, ko sem se znašla na preizkušnji v svojem partnerskem odnosu.

Ker odnosi so nam ženskam Sveti.
Res, res nam je pomembna povezanost in zanjo smo pripravljene narediti marsikaj.

Spremeniti sebe.
Spremeniti njega.
Izgubiti stik s sabo in z vsem, kar nam je pomembno.
Pozabiti na vse svoje vrednote.

Prilagodimo se.
Ustrežemo.
Razprodamo vse kar nam nekaj pomeni.
Razdamo se do te mere, da slečemo s sebe vse.
Pretvarjamo se, da smo nekdo, ki me sploh nismo.

Vse za povezanost.

In ko ostaneš sama, zavrnjena, zatrta, zapuščena, si prepričana, da je nekaj narobe s tabo.

Ker so nas tako strenirali.
Če nekaj ne gre kot bi moralo po pravilih, potem je krivda na strani ženske.

Požremo vse.
Požiramo vedno znova in znova.

In tudi, če mi ženska zagotavlja, da jo to sploh ne zanima, vem, da je to samo fasada, ki skriva bolečino, ki jo je v svojih odnosih izkusila.

Ja pogumne smo. Srčne smo.
In tako faking globoko ranjene.

Sistem Patriarhata, Kolonializem in Kapitalizem so poškodovali tkanino življenja in ustvarili globoke travme v sami esenci ženstvenosti.

Ženska je bila tisočletja kaznovana.
Mučena. Ubita.
In še danes v sebi čutimo posledice.

Ne glede na ves napredek in vse fine stvari, ki jih znamo povedati o moderni dobi, ženska danes še vedno posluša kaj bi morala početi in česa vse ne bi smela početi.

Ja ločene smo od svoje notranje modrosti in ne zaupamo svoji intuiciji.
Še vedno sprašujemo, če imamo dovoljenje, da obstajamo.
Še vedno poslušamo druge, ko nam govorijo kaj je dobro za nas in usmerjajo naša življenja.

Govorili so nam, da smo manjvredne.
Sužnje.

Da smo grešnice.
Da so naša telesa vir zla in da bi se ga morale sramovati.

Da smo se rodile ničvredne in se moramo vedno znova dokazovati.
Da smo nore. Zmešane.

In verjele smo jim…

In ko si v odnosih na preizkušnji pride v ospredje cel paket…
Strah, da boš zapuščena, zanikana, da boš ostala sama ker je itak nekaj narobe s tabo.
Strah da si preveč. In da si hkrati premalo.
Strah pred nemočjo. Strah pred močjo v sebi.
Strah pred ponižanjem.
Strah, da boš izločena iz skupnosti. Da boš izobčena.
Sram.
Strah, da te bodo imeli za noro. Da si histerična.
Strah pred izgubo nadzora.
Nezaupanje.
Primerjanje z drugimi.
Tekmovalnost.

In na polno greš v iskanje potrditve zunaj sebe.
Skušaš ustrezati. Ugajati.
Prilagodiš se.
Se razdajaš za druge.
Razprodaš vse kar imaš.
Se pretvarjaš, da zmoreš vse sama.

Dokazuješ, da si dobra.
Dokazuješ, da nisi preveč.
Da si Dobra Ženska.

In greš nazaj v vrsto.
V svojo škatlico.

Se trudiš dalje.

Spreminjaš sebe.
Popravljaš sebe.

Delaš na sebi.

Leta. Desetletja.
Izčrpavaš sebe.
Ker je to, da se trudiš biti vse za vse tako faking utrujajoče.

Kot hrčki na kolesu smo.
Poganjamo dalje.

Trudimo se.
Biti koristne.
Produktivne.
Zaželene.

Verjamemo temu, kar nam še vedno govorijo.
Da preživiš, če si… Dobra. Ponižna. Poslušna. Prijetna. Praktična. Produktivna. Koristna.

Kako naj zaupamo drugim ženskam, če je bil do nedavnega edini način, da je ženska napredovala, dosegla status ali imela denar, če se je dobro poročila.
Je potem kaj čudnega, da ženske še vedno tekmujemo med sabo in se primerjamo druga z drugo?

Če je bila ženska še pred 100 leti lastnina!?

Kako se osvobodiš?
Skozi sebe. V sebi.
Ne od zunaj.
Od znotraj navzven.

Da uzreš bogastvo v sebi.
Da razpustiš rane, ki jih imaš v sebi.
Da alkimiziraš ta svinec, ki si ga prevzela od prednic.

Da v sebi najdeš suverenost. In avtonomnost.
Da si sama svoja.
Da v sebi odkriješ moč ženske.

Da si ženska.
Namesto, da se trudiš biti kar nikoli ne boš – moški.

In ja, v sebi moraš najti pogum, da hodiš po tej poti.
Da terjaš svoje Darove zase.
Da se spomniš svoje izvorne narave.

Da nehaš napadati samo sebe.
Se bojevati. Tekmovati.
Se skrivati.

Nisi sama.

Odnos s sabo, v sebi je začetek vseh odnosov z ljudmi in stvarmi v našem življenju.

Kako držati sebe, ko so tvoji odnosi na preizkušnji?
Kako ne zapustiti same sebe, ko se vse podira?
Kako poskrbeti zase brez občutkov krivde in brez samo-obtoževanja?

Podrobnosti delim v spletnem druženju Odnosi na preizkušnji.
Ker živimo v takem času, ko so na preizkušnji.
In ko je praksa tega, da postavimo nove temelje za svoje novo življenje ključnega pomena.

Ker to, da pobegneš od vsega ne deluje.
Ker ignoriranje vsega ne deluje.
Ker to, da zapustiš samo sebe ne deluje.
Ker kaznovanje sebe ne deluje.

Kaj deluje? Pridi na klic, podelim s tabo.

Podrobnosti najdeš na povezavi http://divine.si/aktualno/odnos.html

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Ljubezen do Sebe je izbira.

Moje povabilo danes je, da izbereš, da ljubiš sebe točno tako kot SI, točno tam, kjer si in se osvobodiš popravljanja sebe, spreminjanja in izboljševanja sebe.

Gre za radikalno izbiro, da varuješ namesto uničuješ ljubezen.

In ko govorim o ljubezni, govorim o ognjeviti, brezpogojni ljubezni, ki navdihuje.
Ljubezni, ki te drži v bolečini in žalosti. Ljubezni, ki neguje tvoje telo in celo tvoje Bitje.
O Ljubezni, ki poboža tvoje senčne dele, ki te navdihne, dvigne in te podpre, da izraziš svoj polni potencial.

V resnici imaš tovrstno ljubezen na voljo 24/7.

Ljubezen do Sebe je izbira, ki jo je potrebno zavestno kultivirati.

Začne se s tem, da ustvariš prostor za ljubezen in jo povabiš v svoje življenje.
Gre za prakse, ki jih je potrebno usvojiti, ker živimo v družbi, ki te ne nauči kako ljubiti Sebe.

Vsak otrok se nauči, da omejuje sebe, sabotira svoj potencial, da se pomanjša, se podredi drugim, da bi si zagotovil pozornost, potrditev in ljubezen s strani odraslih v družini.

Skuša biti boljši od drugih, se primerja z drugimi, tekmuje.
In potem skozi prilagajanje, ugajanje, razdajanje ali pretvarjanje, dokazovanje, da zmore, skuša preživeti.

Gre za način, kako Patriarhat ohranja sistem nadrejenosti in podrejenosti.
Gre za moč nad drugimi.

In to zatiranje ostaja v celičnem spominu ne glede na leta v katerih si trenutno.
V resnici živimo v paradigmi Vojne, kjer je bojevanje, zatiranje in lčevanje nekaj, kar se nam zdi čisto običajno.

Zato je ljubezen do sebe tista, ki s seboj nosi potencial, da spremeni to igro.
Vendar je tako kot pri vsakem potencialu proces utelešanja tisti, ki dejansko spremeni igro.

V svojem življenju vsaka ženska pride do točke, ko preraste življenje, ki ga je živela do takrat.
Ko nič več ne deluje.
Ko je razočarana nad seboj in nad življenjem.
Ko ugotovi, da si ne more več kupovati pozornosti, ker postane predrago.
Ko si ne more več privoščiti, da drugi hodijo po njej. Enostavno mora postaviti mejo in reči NE.
Ko se ne more več razdajati za druge. Ko sama potrebuje občutek varnosti, podporo in občutek, da je zanjo poskrbljeno.

Ugotovi, da je prerasla škatlico na kateri piše 100% odobreno.
Škatlico v katero se je zaprla, da bi bila sprejeta, ljubljena, uspešna in da bi dobila potrditev iz zunanjega sveta.

Začne se iskanje.
Ženska ve, da noče več nazaj, ne ve pa kako naprej.

Gre na terapijo. K zdravilcem.
Bere knjige. Posluša seminarje.
Ja, išče.

Voljna je prehoditi določeno razdaljo, vendar želi imeti tudi nadzor in kontrolo nad spremembo. Ima pričakovanja.

Ni pripravljena zamenjati temeljnih predpostavk na katerih je postavila svoje znano in udobno življenje, ki ga je živela.

Ni voljna tvegati, da bi izgubila vse, kar ima.
Želi več – več ljubezni, več zdravja, več denarja.

Želi izboljšati svoje življenje.
Želi postati bolj ljubeča, bolj srečna, zaslužiti več denarja, doseči več, izboljšati svoje telo, izboljšati odnose, izboljšati prijateljstva. Seznam je neskončen.

Izboljšanje sebe je ena najhitreje rastočih industrij in vključuje diete, fitnes, izobraževanja na področju poslovnih in osebnih odnosov ter osebnostno rast. Modna industrija, lepotna industrija in novodobna duhovnost ponujajo celo vrsto sintetičnih sistemov in predlogov za perfekcijo, ki jo ženska želi doseči.

Si dovolj vitka?
Si dovolj duhovno napredovala?
Si v popolnem odnosu?
Je tvoj posel dovolj uspešen?

Nemogoči standardi fizične, čustvene in profesionalne perfekcije prežijo nate na vsakem koraku.
Seksi-uspešna-duhovno razgledana ženska je ideal h kateremu stremi večina žensk, ne glede na starost.

In ko dela na sebi skozi meditacijo, jogo, razstrupljanje, fitnes, coaching in številne druge modalnosti, ki so na voljo, čaka na dan, ko bo fizično, mentalno in duhovno dovolj perfektna, dovolj dobra, da bi bila ljubljena.

V sodobni družbi ljubezen do sebe potiskamo nekam v neopredeljeno prihodnost, ko bomo dovolj xyz.

In da se razumeva, seveda ni čisto nič narobe s tem, da skrbiš za svoje zdravje in svoje telo, da si prizadevaš za svojo dobrobit in dobro počutje na čustvenem in mentalnem nivoju.

Izziv je v tem, ker je izboljševanje sebe tisto, ki te v resnici ne osreči.
Tvoje najglobje hrepenenje ostaja neizpolnjeno, hkrati pa si vedno bolj prazna.

Toliko žensk srečam, ki mi povedo, da delajo na sebi že leta, včasih desetletja.
Ponosne so na vse certifikate, ki so si jih pridobile v vsem tem času in na prebrane knjige.
In včasih mi je res težko, ko ji povem, da je njena želja po izboljšanju svojega življenja in same sebe tista, ki je v resnici težava. Ko se trudi izboljševati sebe, svoje odnose in svoje življenje namreč izhaja iz predpostavke, da v tem trenutku NI DOVOLJ, da bi bila ljubljena kot je.
Zato mora narediti nekaj, da spremeni sebe, popravi sebe, izboljša sebe.
Izhaja iz predpostavke pomanjkanja.

In na koncu je samo-izboljševanje ravno nasprotje ljubezni do sebe.

Ključ Ljubezni do sebe je v sprejemanju sebe točno tam kjer si. Točno take kot SI.

Verjetno sem tudi zaradi tega v dvomih glede smiselnosti uporabe in sledenja socialnim medijem. Ker je onkraj sintetično ustvarjenih podob in družbenih okvirjev popolnosti resnični svet v katerem si kdor si.

Vsak posameznik je kompleksno vesolje svetlobe in sence, moči in strahov ter ranljivosti.
Vsako telo je edinstvene oblike. V tebi je lepota, moč in šibkost.
Vsak je enkraten, avtentičen in neponovljiv posameznik.
Vsak je umetnina. Izraz življenja v vsej njegovi lepoti.
Skozi vsakogar se božansko izraža na njemu enkraten in neponovljiv način.
Vsak ima svoj dušni namen.

Odnosi, kreativni izraz, talenti, veščine so dragoceni sestavni deli tega kdor ti si.
Skozi tebe svetloba in senca ustvarjata svoj edinstveni ples polarnosti.
V tebi je bolečina, moč, žalost in potencial, ki čaka, da se lahko skozi tebe izrazi kot TI.

Izziv je v tem, da v paradigmi izboljšanja sebe ni prostora za nepopolnost in sence, ki so del tebe. To kar je narobe s tabo, ni sprejemljivo in v želji, da bi bila najboljša ženska, ki lahko si, sodiš tiste dele sebe, ki ne ustrezajo podobi popolnost. Zato jih skušaš popraviti, izboljšati, jih spremeniti ali jih skriti. Zanikaš obstoj delov same sebe.

Dokler se ne zgodi kriza. Razpad.
Kriza ali razpad življenja kot si ga poznala je klic tvoje ženske Duše.

Dva načina obstajata, kako te Duša sooči s tem zakaj si tukaj… ali te ugrabi kot je to ponazorjeno v mitu o Perzefoni ali pa se v globine svoje notranje pokrajine podaš sama, kot je razloženo v mitu o Inanni.

Obstaja pa še tretja pot, ki je neizogibna. Prehod v menopavzo je tista iniciacija v življenju ženske, ki predstavlja radikalno povabilo ženski, da sprejme sebe, se pomiri sama s seboj in objame vse dele sebe v Celoto.

V praksi vedno znova vidim, da je radikalna alternativa samo-izboljševanju, ljubezen do Sebe.

Zanima me… Bi lahko sedela sama s seboj in izbrala, da si vsak del tebe zasluži Ljubezen?
Bi si lahko dovolila, da čutiš bes, jezo, strah, zmedenost ali sram brez da v zvezi s tem nekaj narediš?
Si lahko daš dovoljenje, da čutiš vse kar čutiš?
Si lahko s tem kar čutiš brez potrebe, da karkoli spremeniš, tako kot ljubeča mati drži svojega novorojenega otroka?
Si lahko dopustiš, da čutiš izjemno ranljivost in nežnost do sebe v tem prostoru?
Si lahko s tem, da ima vsak občutek, vsak vtis, vsaka percepcija v tebi dovoljenje, da obstaja?
Si voljna začutiti, da si v vsej kompleksnosti čustev, ki jih imaš v sebi globoko vredna ljubezni točno taka kot si?
Ali lahko začutiš ljubezen do sebe?
Ali lahko držiš ljubeči prostor za vse dele sebe? Za svoje telo? Za svoja čustva?
Ali lahko ljubeči prostor držiš za odnose z drugimi (tudi tiste težavne odnose)?
Ali lahko držiš ljubeči prostor za svoje uspehe in neuspehe?

Ali lahko spustiš svojo potrebo po tem, da popravljaš, izboljšuješ, spreminjaš sebe?

Točno v tem se skriva glavni ključ ljubezni do sebe.
Gre za izbiro, da si tukaj in zdaj v točno tem trenutku, prisotna z ljubeznijo, v ljubezni in za ljubezen. Da ljubiš sebe v vseh svojih barvah.

Vabim te, da odkriješ moč ljubezni do sebe.

Ker takrat, ko se predaš toku Ljubezni in sprejmeš sebe v celoti, tudi najgloblje sence, skrivnosti, bolečino in tiste stvari, ki se ti zdijo nepopravljive v tebi, ugotoviš, da se v tej mehkobi in nežnosti zgodi zdravljenje in preobrazba.

Izziv preobrazbe je v tem, da je potrebno držati stabilno posodo in poznati stvari, ki jih preobražaš. Sedeti s tem, kar je prisotno. Včasih se stvari razpustijo hitro, včasih traja dlje časa. Vendar se stvari premaknejo. Včasih se zgodijo čudeži.
Največkrat pa se stvari raztopijo na misteriozne načine, ki jih tvoj intelekt ne more razumeti.

Življenje se odziva na Ljubezen.
Vse v tebi bo čutilo to frekvenco Ljubezni, ki jo nameniš sebi.
Čustva, telo, misli, odnosi, kariera, vsi deli tvojega življenja se bodo odzvali.
In tvoja poklicanost bo dobila krila.

Pomembno je, da ustvariš varen prostor Ljubezni v katerem se lahko razcvetiš v polnosti.

In točno to ti je na voljo v programu Varuhinja Ljubezni.

Osebno ne verjamem v to, da ne veš kdo si. Seveda veš.
V sebi točno veš zakaj si tukaj.
Vendar je to potencial, ki ti je na voljo 24/7.

Na tebi je, da ga v sebi prepoznaš, si ga priznaš in prisvojiš, da ga aktiviraš v sebi, da bi ga resnično lahko v polnosti zaživela.
Nihče zunaj tebe v resnici ne ve in ne more definirati kdo ti si in kaj je tvoj resničen potencial.

To potovanje Ljubezni do Sebe zate ustvari prostor in ti ponudi širino, svobodo, da odkriješ kdo si in kako je videti tvoja življenjska misija.

Moje povabilo tebi je, da se podaš na pot Ljubezni.
Z namenom, da ti pokažem korake na tej poti, sem ustvarila spletno druženje Varuhinja Ljubezni, v kateri bom s teboj delila podrobnosti.

Pridruži se mi preko spletne povezave http://divine.si/program/ljubezen.html

Ostani na frekvenci Ljuebzni.
Taja Albolena

Življenje je ciklično.
V praksi to pomeni, da gremo skozi vse faze rasti.
Zasajamo novo, negujemo in hranimo tisto, kar raste, pobiramo sadeže.
In potem pride tista faza, ki se je mnogi bojijo.

Staro odhaja. In novo prihaja.
Prihaja tisto, kar je bolj uglašeno z rastjo, ki si jo v sebi naredila.

Ko vse v tvojem življenju razpada, je gotova ena stvar, k tebi prihaja novo.
In to je super novica.

Ko smo v sebi pripravljeni na energijsko nadgradnjo, bo življenje poskrbelo, da bo vse tisto, kar ni uglašeno s tem kamor se premikamo, odšlo.

Življenje te ljubi. Usmerja te točno tja, kamor tvoja Duša izbira zate, da se premakneš. In premaknilo te bo do meja tega, kar se ti zdi možno in sprejemljivo. Vedno znova in znova.

Življenje te prisili v to, da se razcvetaš v svoj polni potencial.
Tak je načrt.
To je namen.
To ni slučajno.
In je vse prej kot udobno.

To je levitev.
Slačiš staro, da bi lahko oblekla novo.

In na papirju je ta proces nekaj, kar se dobro sliši.
V realnosti pa je umiranje starega, tistega, kar ni več v sozvočju s tabo, boleče.

In boleče je gledati kako razkrajajo stari načini delovanja, odnosi, službe, denar, stvari razpadajo pred tvojimi očmi.
In ob tem, ko gledaš stvari, kako odhajajo je pomembno, da se zavedaš, da je ta razpad del preboja, v katerem si.

Je del prehoda v novo.

Spomnim se, ko sem prvič poslušala Caroline Myss kako je razlagala o selitvi iz enega nadstropja v drugega v svoji stavbi življenja. Zapuščaš svoje staro stanovanje, za sabo puščaš sosede in pohištvo. Le redki ti bodo sledili v novo nadstropje, na nov nivo v tvojem življenju.
In to je ok.

Dokler ni ok.
Ker si v uporu.
Ker si v bojevanju s tem, kar se dogaja.

Ključ je v dopuščanju.
In v prepuščanju.
Kar terja zaupanje vase in zaupanje v proces.

Izziv je brez dvoma v tem, ker gre za razpad znanih identitet.
In osebnost se upira temu, da bi staro odšlo.
Tvoja osebnost se bo upirala procesu v katerega te pelje tvoja Duša.

Počasi prihajam ven iz svojega 2,5 letnega prehoda prehoda skozi Menopavzo.
Stroka pravi, da si na drugi strani leto po zadnji menstruaciji. V praksi vidim, da je to en del procesa. Premik skozi ta portal terja slačenje na vseh nivojih, energijskih, čustvenih in fizičnih. In sploh ni zabavno.

Leto 2024 je bilo zame osebno eno najtežjih. Definitivno ga ne bi ponavljala.

Z vso gotovostjo lahko rečem, da sem popolnoma druga ženska kot sem bila pred tremi leti.
Toliko stvari sem morala v teh letih odložiti in pustiti za sabo.

In vem koliko zaupanja vase je bilo potrebno, da sem se premikala skozi razkrajanje mojega življenja.

Premikala sem se skozi odlaganje identitet in načinov delovanja, ki sem jih prevzela s strani družine, družbe, izobraževalnega sistema. Soočala sem se s tem v kolikšni meri sem se prilagodila, da bi sploh lahko preživela.

V sebi čutim svobodo in suverenost, ki je prej nisem poznala.
Življenje te resnično iniciira.

In takrat, ko ti življenje ponudi tovrstno levitev, ki pogosto pride zakrinkana v boleče preizkušnje, je umetnost v tem, da se spustiš v proces. Da se predaš toku, ki te zgrabi.

Ko te zgrabi tornado, kot je zgrabil Dorotejo v Čarovniku iz Oza, se mu ni modro upirati.
Odnesel te bo s sabo.
Življenje te bo peljalo po opečnati cesti z vsemi preizkušnjami na poti.
In na koncu boš ugotovila, da si tiste rdeče čevlje, ki te lahko peljejo nazaj Domov imela ves čas na nogah.

Ko te proces na drugi strani izpljune ven, uzreš veličino prehojene poti.
Prepoznaš notranje delo, ki ga je pot terjala od tebe.
Ugotoviš koliko časa, energije in ostalih virov si vložila vase.
Da je bilo potrebno ustvariti prostor, sveti prostor, da se je ta proces lahko odvil.
Ker proces alkimije v katerem se dogaja preobrazba terja, da imaš stabilno posodo, da v njej lahko alkimiziraš vse tisto, kar ti ne služi več.

In verjemi, vredno je.
To ti lahko z vso gotovostjo zagotovim.
Če potrebuješ pomoč pri ustvarjanju prostora zase, te lahko vodim skozi proces in s teboj delim orodja, ki so pomagala meni na moji poti.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Si se kdaj vprašala, zakaj ne živiš življenja kot si ga želiš?

Zamisli si vse tiste stvari, ki si jih v vseh letih želela povedati, narediti, podeliti, pa jih nisi, ker te je nekaj držalo nazaj.

In skoraj zagotovo je bilo tisto nekaj pomanjkanje zaupanja vase.

Osupljivo spoznanje, ki je pretreslo moj svet se je glasilo; brez zaupanja vase ostajaš v neizpolnjenih sanjah, z izgovori in pogosto paralizirana.
To te izčrpava, frustrira in spravlja v depresijo.

Zato začneš iskati…

Ko čutiš, da si prerasla življenje, ki si ga živela do sedaj, iščeš.
Greš na terapijo. Greš k zdravilcem.
Bereš knjige. Poslušaš seminarje.
Ja, iščeš.

Ne glede na to kaj si želiš zase – več energije, boljše počutje, lažje telo ali boljše medsebojne odnose, bi ti bilo lažje, če bi lahko dala na stran dvome in skrbi, ter popolnoma zaupala vase.
To je še posebej pomembno takrat, ko so okoli tebe ljudje, ki se ne strinjajo s teboj.

Iskanje potrditev

Izziv ženske je brez dvoma v tem, ker si želi in išče potrditev iz zunanjega sveta.
Pomanjkanje samo-zaupanja je tisto, kar sodobno žensko zadržuje, da bi resnično zaživela svoje sanje. Vodi jo v ugajanje, perfekcionizem, pretirano pripravo in dvome glede svojih sposobnosti.

Izziv je v tem, ker ženska enostavno ne verjame, da je tako dobra kot je.
Želi si potrditve in zaradi tega se pogosto prilagodi in ustreže drugim namesto, da bi bila zvesta sama sebi.

Reci NE

Ženska težko reče NE, ker je tako dober občutek, ko si izbrana, še posebej s strani moškega. Uživaš v tem, da lahko ustrežeš očetu, šefu, ljubimcu, prijatelju.
Nočeš razočarati ljudi okoli sebe.
Želiš osrečiti ljudi okoli sebe, ker je preveč boleče, če je tvoja notranja punčka izločena, zapuščena ali izdana. Zato iščeš potrditev zunaj sebe. Kar te nikoli ne pripelje tja kamor si želiš.

Notranja gotovost

Notranja gotovost, to, da se zaneseš nase in zaupaš vase je tisto, kar te pripelje tja, kamor si želiš iti.

Da bi resnično zaupala vase se boš morala soočiti s svojo potrebo po zunanji potrditvi.
Veliko raje iščemo zunanjo motivacijo, ki le redko pripelje do uspeha na področju, kjer želiš narediti premik. Vendar te le notranja zavezanost sebi, zaupanje vase resnično vodi do uspeha.

Prisluhni navznoter

Pomembno je, da prisluhneš svojemu notranjemu glasu.
Kar pomeni, da utišaš vse tiste glasove, ki bi ugajali, ustregli, naredili stvari prav.
In vem, da je res težko slišati sebe in slediti sebi v svetu, ki je kot morje različnih mnenj in hrupa.

Upočasnitev

Zato je upočasnitev in to, da si podariš čas zase tako zelo pomembno.
Potrebuješ čas, ko si v miru in v tišini. Pa naj bo to sprehod v naravo. Poslušanje vode pri mestni fontani. Ali šumenje vetra, ki ti mrši lase, ko greš na svoj kolo in se zapelješ do prijateljice na kavo.

Pomembno je, da zavestno upočasniš, da bi se lahko zaslišala navznoter.
Ko upočasniš, se lahko uglasiš na tisto, kar se premika v tvoji notranjosti.

Zame je to ples.
Ali pa joga.
Ko se usedem na podlago in upočasnim svoje dihanje.
Umirim telo.
Začutim svoje notranjost.
Opazujem, kaj se premika v meni.

Ustvari prostor

Da imam na voljo prostor, kjer stopam v stik s svojo notranjo modrostjo.
Pomembno je, da se ne ujameš v pretirano razmišljanje, ker je to tisto kar je za žensko velik izziv.

To, kar bo vedno znova ubilo zaupanje vase je pretirano razmišljanje, ustrežljivost, perfekcionizem in premlevanje starih neuspehov.

Samo takrat, ko si zvesta sebi in zaupaš vase, lahko izraziš sebe in podeliš z ljudmi to kar je tvoje darilo.
Bolj, ko boš ti v sebi vedela kaj si želiš in kdo v resnici si, bolj zvesta boš lahko sama sebi.
Bolj se boš zanesla nase in zaupala vase.

Zaupaj Vase

Zaupanje sebi terja, da si povezana s svojo intuicijo. S tistim tihim glaskom v tebi, ki ti sporoča kaj je tisto, kar je zate najbolj modra izbira v danem trenutku.
Tvoja intuicija ne kriči. Šepeta.
In tako zlahka jo preglasi hrup zunanjega sveta in pričakovanja okolice. Ali pa hrup tvojega mentala, ki te vedno spomni na vse neuspehe in strahove, ki počivajo nekje v tvoji notranjosti.

Redna praksa

Zato je tako zelo pomembno, da imaš prakso, redno prakso, ki ti pomaga utišati vse tiste glasove, ki so v tvoji glavi.

Pomembno je, da se spomniš, da te svet potrebuje.
Da si na tem svetu z razlogom.
Da je vse že v tebi.
In da si ti tista, ki mora najprej zaupati vase, da bi lahko tudi drugi zaupali vate.

Življenje se odpira iz tvoje notranjosti v svet.
Kot cvet v razcvetu.

Zaupaj razcvetu.

Zaupaj, da v sebi veš kdo si in zakaj si tukaj.
Bodi zvesta sebi.

Svet te potrebuje.
Potrebuje tvojo edinstvenost, enkratnosti n neponovljivost, ki jo samo Ti prinašaš na ta planet.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v svetu!
Taja Albolena

»Moja največja frustracija v odnosu z moškimi je moja samoumevnost.
Ko se do konca predam in dam vedeti, da je moj fokus izključno na tem odnosu, se malce preveč “sprostijo”. V obliki te samoumevnosti.«

Samoumevnost je ena najbolj bolečih točk za žensko v partnerstvu.
Ko se ne počutiš cenjeno, spoštovano, ko ne čutiš ljubeče naklonjenosti s strani druge osebe je kot bi en del tebe umrl. Ljubeča naklonjenost je ena od petih najpomembnejših potreb ženske, skupaj s povezanostjo in varnostjo.

Ko čutiš, da te oseba v odnosu jemlje za samoumevno, se počutiš vedno bolj razvrednoteno, osamljeno in zamerljivo.

Vsi imamo potrebe in žeje.
In če ne poveš kaj potrebuješ, te imajo ljudje zlahka za samoumevno.
Večina ne zna brati misli.
Če ti ne izraziš stvari, oseba na drugi strani misli, da se strinjaš s tem, kako stvari so.

In to, da je potrebno stvari skomunicirati je nasvet št.1, ko so naši odnosi na preizkušnji.
Izziv je v tem, da največkrat ne veš kako povedati.
Težava je tudi v tem, da ne veš, kaj zares potrebuješ, še posebej, če si v vlogi Samoumevne Ženske že dolgo časa.

Številne ženske se počutijo samoumevne v odnosu s prijateljicami, sodelavci, šefom v službi, partnerjem. V glavnem v vseh odnosih v svojem življenju.

Kaj je samoumevnost?
Nekoga za samoumevnega jemljemo takrat, ko pričakujemo, da bo tam, vendar njene vloge v našem življenju ne cenimo.
To občutiš kot jemanje.

Seveda so ljudje, ki so neobčutljivi in brezobzirni, vendar je takrat, ko se počutiš samoumevno modro pogledati kaj je na tvoji strani, česar ne ceniš pri sebi.

V praksi opažam, da imajo s samoumevnostjo težave ženske, ki ne marajo konfliktov.

Tiste, ki se bojijo zavrnitve, tega, da bi jim ljudje rekli NE.
Ljudje vedo, da se ne bo postavila zase in da jih ne bo soočila s stvarmi.

Tiste, ki ne morejo zavrniti ljudi in reči NE. Tiste, ki vedno znova delajo usluge in ko nekdo prosi za uslugo vedno rečejo JA. Tudi če na svoj račun.

Tiste, ki nimajo mnenja in se vedno prilagodijo drugim. Če redko ali nikoli ne poveš kaj potrebuješ in si želiš, je razumljivo, da se ljudje sploh ne ukvarjajo s tem, ker jim je samoumevno, da se boš strinjala.

Tiste, ki iščejo potrditev za svoja dejanja zunaj sebe. Ko daš ljudem ta signal, da potrebuješ njihovo privoljenje in potrditev, s tem poveš, da te lahko nadzirajo in kontrolirajo, ker boš naredila kot želijo oni.

Tiste, ki so neodločene. Ki se ne morejo odločiti in izbrati stvari. In ko svetu pokažeš, da ne veš kaj bi rada, kaj potrebuješ in kaj si želiš, jim daš dovoljenje, da te svet vodi in upravlja s tabo.

Tihe sive miške, ki se nikoli ne bodo postavile za to, česar ne odobravajo v svetu. Ljudje vedo, da si preveč preplašena, da bi se postavila zase in to jim da svobodo, da te zatrejo. Če se ne oglasiš, ko te ima nekdo za samoumevno, se bo to ponavljalo.

Tiste, ki ugajajo ljudem okoli sebe. Ko se trudiš, da bi bila dobro zapisana pri vseh ljudeh v svojem življenju in da bi ljudje imeli dobro mnenje o tebi. Strah pred neodobravanjem vodi v samoumevnost.

Tiste, ki se razdajajo za druge in skušajo biti vse za vse. Na račun sebe pomagaš drugim v upanju, da boš nepogrešljiva zanje. S tem pa postajaš vedno bolj samoumevna za najmanjše stvari, ki jih potrebujejo v svojem življenju. Vedo, da lahko vedno računajo nate.

Tiste, ki so kot predpražniki vedno na voljo.

Tiste, ki so negotove, z nizko samopodobo in nizko samozavestjo. Ko ne veš kako se počutiš, kaj potrebuješ, v resnici ne veš ZA kaj si v svojem življenju. Kaj v resnici podpiraš in kaj si želiš? Pomembno je, da ti veš zase.

Samoumevnost je največji ubijalec odnosov.
Samoumevno se počutiš, ko se trudiš, prispevaš in to ni opaženo, prepoznano in cenjeno na drugi strani. Lahko je celo pričakovano, da se boš vedla ali delovala na točno določen način.

Oseba, ki te ima za samoumevno meni, da je vse ok.
Ne bo se potrudila, da bi bilo za tvoje potrebe in želje poskrbljeno, ker največkrat niti ne ve, kakšne so. Zato je tako zelo pomembno, da jih poveš na glas.

Samoumevnost ima v odnosih resne posledice.
Je razlog številka ena za razhode med partnerji.

Ko se eden ali oba vedeta na načine, ki drugi osebi dajo občutek, da je necenjena in ni spoštovana, tovrstno obnašanje daje osebi občutek, da je odnos v redu tudi brez dejanj, ki izražajo cenjenje in hvaležnost.

Pomembno je, da samoumevnost nasloviš, v nasprotnem primeru to vodi v zagrenjenost in zamere, kar ima za posledico toksičnost v odnosu. To pa vodi v nezadovoljstvo in to, da se počutiš nesrečno.

Na poslovnem področju… Če ne čutiš, da je tvoje delo cenjeno, to vpliva na tvojo uspešnost in potem se ne potrudiš, da bi zares prispevala vse kar zmoreš.
Isto velja za partnerski odnos… Če ne čutiš, da je tvoj prispevek cenjen, boš s časom utrujena od truda, vloženo ne bo povrnjeno.

Ko se čutiš samoumevno, v odnos vlagaš več kot prejemaš z druge strani.

Vzajemnost je v odnosu pomembna. Da imaš občutek ljubeče naklonjenosti, podpore, da te oseba na drugi strani vidi, sliši in da ve, da je tvoja prisotnost in prispevek nekaj, kar je dragoceno.

Da bi samoumevnost prekinile, to terja učenje veščin, ki jih po večini nimamo izmojstrene.

Prva je, da si v stiku s samo, s svojimi potrebami in željami. Če ti ne poznaš sebe, ne veš kdo si in kaj si želiš bo to imelo za posledico negotovost v medsebojnih odnosih, strah pred zavrnitvijo, zapuščenostjo, strah da te bodo zamenjali ali prevarali.

Druga je sposobnost reči NE in postaviti mejo brez strahu pred zavrnjenostjo,
Tretja je sposobnost izraziti svoje potrebe in upoštevanje potreb drugega.

Pomembna je medsebojna komunikacija, saj partner ne zna brati naših misli in je to, da jasno in glasno povemo kaj potrebujemo ključnega pomena.

Veščine za izpolnjujoče in harmonične medsebojne odnose bom s teboj delila v spletnem intenzivu Odnosi na preizkušnji. V šestih druženjih dom s teboj delila zakaj je povezanost za žensko tako bistvenega pomena, 5 potreb, ki jih imamo ženske v medsebojnih odnosih, 4 mehanizme, ki jih je potrebno prepoznati in 3 veščine za harmonične medsebojne odnose.

Prijaviš se na povezavi >>> http://divine.si/aktualno/odnos.html

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Si kdaj presegla dvom vase in ustvarila nekaj na kar si resnično ponosna?
Si imela razstavo, res dobro predstavitev ali pa si prosila za nekaj in je oseba na drugi strani rekla JA? Morda si bila del zabave, kjer si se naplesala, resnično uživala in šla onkraj svoje cone udobja.

Potem poznaš ta fenomen, ko se razširiš in čutiš živost, samozavest, odprtost in radost v svoji notranjosti.
Počutiš se fenomenalno.
Čistiš brezmejnost.
Čutiš, da je zate vse mogoče.

In potem lahko nekaj ur kasneje ali nekaj dni kasneje pride… zlom.

Kot strela iz jasnega se pojavi dvom, sram, občutek krivde.
Namesto, da bi čutila ponos in energijo v sebi, čutiš razgaljenost. V katero se pogosto naselijo skrbi, da ni bilo dovolj dobro, da je bilo preveč, da si naredila napako.

Posledično bi se najraje skrila.
Se pokrila z deko čez glavo in izginila za kak teden.

In če pozabiš na to, da sta širjenje in krčenje v paru in sta del naravnega cikla rasti, se boš neizogibno spraševala kaj je narobe z mano.

Težava je v tem, ker te to vodi v zakrčenost, kjer se zatakneš v svoji škatlici za vžigalice.

Vedno, ko se razširiš onkraj tega, kar ti je domače, onkraj tvojega dosega, vsakič, ko zrasteš, greš onkraj znanega, bo širitvi sledilo krčenje.

V naravnem svetu je ciklično gibanje širjenja in krčenja nekaj popolnoma naravnega.
Poglej plimovanje… voda narašča, se širi in potem odteče, se krči.
Vsakič, ko vdihneš, se razširiš in ob izdihu se skrčiš.

Poglej letne čase… poletje je čas širjenja, razcveta in dolgih dni, zima na drugi strain je čas krčenja, ko se vitalna energija umika v korenine, drevesa počivajo, dnevi se krajšajo.

Ko gledamo to ciklično gibanje v zunanjem svetu, se nam zdi naravno.
Ko se dogaja v naši notrajosti, na to gledamo kot na šibkost.
Ko smo v fazi krhkosti in počitka, to jemljemo kot osebno šibkost.
Ko se po razširitvi v svojem življenju znajdemo v obdobju krčenja smo prepričane, da je to znak nesposobnosti.

Izziv je zagotovo v družbeni paradigmi, ki pravi, da bi morali biti nenehno v širjenju in rasti. Živimo v družbi, ki ceni rast, dobiček in produktivnost.
Tudi zaradi tega jemljemo krčenje, ki sledi širitvi kot napako, kot nekaj, kar je potrebno popraviti, spremeniti in se je znebiti.

To je še posebej prisotno takrat, ko dosežeš nekaj kar te postavi v sam center dogajanja, pod žaromete. Dobiš veliko nagrado. Dosežeš nekaj nezamisljivega. Dobiš priložnost za sodelovanje z nekom, ki je tvoj zgled. To so trenutki, ko se počutiš nepremagljivo.

In temu sledi dvom vase, kritika same sebe, ko ne moreš verjeti, da si naredila to in greš v napadanje same sebe. Ker bi lahko bila še boljša, ker si bila preveč ali premalo xyz.

Ta premik iz širjenja v krčenje je kot elastika, bolj ko se razširiš, hitreje se bo potegnila nazaj skupaj. Izziv je v tem, da je širjenje onkraj mej znanega nekaj, kar je nevarno. In čimprej bi se rada vrnila nazaj v svojo varno cono.

In to je popolnoma normalno.
Žal se o tem ne pogovarjamo takrat, ko se nam dogaja.
Vsi imamo identične izzive.

Ko si na tem mestu krčenja in v sebi čutiš nelagodje, kot bi imela mačka, je pomembno, da si s seboj nežna.

Prvi korak je zagotovo prepoznava, ko prepoznaš kje si in kaj se dogaja.
Drugi je, da si priznaš kaj se dogaja in da ustvariš varno mesto zase.
Tretji korak je negovanje sebe, to da poskrbiš zase in si nežna s seboj.

Namesto dvomov vase, ustvari prostor, da vsrkaš, da po požirkih popiješ dogajanje preteklih ur ali dni.

Poskrbi za svoje fizično telo.
In praznuj dejstvo, da si se premaknila onkraj tega, kar ti je znano in domače.

Pomembna je prepoznava, da širitvi vedno sledi krčenje.

To kar skušamo narediti je nadzirati in kontrolirati cikel širjenja in krčenja.
Faza širjenja nas navda s pozitivnimi občutki in zato želimo ostati tam.
Želimo sodelovati, želimo pomagati, želimo biti aktivni in se upiramo krčenju, ki sledi širitvi.

Vendar nobena roža ne cveti vse leto.
Pomembno je zavedanje, da je krčenje naravni del cikla, v nasprotnem primeru se lahko zataknemo v zakrčenosti.

Bojevanje, da bi ostale v stanju širjenja in ignoriranje notranjega klica krčenja ustvarja neravnovesje in globoko utrujenost.
Povečuje zaskrbljenost, ustvarja paranojo in stres.

Vsaka širitev potrebuje fazo krčenja, kjer se sprostiš in spočiješ ter se pripraviš za naslednjo širitev.
Nobena rast ni mogača brez tega dinamičnega procesa dihanja, ki vključuje tako širjenje kot krčenje. Če želiš večjo širitev, bo potrebno najprej pustiti krčenju, da opravi svoje.
Krčenje je kot zima.
Je povabilo v počitek.
Razkrije šibke točke, ki jih v fazi širjenja sploh nisi opazila.
In dokler jih ne opaziš in se z njimi pomiriš, sa ne boš mogla zares ponovno razširiti onkraj znanega.

To, da prepoznaš kje se nahajaš in da objameš fazo krčenja znotraj sebe je veščina, ki je nujna za razcvet.

V teh tihih trenutkih krčenja, boš najlažje slišala navodila tvojega notranjega glasu.

Ključ je v tem, da sodeluješ in soustvarjaš tako s fazo širitve kot s fazo krčenja.
Le tako ostajaš v stiku z življenjsko silo in vitalnostjo, ki je kot gorivo za tvoj razcvet.

Širjenje na eni strani in krčenje na drugi sta dve gibanji, ki sta del narave.
Ključ je v tem, da se ne zatakneš in ostaneš v zakrčenosti.

Pomembno je čutenje.
Pomembno je razumevanje.
Pomembno je negovanje sebe.
Pomembno je praznovanje.

Če čutiš frustracijo, paraliziranost, nemoč, potem je tole povabilo namenjeno tebi.

V druženju Na Preizkušnji… bom s teboj podelila kaj deluje in kaj ne.
Pokazala ti bom kje so tista mesta, kjer ti odteka vitalna, življenjska energija, ki jo v tem času nujno potrebuješ.

Vodila te bom skozi proces ozaveščanja in preobrazbe.
Da bi ponovno začutila mehkobo, nežnost in negovanje v svojem telesu.
Se spomnila, da je vse že v Tebi.
Praznovala.
Da bi sledila naravnim ciklom.
Poslušala navznoter.

Prispevala in počivala.
Nahranila sebe in delila z drugimi iz svoje polnosti.

Skozi tisočletja je bila ženska naučena, da svojo moč daje drugim.
Zdaj se učimo kako jo vzeti nazaj.

Gre za trenng. Ko si v stiku z močjo v sebi, zavestno kreiraš svoje življenje, premikaš meje mogočega, da bi zaživela svoj polni potencial.

Vse življenje temelji na odnosih.
Odnosi so tisti, ki ti pokažejo kje te boli.
Pa tudi kaj so stvari, s katerimi se moraš spogledati v sebi.

Odnosi razkrivajo kako ljubimo, razkrivajo naše potrebe in želje.

Včasih naletim na koga, ki mi običajno v stresu zaradi težav v odnosih reče: »Zakaj sploh potrebujem odnose?
Zakaj mi je tega sploh treba?
Lažje bi bilo, če bi bil/a sam/a. Potem se mi ne bi bilo treba ukvarjati z vsem skupaj.«

»Osamljenost ubija. Tako kot kajenje ali alkohol.«

Dolgoročne raziskave univerze Harvard v ZDA, ko so leta 1938 začeli spremljati svoje študente in njihovo zdravje, so pokazale, da so pozitivni odnosi bolj kot karkoli drugega vplivali na njihovo zdravje, dolgoživost in srečo v življenju

Robert Waldinger, direktor raziskave je podelil: “Ko smo potegnili skupaj vse podatke, ki smo jih imeli o njih pri starosti 50 let, ni bil nivo holesterola tisti, ki bi napovedoval kako dolgo bodo živeli, temveč kako zadovoljni so bili v svojih odnosih. Ljudje, ki so bili pri svojih 50-tih najbolj zadovoljni v odnosih, so bili najbolj zdravi pri 80-tih.”

Kasneje so raziskavo razširili na prebivalce Bostona in prišli do identičnih zaključkov.
Tesni odnosi, bolj kot denar ali slava, ljudem pomagajo, da so srečni, zdravi in živijo dlje.

Dobri medsebojni odnosi te osrečijo, pripomorejo k dolgoživosti in zdravju.
Zato so veščine, ki pripomorejo k dobri komunikaciji in krepijo povezanost v odnosu ključnega pomena.

Večina težav v odnosih se začne z mitom, v katerega verjamemo, ki pravi, da takrat, ko boš srečala pravo osebo, bosta skupaj srečna za vedno.

Večina se ne zaveda, da bistvo odnosa ni sreča temveč rast.

V odnose običajno vstopamo s pričakovanji, da bomo našle nekoga, ki nas bo osrečil, brez navezanosti, brez komplikacij, brez pričkanja.

Menimo, da so odnosi nekaj intuitivnega in da povezanost vznika naravno.
Da bi samo morala imeti občutek za to, kako biti prijazna in spoštljiva v odnosu.

S svojim očetom sem imela pred leti debato na to temo, kako odnosi niso nekaj samo-po-sebi-umevnega in da morata oba, ki sta v odnosu vanj vlagati svoj čas in energijo, pa naj bo to ljubezenski, poslovni ali starševski odnos.

Odnosi dvigujejo čustveno dobrobit, pomagajo ustvariti stabilnost, zaupanje in razkrivajo tvojo kapaciteto sprejemljivosti. Ko si soočena z izzivi v svojem življenju je podpora prijateljice nekaj, kar je nenadomestljivo.

Ljudje okoli tebe ti pomagajo rasti in ti razkrivajo dele tebe, ki jih še ne poznaš.
Z ljudmi imaš dušni dogovor, da ti razkrijejo in te učijo točno določenih lekcij, ker je tak vajin dogovor na nivoju duše.
Če lekcije ne vzameš, se ljudje lahko zamenjajo, vendar lekcije ostajajo.

Brez odnosov ne bi čutila živosti in povezanosti s svojim resničnim jazom.

Moški in ženske potrebujejo odnose iz različnih vzrokov in tudi način kako ustvarjamo in ohranjamo odnose se razlikuje.

Ženske smo bolj čustveno povezane z ljudmi okoli sebe in se bolj zanašamo na svoje prijateljice, partnerje in zaupanja vredne ljudi, ko potrebujemo nasvete, pomoč ali podporo.

Moški ne potrebuje čustvene povezanosti in ni čustveno investiran v svojih odnosih tako kot ženska. Svoja čustva popredalčka in v odnosih pogosto sploh ne zazna, da je karkoli narobe na drugi strani. Hitreje se premika skozi odnose in ni čustveno navezan na enak način kot ženska.

Odnosi so ogledala, ki ti pokažejo kako biti boljša prijateljica ali partnerka.
Pogosto rečem, da si ti tista, ki iz osebe na drugi izvabiš njen ali njegov najboljši ali najslabši del.

Skupaj plešemo ta ples življenja.

Vsak odnos je kot most, ki ga zgradiš med seboj in osebo na drugi strani.
Močan most lahko zgradiš samo na močnih temeljih.

Ključne sestavine za dober odnos so povezanost, zaupanje in medsebojno spoštovanje.
V njih se mojstrimo in kot sem že na začetku zapisa podelila, te veščine ne padejo z neba.
Z njimi se ne rodiš. Niso nekaj, kar je intuitivno ali naravno.

Brez zaupanja ni ljubezni, prijaznosti, prijateljstva ali trajne povezanosti med dvema človekoma.

Štiri darila v odnosu je potrebno zavestno krepiti.
Tako varovanje namesto uničevanje ljubezen, kamor sodi tudi prijaznost, kot tudi medsebojno spoštovanje, cenjenje drug drugega in negovanje odnosa.

Zaupanje je ključno, ker v kolikor ne zaupaš sebi, ne boš zaupala nikomur.
Samo-zaupanje je ključ za to, da se boš izpostavila in svoje darilo podelila z ljudmi in s svetom.

Pomembno je usvojiti veščine ustvarjanja in ohranjanja odnosov.
Kajti ne glede na to, kako strastno se nek odnos začne, bo zagotovo šel skozi faze, ki bodo odnos preoblikovale.

Odnosi na preizkušnji je spletno druženje, kjer bom s teboj podelila kako ohraniti sebe v odnosu in se ne izgubiti v partnerju. Če želiš harmonične medsebojne odnose brez da se trudiš in si v izgorevanju. Če želiš biti v odnosu in v sebi čutiti živost, spontanost, divjost in skrivnostnost. Brez ugajanja, prilagajanja, razdajanja ali pretvarjanja.
Podrobnosti najdeš na spletni povezavi tukaj >>> http://divine.si/aktualno/odnos.html

Sedela sem na vrtu in srkala svoj drugi najljubši čaj (indijski Chai Latte).
Nežen vetrič je vsake toliko do mene prinesel božanske vonjave španskega bezga, ki ravno cveti in se bohoti v vsej svoji lepoti.

Občudovala sem njegove cvetove v pastelni sivkino vijola barvi.
Visoka drevesa so mehko nihala v vetru. Zaprla sem oči in poslušala šelestenje listov.
Sončni žarki so si utirali pot skozi prostor med listi in risali zanimive vzorce na najini mizi.

To je bila že moja tretja torta tisti teden.
In muzala sem se sama pri sebi, ker so mi tale druženja z meni ljubimi ženskami res pri srcu.

Bil je tak dan, da nisi zares vedel ali bi se usedel na sonce, kjer je bilo vroče, ali v senco, kjer je bilo hladno.
In ker sem se odločila, da bom šla v mesto poletno oblečena, mi je tale pol-senca res ustrezala.
Ko ti je prijetno toplo in si v dobri družbi je sproščenost nekaj, kar je prisotno.

In rada imam njeno družbo. Predvsem to, da ima tudi ona rada globine.
Potopili sva v najino debato in ura je bila hitro mimo.
Na hitro sva zaključili najin pogovor in prijateljica je odhitela po svoje.

V tistem sem zaslišala ženski glas, ki je pritegnil mojo pozornost.
“Ne ukvarjaj se z drugimi, poskrbi zase.”

Zastrigla sem z ušesi, ker je to, da poskrbiš zase tematika, ki jo aktivno zasledujem zadnjih 15 let.
“Ampak rada bi ji pomagala.” je bila vztrajna.
“Glej, dokler ti ne boš poskrbela zase, drugim ne moreš pomagati.”

Nasmehnila sem se sama pri sebi.
Ker je tako dobro slišati odmev tega, kar govoriš že toliko let.

Sledila je tišina.

Jaz sem še vedno čakala na natakarja.

In potem je sledilo vprašanje, ki me je sezulo.
“Ampak kako!? Kako poskrbiš zase?”

Ostala sem vkopana v zemljo (verjetno sem tudi prebledela), ker se mi je posvetilo, samo res, KAKO!?
Kako poskrbiš zase po tem, ko 30, 35, 40 ali 45 let skrbiš za druge.

Večina deklet okoli 8. leta začne skrbeti za druge. Mnoge že prej.

Če imaš sorojence, lahko pozabiš na svoje radosti, želje in pogosto tudi potrebe, ker je treba pomagati.
In pri 10 ali 12-tih začneš pospravljati, kuhati, pomivati, prati, likati. Učiš druge, zabavaš, animiraš, sprehajaš psa.

Pri 12-tih opravljaš celo vrsto del, ki so nevidna.
To je delo, ki ni cenjeno ali spoštovano.
To je delo, ki ga je potrebno opraviti.
In to aktivno treniraš vse tam do 45., 50. leta.

Kako potem pri 45-tih poskrbiš zase, ko je za tabo toliko let, ko si sebe dajala na stranski tir in si pozabila na svoje potrebe in želje?

Kako?

V tistem trenutku, pod visoko smreko, ki se je majala v vetru, ko sem čakala na natakarja, da plačam svoj račun sem dojela, da je eno, ko veš kaj bi bilo fino, drugo pa je praksa, ko je potrebno teorijo dati v prakso.
In tukaj nam pogosto zmanjka.

Enostavno ne veš – Kako poskrbeti zase?
Kaj to pomeni?
Kje začeti?

V sistemu v katerem živimo je ženska tista, ki podpira ljudi okoli sebe.
Opravlja ogromno nevidnega dela, ki ni plačano.
Vendar brez tega dela družba in sistem kot ga poznamo ne bi obstajala.

Produktivnost, uspešnost in profit, ki ga družba ceni, pogosto sloni na nevidnem delu žensk, ki so del družine, tima ali skupnosti.

In dokler so stvari nevidne, v zvezi s tem ne moreš narediti ničesar, ker so stvari nevidne.
Ko stvari postanejo vidne, jih lahko spremeniš.

V spletnem programu Poskrbi Zase ti pokažem kako začneš.
In podelim razloge zakaj je to, da poskrbiš najprej zase za številne ženske tako velik izziv.

Poznaš tisto, ko je nekaj neudobno in nimaš odgovorov, spremeniš temo.
Tako pogosto sem priča temu.
Zamenjali sta temo.

Natakar je prišel z mojim računom.

In zapustila sem vrt in drevesa, ki so tihe priče pogovorom, razglabljanjem in bolečini posameznikov, ki se zbiramo pri njihovih koreninah.

Njun pogovor pa je ostal z mano.
Zasledoval me je na moji poti domov.

Nisem ga mogla spraviti iz svoje glave, ker vem koliko je žensk, ki so prepričane, da je z njimi nekaj narobe ali da bi morale stvari narediti drugače.
Pa ne vedo kako.

Izziv je v tem, ker nič ni narobe z njo.

Samo da tega ne ve.
Ne ve, da ni sama v tem.
Ne ve, da smo udomačene v to, da skrbimo za druge v upanju, da bodo drugi poskrbeli za nas.
In da je zamera, ker tega ne naredijo nekaj, kar zastruplja njo.

To, kar želim za vsako žensko je, da dojame kako pomembno je, da neha napadati samo sebe.
In da uzre to, kako sistem sloni na nevidnem delu številnih žensk, ki so bili tukaj pred njo. In na njenem nevidnem delu, ki ga opravlja.

Taja to kar vem iz prve roke je, da se boj z mlini na veter ne obnese.
Da ignoranca ne naredi pozitivne razlike.

In da je tisto, kar lahko čisto vsaka ženska pri sebi to, da uzre to kar počne. To ceni in spoštuje pri sebi.
In da jasno in glasno pove kaj potrebuje, od koga in kdaj.

Tisto kar vem zagotovo je, da skrb zase ni razvajanje, masaža ali tortica s prijateljico na najljubšem vrtu v Ljubljani. Vse to je super. Je bonus.

Skrb zase se začne s tem, da začutiš sebe, da zaznaš svoje potrebe in svoje želje.
In da se naučiš, kako jim slediti.
Ker če imaš za sabo 30, 40 ali 50. Let treninga, ko si skrbela za druge, nase pa pozabila, je to vse prej kot enostavno.

Da poznaš sebe in da veš, kaj potrebuješ.
Sledi to, da to podeliš, skomuniciraš.
Ker so odnosi tisti, skozi katere poskrbimo za svoje potrebe.
In to, kako s svojim moškim skomuniciraš kako ti lahko pomaga, je ena od stvari, ki je pri meni naredila res veliko razliko.

Instinkt ženske je, da najprej poskrbi za druge.
Zato je tako zelo pomembno, da se naučiš, da si vzameš svoj čas zase brez občutkov krivde, brez kaznovanja.

In brez čakanja na nekoga, ki ti bo dal dovoljenje.

In vedno znova si na preizkušnji ali boš še vedno delala tako, da si boš kupovala svoj čas in si ga zaslužila s tem, da boš oddelala svoje in najprej poskrbela za vse druge, preden boš na vrsti Ti.

Kje začeti in kako poskrbeti zase delim v spletnem programu Poskrbi Zase, ki je na voljo na povezavi http://divine.si/program/poskrbizase.html