Duša je »skupek vseh psihičnih procesov; pomemben pojem v filozofiji in psihologiji, eden od centralnih v različnih verah. Definicija duše pravi, da:
1. Duša ni niti duh niti materija, pač pa ju povezuje; je vez med duhom in materialnim instrumentom, skozi katerega deluje.
2. Duša je odgovorna za kvaliteto in značaj življenja ter predstavlja latentno moč izražanja v vseh človeških bitjih.
3. Duša prispeva samozavedanje in je vir, skozi katerega se oblika zaveda svojega okolja. Stopnja, do katere seže zavedanje, je torej pokazatelj napredujoče integracije duše in instrumenta, skozi katerega se ta izraža.
4. Duša predstavlja načelo čutenja in estetske inteligence v človeku.
5. Duša je neumrljiva. Ko določeno življenje izpolni svoj namen, se duša umakne, fizično telo ‘umre’ in razpade, duša pa se vrne na svoje ravni.
6. Neumrljiva duša je vez med zaporednimi inkarnacijami, zatorej predstavlja kontinuiteto. S tem, ko duša povzema in asimilira bistvo izkušenj, ki jih je pridobila v vsaki inkarnaciji, je pobudnik razvoja in evolucije zavedanja.
V ezoterični literaturi se pogosto govori o lotosu duše, kar je le simbolna predstavitev duše.
Nazorna slika duše kot ‘dragulja v središču lotosovega srca’, ki jo obkroža devet cvetnih lističev, je dejansko zelo primerna. Preden se duša prebudi, je cvetni popek zaprt in devet lističev, ki so razporejeni v treh koncentričnih krogih ali spiralah po tri lističe, tesno objema in skriva dragulj v središču. Z vse večjim duhovnim razvojem se korak za korakom in v vsakem novem življenju drug za drugim začenjajo razpirati posamezni lističi, ki izžarevajo barvo in svetlobo. Ko človek doseže ‘popolnost’ v svoji zemeljski karieri, je devet lističev polno odprtih in čudovitih barv, s čimer poudarjajo bleščeči dragulj v središču, ki se takrat razkrije. Ko je lotus duše v celoti razprt, izžareva bleščeči ogenj in se iskri zaradi tokov energij, ki nenehno vibrirajo ter ga vitalizirajo. Vsi lističi se bleščijo v trepetajočem ognju in utripajočem življenju – ta vitalnost pa se zrcali v lepoti dragulja v središču. Žareči dragulj izžareva tokove energij, ki se lahko usmerijo v katerokoli središčno točko v sistemu, ki ga koordinira.
‘Kavzalno telo’ je ‘tempelj duše’; božansko skladišče, kjer je uskladiščeno in nakopičeno bistvo življenja, dobro in vredno, ki se je shranilo iz izkušenj mnogih življenj. Gre torej za simbolični nosilec duše, ki služi kot centrala, ki prejema in oddaja. Nabrano bistvo se shrani v kavzalnem telesu ob koncu vsake inkarnacije – tisto, kar je dobro, se tako prenaša naprej iz življenja v življenje. Duša nam tako omogoča, da se spomnimo preteklih življenj. Duša gre po izstopu iz telesa skozi intenziven proces čiščenja, pozneje pa si izbere svoje naslednje telo. Izjemno pomembno je zavedanje, da smo si svoje sedanje življenje izbrali sami. Skupaj z biološko linijo, torej stasrši, ki so v enačbo prinesli vse potrebno iz svojih genetskih linij za to, da lahko v tem življenju izkušamo točno to, kar smo kot duše izbrali pred inkarnacijo. In dušni dogovor s svojimi bodočimi starši sklenemo 3 mesece preden se zgodi spočetje na fizični ravni.
Duše se združujejo v dušne skupine. In duše iz iste dušne skupine se utelesijo tako, da so v fizičnem življenju povezane. Ponavadi starši niso iz iste dušne skupine, so pa prijatelji, partner, bratje in sestre, včasih tudi ljudje, s katerimi imamo slabe izkušnje. Gre za dušne dogovore preko katerih si duše pomagajo pri pridobivanju življenjskih izkušenj. In naši največji mučitelji so največkrat naši največji učitelji.
Duša je v našem sodobnem svetu prezrta, pogosto jo zatiramo, ignoriramo in ji ne pustimo, da se izraža. Celoten šolski sistem je osnovan tako, da ne priznava obstoj duše in naših kreativnih, domišljijskih esterrskih aspektov, ki nam pomagajo ohranjati stik z njo. Veliko bolj poudarja intelekt in razum ter osebnost, zato smo ljudje po večini popolnoma nepripravljeni na intenzivne čustvene izbruhe, ko ta sila kasneje v življenju začne siliti nazaj na površje. Nihče nas ne pripravi na usodno srečanje s temo nezavednega, ki je sestavni del naše duše.
Duši ni do tega, da bi bili v svojem svetu čimbolj “uspešni”. Ko se osredotočimo nanjo ne čutimo potrebe po pravilnemu ravnanju, po nadzoru in iskanju mehanskih vzrokov in rešitev za težave. Je nedoumljiva in neobvladljiva. Izraža se skozi skrivnostne podobe in sanje. Živi v kraljestvu domišljije in otroci so tu prvaki, obvladajo! Otroci popolnoma zaupajo neznanemu, so spontani in se predajajo duši, da jih vodi.
Lepota je vodnica po poteh naše duše in poezija, umetnost, glasba, ples so kanali preko katerih se srečujemo s svojo pozabljeno prijateljico … dušo.
Ko sem na svojem srečanju s svojo dušo in ob opazovanju ponovnega rojstva moje duše iz Enosti dobila, da je kvaliteta, ki naj bi jo izmojstrila lepota, mi ni bilo prav nič jasno.
Kaj naj počnem z lepoto? In kaj naj delam?
In kot vedno me je sinhronost peljala svojo pot, in skozi temno noč moje duše sem se rodila nova. Kot vedno so me peljali čez vse tisto o čemer naj bi predajala informacije naprej. In po enoletnem globokem soočanju s svojo temo in lučjo sem začela s popolnoma prenovljenim konceptom Divine.si, ki me pelje v lepoto in v domeno duše. To je tisto kar želi, da predam naprej. Kako negovati svojo dušo, del, ki je že v vas, del, ki smo ga skozi “udomačevanje” zatrli in skozi ranjenosti skrili. Negovanje duše je notranje popotovanje v odkrivanje lepote, ki nas obdaja in ki nam je vodnica, da stopimo v svojo notranjost, se spogledamo s tem kar smo in to živimo.