Dogodki

Porajanje Sebe

Globoko verjamem, da vse v življenju ženske poteka v ciklih. In v vsakem ciklu, ki se ponavlja imamo možnost, da sebe porajamo na novo. Leto 2018 se počasi poslavlja.

Okno mlaja v Strelcu odpira vrata trem dobrim možem, ki decembra nosijo darila, najprej Miklavža. Temu sledi praznik luči, sv. Lucije 13.12. Nato pa 21.12. praznujemo zimski solsticij. Odpirajo se velika zvezdna vrata, ko bomo ponovno priča porajanju sebe.

Čas med mlajem in solsticijem je čas velike Galaktične povezave med Božansko Mati, Siriusom in Alyconejem ter Mamo Gaio, kar prinaša v naša telesa nove svetlobne kode.

Potem pa se začenja porajanje vsega, kar smo prejele. To je čas rojstva duše v svet Duha in kot novorojenček v fizičnem svetu odpre svoje oči mora tudi duša, ki se rodi v duhovni svet odpreti svoje duhovne oči. Kar sledi je širjenje zavesti, ki jo imenujemo tudi iniciacija, kar dobesedno pomeni, da se potopiš v neznano.

Zimski solsticij 2018 napoveduje pomemben premik, ko je pomembno, da se potopiš v kraljestvo ženske duše in zaživiš polno moč svoje Ženske Duše, svoj polni potencial. Skozi 22 dnevnih ritualov, 22 spletnih druženj bomo leto 2019 kreirale skupaj.

Vabljena v srčni krog, ki ga bomo pospremile z druženjem v živo 6.1.2019. Začnemo 21.12.2018. Prispevek je 97€. Več si lahko prebereš na povezavi  http://divine.si/dnevneprakse/porajanje.html

porajanje

line-2

Kreacija Leta 2019

Ali čakaš na trenutek, ko se bodo zvezde in okoliščine poklopile, da boš zaživela življenje, kot si ga resnično želiš?

Dejstvo je, da ti že kreiraš realnost v kateri živiš. Ne moreš biti boljša Kreatrix, kot že si.

Kreacija se odvija tukaj in zdaj. In ne v neki nedoločeni prihodnosti, ko boš imela, živela in čutila to, kar si želiš.

Vendar drži, da dokler se ne naučiš kreirati zavestno, kreiraš nezavedno. In ko kreiraš nezavedno, ti verjetno to, kar doživljaš, ne bo vedno všeč. Kreativni proces se nenehno razvija. Ne moreš ga zgrešiti. Odvil se bo ne glede na to ali se ga zavestno zavedaš ali ne.

Zato je ključno vprašanje, ki si ga moraš postaviti; Kako ustvariti notranjo izkušnjo s harmonijo, izpolnjenostjo in sestavinami (radost, ljubezen, mir), ki jih iščeš zunaj sebe?

Ko kreiraš zavestno, se naučiš spremeniti stvari, ki ti niso všeč. In ustvariš lahko vse, kar si želiš izkusiti – od znotraj navzven.

Če čutiš, da je čas, da svoje življenjske in poslovne kreacije popelješ na naslednji nivo, Te vabim, da se mi pridružiš…

Namen druženja je, da prepoznaš, da je moč Kreacije že v Tebi in da skozi žensko umetnost Kreacije svoje Darilo deliš z ljudmi in s svetom.

Proces zavestne kreacije se razlikuje od manifestacije v tem, da ne gre za osredotočanje na stvari zunaj tebe, temveč na notranji svet, notranjo izkušnjo, v kateri že si to, kar si želiš.

Pomembno je, da si ta Ženska, ki živi življenje, kot si ga želiš in ne da imaš to, kar si želiš. Takoj, ko si v paradigmi imeti, se osredotočaš na stvari zunaj sebe.

V zavestni kreaciji tvoja Bit, to kdo ti si igra ključno vlogo, kajti to, kar ti si, to kreiraš. In ko sem vodila druženja Kreacija vs. Manifestacija sem resnično dojela, kako pomembno je razumevanje, da kreiramo iz svoje Biti in delujemo iz svoje osebnosti. Prvi korak procesa, da si v stiku s svojo esenco, s svojo Bitjo je ključen za naše druženje. Bit je povezana z našo Sofijo, z modro žensko v naši notranjosti in v tem druženju jo bomo zelo od blizu spoznale.

Prispevek za program Kreacija Leta je 297€. Več najdeš na spletni povezavi >>>  http://divine.si/divinelife/kreacija.html

kreacija

line-2

 

Vilinska pravljica o zimskem solsticiju

Pravljica te bo ponesla v čaroben svet vil in škratov ter pojasnila skrivnost zimskega solsticija, ki v sebi nosi misterij življenja…

Majhne vile so se stiskale v svojemu domu pod hrastovimi koreninami. Bile so varne v svoji votlini, kjer jih je grelo perje in posušen mah. Zunaj je pihal veter in sneg je mehko padal ter prekrival tla.

“Danes sem videla Sončnega Kralja,” je dejala vila po imenu Vrtinca. “Videti je bil zelo star in utrujen, ko se je sprehajal skozi gozd. Le kaj je narobe z njim?”

“Veliki Hrast je dejal, da umira,” odgovori vila Narcisa.
“Umira? Oh ne, kaj bomo pa sedaj?” je zajokala Vrtinca. ”Če Sončni Kralj umre, naše prijateljice rože ne bodo več rastle, ptice se ne bodo vrnile in nikoli več ne bodo pele. Večno bo tema in zima!”

Vse vile so bile otožne. Nakar zaslišijo trkanje na njihovih majhnih vratcih.

“Vile, odprite vendar, zakaj se skrivate? Pridružite se nam na praznovanju zimskega solsticija,” je kričal nekdo zunaj.
Vrtnica je odprla vrata in pred njimi je stal Škrat, ki si je otepal snežinke iz rjavega plašča in klobučka.
“Oh Škrat, preveč smo žalostne, da bi praznovale,” je s solznimi očmi odvrnila Narcisa. “Ali nisi slišal, da Sončni Kralj umira?”

“Seveda, umrl je,” se je zasmejal mali Škrat. “Sedaj pa pohitite ali pa boste zamudile praznovanje!”

Vile so bile ogorčene: “Kako si lahko vesel in se smejiš? Če je Sončni Kralj zares umrl, bo večno zima. Nikoli več ne bomo videli sonca. Kako bomo živeli v večni temi?”

“Otroško trapaste ste vile,” je rekel Škrat in prijel Narciso za roko, da se je dvignila na noge. “Zimski solsticij ima skrivnost. Ne želite izvedeti, kakšno?”

Vile so ga presenečeno pogledale. “Skrivnost? Kakšno skrivnost? Smo mlade vile, ti trapasti Škrat, nikoli še nismo bile na praznovanju zimskega solsticija in ne vemo, o čem govoriš.”

“Potem pa le urno pograbite svoja ogrinjala in se mi pridružite, pa boste videle,” je odskakljal mali Škrat.
Vile so zapustile svoj dom in s Škratom odšle po snežni poti do svetega hrastovega gozdička, kjer je bilo praznovanje. Gozd je bil temen, le luna je svetila skozi gole veje. Težko so hodile po visokem snegu in še veter je pihal.

Srečale so lisico. “Kam pojdete majhne vile?” jih je vprašala lisica.
“Do svetega gozdička,” so odgovorile premražene vile.
“Splezajte na moj hrbet, vas peljem tja, bo hitreje,” se prijazno ponudi lisica.

Ko so se bližale svetemu gozdičku, so zaslišale radostno petje. Česa tako lepega še niso slišale. V krogu so plesale živali in ljudje. Videle so tudi Mati in Starko. Vsi so bili nasmejani in veseli. “In zakaj vsi gledajo Mater?” je malce prestrašeno zašepetala Narcisa.

Vile so se približale trem gospodičnam, ki so sedele na skalah pri oltarju. Mati je imela v naročju zavito odejo in se nasmihala proti njej. Sklonila se je proti vilam in jim pokazala, kaj ima v naročju.
“Dojenček!” so vzkliknile vile. “Čisto nov dojenček in kako sije!”
“To je nov Sončni Kralj,” je odvrnila Mati.

“Ampak Škrat je rekel, da je Sončni Kralj mrtev! Kako je lahko ta otrok Sončni Kralj?” so bile zmedene vile.

“To je skrivnost zimskega solsticija,” je povedala Starka. “Vsako leto na najtemnejši dan Sončni Kralj pride v sveti gozdiček, kjer umre. Jaz pošljem njegovo dušo materi, ki mu da novo življenje. To velja za vsa bitja, ne le za Sončnega Kralja.”

“Torej vse živi in umre in nato zopet živi?” so ob pogledu na dojenčka vprašale vile.
“Tako je male moje vile,” je odvrinla modra Starka. “Življenje se nikoli ne konča. Zimski solsticij je čas za novo rojstvo. To je njegova velika skrivnost.”

Vile so se smejale od sreče.

Vrtnica je dejala: ”Majhnemu Sončnemu Kralju bom pokazala, kje cvetijo divje vrtnice spomladi.”
“Jaz pa ga bom naučila, kako priklicati ptice in poslušati pesmi vetra,” je dodala Narcisa.

“Ko bo starejši in močnejši, bodo rože cvetele pod njegovim dotikom, ptice se bodo vrnile in pele, zrak bo topel pod njegovim dihom in zima bo odšla. Takrat se bo z vami igral in tekal po gozdu,” je povedala Mati malim vilam.
Vsi v svetem gozdičku so peli in se veselili, saj se bodo kmalu lahko igrali s Sončnim Kraljem.
Sedaj so vsi poznali veliko skrivnost zimskega solsticija.

Vir: http://www.jamesclairlewis.com/pages/gremlin/solstice.html
avtor zgodbe: nepoznan
priredila: Ana Vehovar

Bela omela

BELA OMELA (Viscum album)

Le kdo ne pozna zimzelene, grmičaste rastline, ki raste kot polzajedalka skoraj na vseh vrstah dreves, predvsem v ne vzdrževanih sadovnjakih? Polzajedalka se imenuje zato, ker črpa vodo in hranila iz gostujočega drevesa, v katerega požene korenine, ga s tem nekoliko izčrpava, a s pomočjo fotosinteze v zelenih listih sama tvori sladkor in druge organske snovi, ki jih potrebuje. Usnjati, suličasti listi in rahlo olesenelo steblo imajo značilno zeleno ali rumeno barvo. Rastlina je dvodomna, torej so na enem grmičku samo moški ali pa samo ženski cvetovi, iz katerih jeseni nastanejo plodovi.

Včasih so iz njenih sladkih, belih, lepljivih jagod s strupenim semenom izdelovali lepilo, ki so ga, predvsem Rimljani, uporabljali za lovljenje ptic. Od tod izvira tudi njeno latinsko ime viscum – ptičje lepilo. Stari narodi so jo častili kot sveto rastlino, za Kelte je bila zdravilec vsega, predvsem pa omela iz hrasta. Do nje so imeli poseben odnos in zelo so pazili, da ne pride v stik z zemljo, kajti kot rastlina, ki raste na drevesu, na zemljo ne sodi.

Že pri Keltih je veljala za zelo staro rastlino, prištevamo jo k davnemu času, ki je že minil. V Angliji še danes ni Božiča brez omele in zaljubljenci se poljubljajo pod njo, kar naj bi jim prineslo srečo v dvoje. Tudi stari zdravilci, kot so Hipokrat, sv. Hildegarda, Kneipp in mnogi drugi so pisali o njej. Bela omela je rastlina, ki jo nabiramo pozimi – novembra, decembra, januarja in februarja. S škarjami odrežemo grmičke iz dreves, pazimo, da ne pade na tla, nato pa potrgamo mlade vejice z lističi. Pri tem pazimo, da ne nabiramo belih jagod, saj povzročajo želodčne težave. Lističe posušimo na toplem, zračnem prostoru. Zelo počasi se sušijo, zato moramo biti pozorni, da so res suhi, preden jih shranimo. Omelo pobiramo predvsem z listavcev (npr. jablan), jelk in smrek. Ne pobiramo je z oreha in tudi omela s hrasta ima nekaj teoretičnih nasprotnikov, a tudi privržencev – ti so pretežno starodobni zeliščarji in poznavalci.

V tradicionalnem ljudskem zdravilstvu jo uporabljajo za podporno zdravljenje povišanega krvnega pritiska (pravzaprav uravnava pritisk), za zdravljenje vnetnih sprememb na sklepih (artroz, protina, obolenj medvretenčnih ploščic), za podporno zdravljenje rakavih obolenj, tudi pri preprečevanju ponovitev in nastanka zasevkov. Ugodna je njena uporaba pri boleznih srca in ožilja (tudi arterioskleroze), saj krepi srčno mišico, s čemer se ureja tudi krvni tlak in posledično navale krvi v glavo, šumenju v ušesih, omotici, neurejenem mesečnem perilu, vpliva pa tudi na krvavitve v poporodnem obdobju …
Predvsem pa bela omela povečuje presnovo in dviguje dejavnost žlez. Poskrbi za zmanjšano izločanje žolča in delovanje trebušne slinavke ter lajša bolezni, ki so posledica premočnega delovanja ščitnice. Deluje tudi diuretično, vendar je v čajnih mešanicah za odvajanje vode zaradi drugačnega postopka priprave ne uporabljamo. Lahko pa jo pripravimo posebej in jo pred uživanjem pomešamo z že pripravljenimi zeliščnimi napitki.

Čaj iz lističev in drobnih vejic bele omele pripravljamo po hladnem postopku in med pripravo, ko ga segrevamo, nikakor ne sme zavreti. Lističe omele nadrobimo in jih prelijemo s hladno vodo, v kateri naj se namakajo 6 – 10 ur. Nato precedimo in malo pogrejemo. Čaj pripravimo vedno sproti, torej zdrobljene lističe namočimo zjutraj in zvečer, če ga bomo uživali dvakrat dnevno. Priporočena uporaba je okoli dva tedna, nato naredimo vsaj tako dolgo pavzo, preden ga ponovno uživamo.

Tudi tinkturo bele omele si lahko pripravimo sami. Po posvetu z zdravnikom jo jemljemo 2-3x dnevno po 15 kapljic, in to pri motnjah ščitnice, blagi srčni aritmiji, sladkorni, povišanem pritisku in holesterolu. Pripravimo jo tako, da 10 g posušene bele omele nadrobimo in jo za tri tedne namočimo v 1 dl žganja s 55 odst. alkohola. Precedimo in hranimo na temnem prostoru.

Pripravki iz bele omele se v času nosečnosti ne uporabljajo. Prav tako se posvetujte z zdravnikom, če imate zelo povišan krvni tlak ali se že zdravite za katerokoli srčno boleznijo. Tudi čaj lahko negativno vpliva na naše telo, če je postan ali nepravilno pripravljen.

Belo omelo proučujejo s pomočjo znanstvene medicine in je ena najbolj raziskanih rastlin. Tudi Rudolf Steiner, utemeljitelj walfdorske pedagogike, biodinamičnega kmetovanja, antropozofske medicine, je razvil metodo zdravljenja raka – omelino terapijo, ki jo še danes uporabljajo v antropozofskih medicinskih krogih. Zelo uspešno jo uporabljajo predvsem za zdravljenje raka dojk. Omela deluje na tudi na dušo, rahlo protidepresivno in daje pogum, da človek svojo bolezen sprejme in se odloči za boj proti bolezni, katere del je tudi strah, ki se širi. Tukaj pomaga omela, da človek s svojim stanjem bolje shaja. Pri tumorjih so celice preveč povezane s telesom, jaz se identificira z zemeljskim telesom in ne z dušo (materializem?). To je stanje za-dušitve. Moderen človek tudi več vdihuje, kot izdihuje, kar povečuje našo napetost. Zato je zelo pomemben izdih, ki sprošča, čisti. Naša čutila so preveč usmerjena v zunanji svet. Če tako ostane, se duša ne more naprej razvijati, ker bi se »za-zemljila« in človek prejme zdravilo za dušo – bolezen. In duši, ki je preveč navezana na materialno, omela, kot nezemeljska rastlina lahko zelo pomaga.
Zakaj ravno bela omela in kako jo antropozofi povezujejo z rakom?

Njeni enostavni listi rastejo iz ene točke. Tako se začne, ko seme, ki sta pravzaprav klična lista, pristane na drevesu. Omela ni del drevesa, je nekaj tujega na njem. V naslednjem letu iz rozete zraste steblo, ki s seboj dviguje liste. Je okrogla, pri njej ne poznamo zgoraj in spodaj. Raste iz centra v vse smeri. Zgleda, kot rastlina, ki znova in znova kali, le da s temi “kličnimi listi” raste vedno naprej. Je preprosta rastlina, list je enoten. Cel grm zgleda, kot, da je zloženka kalečih rastlin, ki ne pridejo naprej, ne zrastejo dalje, kot do kličnih listov. In s tem oblikuje večletno rastlino.

Cveti minimalistično, na sredini med listoma z drobnimi luskami. Cvet je zelo provizoričen – dozdeven. Dela dve različni obliki cvetov, eni grmi imajo le cvetove s cvetnim prahom, na drugih pa se oblikujejo plodovi, te grmičke radi uporabljamo kot dekoracijo za božič. Na začetku tri do štiri leta samo raste, ne cveti. Ko zacveti, pa izgubi svojo »normalno« podobo rastline in preide v kroglo. Zacveti februarja, marca in takrat jo obiščejo mravlje, muhe, če je toplo tudi čebele.

Pozimi se oblikujejo jagode, ki jih oblikuje pod cvetom. Jagoda je pravzaprav del stebla, ki se je oblikoval v plod. V plodu pod kožo je tanek sloj, ki je sladkega okusa. Je zelo lepljiva in v tem lepilu sta dve semeni, ki sta v bistvu kalčka in ne semena. Ležita v sredini prosojne mase, sta zelena in zelo odvisna od svetlobe. Vidimo torej, da ima zelo poseben odnos do sonca, ne pa tudi do zemlje. Ptič, ki je zelo pomemben za razvoj omele, poje to jagodo in čez petnajst minut pride zadaj ven. Kar mu tekne zadrži, kar pa pride ven, se nalepi na vejo. Lepljiva snov se posuši s kličnimi listi pa se dolgo na videz ne zgodi nič. V naslednjem obdobju požene korenina. Je aktivna in se trudi prebiti v kambij, s katerim bo povezana z drevesom. Zunaj kambija teče voda od zgoraj navzdol (sladkor od sonca nosi s seboj) a bela omela se povezuje s tisto vodo, ki prihaja od zemlje in s seboj nosi sol. Kjer raste bela omela postane drevo debelejše.
Omela tvori enost z drevesom in raste z njim. Raste na drevesu in tam ostaja. R. Steiner opisuje omelo kot rastlino, ki je brez, da bi se kaj dosti spremenila, prišla iz davne preteklosti in je na tedanjem razvoju tudi ostala.

Kako se razvija v toku leta?
V celem letu ji zraste stebelce in dva lista, okoli cele krogle. Tudi omela na novo odžene spomladi. Raste od spodaj navzgor do junija. Potem je Janezovo, ko je sonce najvišje, dnevi se pričnejo krajšati. Med rastjo začne obračati poganjke sem in tja, vsak dan so drugače obrnjeni. To dela zaradi rasti in nato se oblikuje v grm. Kmalu je čas, ko zaključi vegetativni razvoj in razvija cvetove, ki zacvetijo naslednje leto pozimi. Je drugačna, kot druge rastline in je neodvisna od reda drugih rastlin. Bela omela diši. Če je veliko prahu, diši kot mango. Listi na grmičkih, kjer se razvijejo plodovi so zeleni in tam, kjer rumenkasto cveti, so tudi listi rumeni. Takrat se grmički med seboj ločijo, po dveh mesecih, po zaključku cvetenja, se več ne.

Kako prepoznamo, katera omela bo zdravila raka?
Omela od svojega drevesa tudi nekaj vzame. Vzame živost drevesa in ta eteričnost oz. živost je pri drevesu zelo komplicirana. Vsako drevo ima svoj »stil«. Stil živega med lipo, se na primer zelo razlikuje od hrasta ali jablane. Omela prevzame del te drevesne »organizacije«. V Avstraliji npr. srečamo omele, ki tako povzamejo stil drevesa, da celo prevzamejo njegovo podobo. Pri nas omele tega ne delajo. Torej z drugimi besedami, bela omela lahko to sposobnost drevesa prenese v zdravljenje. In pomembno je, katero omelo vzamemo za zdravljenje in katero je drevo, na katerem raste. To potem primerjajo s konstitucijo in karakteristikami človeka.

Vzamejo poletni sok in zimski sok bele omele. Poletni sok je še preden se začne obračati na eno in drugo stran, pred Janezovim. Zimski sok, do januarja, ko je rastlina pred cvetenjem in je najbolj »pri sebi« in močna, da se lahko uveljavi v mrzli zimi in zacveti. Ta dva sokova privedejo v »odnos« in šele nato, po posebnih postopkih naredijo zdravila. Zdravila injicirajo direktno v tumorje. Kadar je človek izčrpan in »iz sebe« je temelj za raka. Takrat del telesa, nekaj v njem, samostojno dela. Kot, da sile življenja padejo narazen. Nekje se oblikuje organ, ki ni del nas. In svojo organizacijo okrepimo z omelo, ki ima svojo organizacijo, saj je omela centrirana na samo sebe in s to svojo značilno rastjo ustvari notranji prostor, ki simbolizira neke vrste duševnost.

Pri zdravem človeku je jaz prisoten v vsaki celici. Omela spodbuja tudi toploto. Toplota = ljubezen. Zdravljenje raka z belo omelo pri nas še ni možno. V sosednji Avstriji in npr. Nemčiji, pa je to stalna antropozofska praksa.

Patricija Šenekar

Črni oreh

ČRNI OREH (Juglans nigra)

Črni ali ameriški oreh je v Severni Ameriki večinoma samoniklo drevo iz družine orehovk. Danes ga zasajujejo večinoma zaradi njegovega temnega lesa, zaželen pa je tudi njegov sadež, saj so oreščki prav posebnega okusa.

Iz svojih korenin spušča snovi, ki otežujejo rast ostalim rastlinam v njegovi okolici. Njegovi listi in lupina plodu imajo značilen, močan in rahlo pikanten vonj. V nasprotju s tem, so oreščki prav blagega okusa, varuje pa jih zelo trda in ostro nagubana lupina, ki je tesno obdana z debelim, sočnim zelenim plaščem, ki pa ob prerezu zelo hitro potemni do črnega. Zaradi te lastnosti ga nekateri uporabljajo kot naravno barvilo za lase. Plodovi iz drevesa odpadejo oktobra. Vsebujejo veliko juglona in ostalih pigmentov, veliko tanina … Korenine, lubje in orehova lupina vsebujejo to nevrotoksično kemikalijo, zato pod orehi in okolici skoraj ne bomo našli drugih rastlin.

Vemo, da so oreščki, stročnice in semena zelo dobra hranila. Eden najboljših oreščkov pa je oreh. Orehi pomagajo pri boju proti depresiji, koristni so za možgane, srce, koronarne bolezni … tudi črni oreh zelo koristi našemu telesu.

Vsebuje veliko magnezija in vitamina E, fosfor, omega-3, … Učinkovine v njegovem plodu imajo protivnetne, antioksidativne, protisklerozne, antineoplastične in druge lastnosti, ki vplivajo na razne procese in tegobe v našem telesu. Ena ključnih učinkovin v lupini črnega oreha je juglon, kot tudi tanini in jod. Juglon preprečuje delovanje nekaterih encimov, ki so potrebni za presnovo. Raziskovalci so ugotovili, da to lahko škodi in uniči številne parazitske črve v našem telesu. Zato je črno oreh odličen dodatek k čiščenju parazitov. Ker pa vsebuje tudi veliko taninov ima tudi adstringenten učinek na kožo, krči tkiva, zateguje povrhnjico (omejena uporaba na tri dni) s tem pripomore k celjenju kožnih izpuščajev, ekcemov, aken. V ta namen uporabljamo razredčen alkoholni izvleček (tinkturo).

V severnoameriškem domorodskem zdravilstvu se je sok nezrelih lupin plodov uporabljal tudi za zatiranje vseh glivičnih okužb kože. Nanašali so ga lokalno na obolela mesta (koža, lasišče …). Z določenimi preiskavami so ugotovili, da če ga uživamo ima protiglivično delovanje (kandida), antibakterijsko delovanje (S. aureus, zavira tri ključne encime pri Helicobacter pylori) … Juglon blokira tudi ionske (kalijeve) kanalčke in zavira transkripcijo (genski prepis) v rakavih celicah. Na Kitajskem ga uporabljajo za zdravljenje raka jeter, pljuč, želodca in levkemije. V neki študiji je bilo ugotovljeno tudi, da določena vsebnost juglona povzroča celično odpoved pri kolorektalnih rakavih celicah.

Poznana je terapija po dr. Huldi Clark, ki je odkrila, da paraziti in toksini povzročajo 95% bolezni v telesu. Z leti postane obremenitev s paraziti za telo zelo obremenjujoča, telo ne more izločati vseh toksinov in postane utrujeno in bolno. Dr. Clark je razvila protokol, po katerem se za odstranjevanje parazitov iz telesa uporablja tinktura črnega oreha, klinčki in pelin. Ta kombinacija deluje tako na žive parazite, kot tudi njihova jajčeca.

Piškoti s črnim orehom
200 g mehkega masla, 150 g sladkorja, 2 jajci, pol žličke mlete vanilije, 300 g moke, žlička sode ali vinskega kamna, četrt žličke soli, 150 g sesekljanih orehovih jedrc. Iz sestavin zgnetemo testo in ga damo za pol ure v hladilnik. Naredimo svaljke, ki jih narežemo na 5 mm debele piškote. Pečemo 12 minut pri 180°C.

Tinktura črnega oreha
Velik kozarec napolnimo z celimi zelenimi sadeži črnega oreha in nanje nalijemo 50% alkohol. Po treh tednih pretresanja, tinkturo precedimo in uživamo 15 – 30 kapljic 2x dnevno. Po dveh tednih prenehamo in tinkturo vzamemo le 1x tedensko.
Najdeš jo tudi tukaj: http://hiskazelisc.com/product/bio-tinktura-crni-oreh/

Patricija Šenekar

Adventni koledar za dušo

Ko mi je lani v adventnem času rekla, da delam nekaj zelo pogumnega, je nisem razumela.

“Kako to misliš?” sem jo začudena vprašala in čakala pojasnilo.
“Praznični čas je čas, ko je ženska obremenjena bolj kot kadarkoli.
Darila, peka slaščic, družinska kosila, srečanja, praznovanja s prijateljicami in s sodelavci.

Ženska je v stresu.
In ti.
Ti ji rečeš, naj si v tem najbolj norem in prezaposlenem času, ko jo vse sili, da se obrne navzven in se zabava, vabiš, da se spusti v stik s seboj.
Pogumno dejanje.

Veš zakaj?
Ker te ne bo slišala.
Ker te ne bo poslušala.
Ker se ji zdi, da si ti nora, da jo vabiš v stik s seboj.”

Ja, res je.
Nora sem.
Popolnoma in čisto nora.

Ker mi je mar.
Ker vem, da je to čas, ko lahko napolniš svoje baterije in se prenoviš bolj kot v katerem koli času leta.
Ker vem, da je adventni čas, čas, ko se enostavno moraš potopiti v lastne globine.
In zato je moje povabilo Zate, da si v tem najbolj divjem času leta podariš 5 minut zase.
Ker vsak trenutek šteje.
Ker vem, da je to čas, ki bo tvoje največje darilo Sebi.

SI zraven?
Začnemo 1.12.2018
Preživi prvo adventno nedeljo z razumevanjem kaj predstavlja in kako jo maksimalno izkoristiš…. Zase!

Pofočkaš se na povezavi http://divine.si/darilo/advent.html

Sem že povedala, da je to moje darilo Zate?
Pravzaprav 24 daril Zate.

Ker se mi lahko pridružiš brezplačno.
Ker si želim Zate, da zaupaš vase, se zaneseš nase in zasiješ kot Ti!

Tudi in še predvsem takrat, ko je videti, da vse okoli tebe dela proti tebi.
Ker v praksi vem, kako pomembno je, da držiš svoj prostor in si v stiku s seboj, ko si v stresu, ko je videti, da vse razpada in si izzvana. Da znaš biti v množici in hkrati sama s seboj.

Ker vem, da nisi tukaj, da bi bila nekje v ašramu, v jami, stran od množice.
Odnosi so tisti v katerih mojstriš sebe.
Odnosi so naši sodobni templji.
Izmojstriti moraš sebe, da si to kdor si, tukaj in zdaj.
V svojem norem delovniku, s sitnimi otroci in prezaposlenim možem.

Ker verjemi mi, svet spreminjaš iz sebe navzven.
S svojim izžarevanjem, s svojim sijem.
Ampak to je tema za kakšen drugi pogovor.

Pofočkaš se na povezavi http://divine.si/darilo/advent.html

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja

advent

Uvodnik november 2018

Globoko verjamem, da je resnica tista, ki te bo osvobodila. Verjetno tudi zaradi tega menim, da si moramo povedati resnico. Ker resnica je tista, ki osvobaja. Vedno.

Resnica je izkušnja notranjega vedenja, ki od tebe terja, da zaupaš svoji intuiciji. Da si zvesta svoji intuiciji. Resnica je nekaj, kar ne moreš razložiti intelektualno. Resnica je povezana z intuicijo in z instinktom, ki je prva raven intuicije in ne z nečim kar si imela čas natuhtati.

In v tem mesecu je ključnega pomena, da zaupaš resnici. Da prisluhneš resnici. SI poveš resnico. In seveda veš kdaj si ne prisluhneš, kdaj ignoriraš ta glas v sebi.

Vedno, ko ignoriraš ta klic, izgubljaš svojo moč. Zagotovo si svojo moč dala v roke ljudem okoli sebe, za katere imaš občutek, da vedo več kot ti, v upanju, da bodo naredili nekaj zate ali namesto tebe.

To je mesec, ki te bo soočil s tem, kje si razprodala svojo moč. Kje si prevzela omejujoča prepričanja in se zaprla za resnico. To bo čas, ki te bo soočil s tvojimi strahovi, ki te omejujejo v življenju.

In to je idealen čas za soočanje z ranjenostmi. Še posebej s tistimi globokimi, ki te omejujejo, da si resnično poveš resnico.

Ko sem prišla v stik s tremi arhetipskimi ranami Marije Magdalene, ki jih imamo v sebi vse ženske, da je prostitutka, mrha in čarovnica, oskrunjenosti ni bilo med njimi.

Vendar je oskrunjenost matere tista rana, ki jo vsaka ženska nosi v sebi. Oskrunjenost svete pokrajine ženstvenosti, oskrunjenost svetosti mame Zemlje.

O tem se ne govori, a njeno rano v sebi nosi čisto vsaka ženska. Rano poniževanja, rano razvrednotenosti, rano ignorance, rano izničenosti, rano degradacije.

In zame je november prepojen s to temo, v katero smo se začele potapljati v prvem mesecu programa Dragulj Ženske Duše.

Povedati si moramo resnico.

In to čutim, da je tema tega meseca.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

podpis

Ženska v sebi nosi moč preobrazbe

Nekaj čarobnega se zgodi, ki prepoznaš svetost življenja. Poznavanje svetosti življenja spremeni vse. Spremeni to, kako se obnašaš do sebe, spremeni tvoj odnos z drugimi in z vsem na tem planetu. Spremeni kaj vidiš in kako vidiš stvari v svetu.

Ko prepoznaš svetost v drugem bitju, tvoja svetloba kot vžigalica prižge plamen v drugi osebi.
Brez tega zavedanja, da je življenje sveto, je vse ostalo brez pomena.
Ko se zavedaš svetosti, se vse moči, ki so v tebi, izrazijo v svojem izvornem potencialu.

Brez zavedanja svetosti energije in virov Zemlje, ostajaš ujeta v objektivizaciji, ko na Zemljo, na telo in na vse stvari gledaš zgolj kot na objekt. Ustvariš lahko mnoge stvari, vendar če povabiš svetosti, da soustvarja s teboj, samo dodajaš objekte na planet. Ko ustvarjaš s svetostjo, to sije iz tega kar ustvarjaš. Svetost oživlja materijo.

Izkušanje svetosti življenja je mogoče le skozi srce, ki je osvobojeno predsodkov, sojenja in pričakovanj. Ko si v stiku z izvorno modrostjo. Kajti svetost življenja je celostna, celovita in je Eno z vsem.

Izkušanje življenja kot svetega je ena najbolj izjemnih izkušenj, ki jih lahko imaš. Je izkušanje božanskega tukaj in zdaj, v telesu. Ko si zvesta sebi in spoštuješ kdor si, kar v sodobnem svetu, ki nenehno preusmerja tvojo pozornost v zunanji svet in svetleče predmete tam zunaj, terja veliko mero poguma in vztrajnosti. Svetost terja od tebe, da živiš v skladu z nečim mističnim, z nečim nevidnim, kar je v svetu, ki nagrajuje samo vidne in očitne stvari vse prej kot lahko.

Svetost življenja je domena božanske ženske energije, bolj točno Velike Matere.
In ženska ima veliko večjo odgovornost, ko pride do utelešanja svetosti življenja, kot moški. Ženska je tista, ki kreira življenje. Povabi svetost življenja v kreacijo novega bitja, novega življenja.

In ne le, da je sodobna ženska na to pozabila. Tega ne ceni in je sama tista, ki zlorablja samo sebe ker v sebi čuti negotovost in verjame, da ni dovolj xyz. Ko začneš sama sebi govoriti, da nisi dovolj dobra, postaneš nasilna sama s seboj.

Oskrunjenost matere se dogaja vedno, ko si nasilna do svojega telesa, do svoje strukture, do življenja, do svete posode, ki jo naseljuješ.

In vendar je poznavanje svetosti življenja način, kako je ženska preživela trdost, težave in žrtvovanje za otroke in družino. Skozi brezpogojno ljubezen do otrok, kjer je vedela, da je lahko eden bolj pameten od drugega, hkrati pa sta oba enako sveta, se je svetost krepila in rasla s tem, ko je ženska ohranjala odprto srce kljub težkemu življenju.

Ženska je dom.

Ženska v sebi nosi sposobnost, da stke posodo svetlobe in ljubezni, ki drži življenje, ki ustvari posodo stabilnosti in podpore za skupnost. Svetost je živa v telesu ženske in se kaže skozi njeno kapaciteto, da poskrbi za življenje. Maternica je tisto mesto, ki ga ženska da na voljo, da se skozi njo porodi karkoli novega, pa ne le otroci.

Maternica je potentno magnetično mesto, skozi katerega se poraja energija mnogih dimenzij. Je izjemno orodje, če veš kako ga uporabiti za dobrobit celotnega človeštva.
In nova Zemlja se poraja skozi žensko, če bo znala to svoje orodje uporabiti z modrostjo in očistitti vse tiste ovire, ki jih nosi v sebi zaradi katerih tega znanja, modrosti in svetosti, ki jo ima na dosegu roke ne uporablja že zdaj.

Ta substanca svetlobe v ženski ima kapaciteto, da se direktno poveže s sveto substanco, svetlobo v kreaciji. Ta substanca je kot katalizator za življenje. In preko svetlobe je ženska vtkana v mrežo življenja, v vzorce življenja na način, ki je moškemu neznanka.

Ko si v stiku s svetostjo življenja, si v stiku z Vsem, kar je. Si Eno.

In zaradi tega ženska ne potrebuje moških duhovnih praks odpovedovanja, osame in rigoroznih praks osredotočanja, ker ima direktno povezavo z vsem tem za kar mora moški vložiti več truda in napora.

Tragedija sodobne ženske je v njenem nepoznavanju svoje izvorne narave in čudežnosti, ki jo nosi v sebi. Hrepeni po svetosti in jo ob enem išče tam zunaj nekje. Skozi svoje prakse se umika in si zapira pot s svojo ignoranco, strahovi in nesposobnostjo, da utelesi svetost življenja v polnosti in to živi.

Če zanikaš, ignoriraš svoje telo in ga nočeš vključiti v svoje duhovno življenje, ga jemlješ kot nekaj manjvrednega in ga omalovažuješ, si zapiraš edino pot, ki je naravna kot je dihanje. Telo je vse prepogosto mesto ujetosti, objekt, tako kot vse zemeljske stvari. Ker na zemeljsko izkušnjo gledaš kot na nekaj manj vrednega od duhovne izkušnje, ki jo iščemo tam nekje zunaj sebe, zamujaš svojo priložnost, da živiš kot ženska za katero si se rodila, da si.

Ženska je tista, ki posveti življenje s svojo prisotnostjo, ko se prebudi in v sebi aktivira to sposobnost, ki latentna čaka nanjo.

In vendar sodobna ženska to aktivno zavrača.
In leta sem se spraševala kaj je na stvari. Zakaj?

Danes mislim, da poznam odgovor.
Ženska lahko pozdravi svet.
Ženska lahko regenerira svet precej hitreje, kot če to prepustimo mami Zemlji in naravnim ciklom.
Ženska lahko spremeni svet.

Vendar tega ne more narediti dokler zameri moškemu.
Tega ne more narediti, dokler je jezna na moškega.

Ja res je, moški so naredili veliko grdih in bolečih stvari. Ja naredili so kaos. Zemljo že tisočletja izčrpavajo. Uničili in oskrunili so najbolj svete dele njene pokrajine.

Ja moški je poškodoval svetlobne celice Zemlje.
Velika večina vidi uničenje okolja, vendar ne vidijo duhovnega uničenja.
Na notranjih nivojih so bili templji uničeni. Svetloba notranjega sveta ni več dostopna človeštvu.
In na ženski je da opravi svoje delo v sami matrici življenja, če želimo, da bo človeštvo preživelo.

In draga ženska, roko na srce, ne vem, če je na Zemlji dovolj žensk, ki so pripravljene narediti kar je potrebno, da obnovimo to svetlobo. Leta 2010 sem imela vizijo in bila sem polna upanja in verjela sem, da nam lahko uspe.
Danes, leta 2018 mislim, da smo ta vlak zamudile.

Zakaj?

Ker ženska danes ni pripravljena narediti tega kar je potrebno narediti.
Odpustiti moškemu uničenje, ki ga je ustvaril.
Ker je toliko žensk, ki s prstom kažejo na drugo stran češ, glejte kaj ste naredili.
In s tem, ko kaznujemo moški del pozabljamo, da kaznujemo tudi sebe.

Še vedno verjamem, da lahko obnovimo svet.

Skozi duhovno delo, lahko ženske obnovimo to, kar bi planetu vzelo nekaj tisoč let. Globoko v sebi vem, da imamo to sposobnost.

Vendar to, da objameš svojo svetost ni majhna stvar.
To kar terja od tebe je prevzemanje polne odgovornosti.
Prevzemanje odgovornosti in svoje vloge v tem, kar se je dogajalo na Zemlji, kar se je zgodilo ženskam sveta. Ne le to, kaj se je dogajalo ampak kako je ženska sodelovala v tem, da je svojo moč razdala in zanikala svojo svetost. In ob tem se boš morala soočiti z besom in žalostjo, ki se ji ne moreš izogniti.

Soočiti se je potrebno s tem, čemur si se odpovedala, kaj si izgubila, kar si razdala in kako si prispevala k nasilju. Presvetliti je potrebno zgodovinsko in globoko osebno nasilje in uničenje, oskrunjenost vsega svetega. In dokler tega ne boš zmogla narediti v sebi, ne boš mogla živeti svoje moči v polnosti.

Dokler ne posvetiš svoje teme, svoje izkušnje, ne moreš stopiti v svojo polno moč kot ženska.
Zaradi vpliva, ki ga ženska ima na Zemljo in svet okoli sebe, v kolikor ne pozdravi svoje teme, svojega besa, svojega nasilja in destrukcije, bo to prenesla na Zemljo. Namesto da bi pozdravila, bo s svojimi nepozdravljenimi stvarmi še bolj poškodovala.

Preden bo ženska lahko pozdravila svet, mora najprej pozdraviti sama sebe.
In nobeno zdravljenje ni mogoče brez da sprejmeš celoto vsega kar je.
Popolno sprejemanje je spoštovanje.

In če si iskreno voljna, pripravljena na to, da prispevaš k svetosti življenja, moraš najprej najti način, da pozdraviš svoj bes, predvsem svoj bes do moških.
Namesto kastracije moških je potrebno narediti prostor. Kajti sodobni moški sploh ne ve več kaj zares pomeni biti možat. Njegova mama je poskrbela za to, da mu je vzela moč. In njegova žena je samo nadaljevala s to prakso.

Razumeti moramo, da ne moremo pustiti moških za sabo in same odkorakati v prihodnost.
Kot sem rekla je uničevanje moških uničevanje sveta.
Treba je prevzeti odgovornost za svoje nasilje in uničevanje. Sprejeti je potrebno in se pomiriti s tem kar je bilo in kar je.
Posvetiti je potrebno in presvetliti temo zavestno, z iskrenim sprejemanjem in brez sojenja, razsojanja in uničevanja.
V sebi moraš zaceliti kar je poškodovano, če želiš to zaceliti v svetu tam zunaj.

Saj veš, ti moraš biti Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu tam zunaj!

Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako lahko začneva soustvarjati življenje, za katero si se rodila, da ga živiš in se mi pridruži v programu Dragulj Ženske Duše, kjer bomo v 4 mesecih potovale v globine same Sebe. Na srečanje z Ljubeznijo. V soočanje z ovirami, ki jih imaš med seboj in Ljubeznijo v Sebi. Na voljo sta dve možnosti, individualno mentorstvo skupaj s programom ali samo program, kjer te bom vodila skozi štiri temeljne ranjenosti, ki ti preprečujejo, da zasiješ kot TI; oskrunjenost, zasramovanje, demoniziranje in izločenost.

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

Praznik luči – Diwali

Praznik Deepawali oziroma Diwali, je indijski praznik luči (deep/svetloba, awali/vrsta). Diwali je premičen praznik, saj v Indiji ne sledijo gregorijanskemu koledarju, temveč solarno-lunarnem.

Praznuje  se pet dni in vsak dan je namenjen različnim božanstvom. Praznovanje letos začnejo 6.11.2018, tretji dan 8.11., ko je mlaj, pa predstavlja višek praznovanja.

Prvi dan  je poznan kot Dhanteras. “Dhan” pomeni bogastvo “teras” se nanaša na trinajsti dan lunarnega hindujskega koledarja. Boginjo Lakšmi, ki predstavlja bogastvo (ne le v materijalnem smislu) povabijo v dom in to je dan, ko kupujejo zlato. Da bi lepo boginjo, sedečo v lotosu privabili v svoj dom, ji postavijo v oltar in za Diwali pustijo vsa vrta in okna odprta, z namenom, da jih obišče.

Ayurvedski zdravniki častijo Dhanvantari, inkarnacijo Višnuja, ki je na ta dan prinesel Ayurvedo človeštvu. Številni templji v Kerali in Tamil Nadu-ju so posvečeni Dhanvantari in Ayurvedi.

Za čas praznovanja so značilna tudi drevesca na katerih gorijo oljne luči, živopisna okrasitev domov in druženja.

Svetloba, ki razžarja indijske domove simbolizira zmago dobrega nad zlim. Tradicionalna okrasitev za Diwali so poleg barvitih peščenih vzorcev tudi glinene posodice, napolnjene z gorčičnim oljem in stenjem, ki jih prižgejo.

Drugi dan je poznan kot Naraka Chaturdasi ali Chhoti Diwali (mali Diwali). Boginja Kali in Krišna naj bi na ta dan uničila  demona Narakasura. Kali častijo v zahodnem Bengalu, v Nepalu pa slavijo zmago Krišne nad demonom Narakasuro. Diwali tradicionalno praznujejo na ta dan v Tamil Nadu-ju.

Tretji dan  je mlaj poznan kot Amavasya. Ta najtemnejši dan v mesecu igra najpomembnejšo vlogo v Diwali praznovanju na severu in zahodni Indiji. Lakšmi častijo na ta dan s posebno pujo, ki jo pripravijo zvečer.

Četrti dan   na severu praznujejo kot Govardhan Puja, ko naj bi Krišna porazil Indra, boga groma in dežja. V Gujarat praznujejo začetek novega leta. V Maharashtri naredijo Bali Pujo v priprošnji za blagoslov kralja Bali.

Peti dan  je poznan kot Bhai Dooj. Posvečen je praznovanju sestrstva na enak način, kot je  Raksha Bandhan posvečen bratom. Bratje in seste skupaj praznujejo in delijo hrano, da počastijo medsebojno povezavo.

Festival podobno kot Božič označuje druženje, dobre želje in pojedine. Kot se je krščansko praznovanje Božiča navezalo na staroselsko praznovanje zimskega solsticija in rojstva Svaruna oziroma Svarožiča, se tudi v Indiji Diwali povezuje s koncem žetvenega obdobja za večino indijskega ozemlja.

DIVINE.SI

Delno povzeto po zapisu s strani Delo.si

Portal 11:11:11

Zagotovo čutiš, kako živ, intenziven in izjemen je čas, v katerem živimo. Nekaj se prebuja v sami Biti stvarstva in s tem se prebujamo vsi. V preteklosti je bilo znano, da so določeni portali prebujenja, ki te podprejo v tem, da se premakneš naprej, da greš v razcvet.

Kozmična vrat 11:11:11 nas premikajo v izkušanje Celote in celostnosti v fizični realnosti tukaj in zdaj. To brez dvoma terja odprtost, ranljivost in veliko poguma.

Število 11 v numerološki tradiciji velja za posebno močno, mojstrsko število. To je število prebujenja in preporoda. Simbolizira prihod novega. Portal 11:11:11 zagotovo prinaša velik premik na nivoju zavesti, ki ga lahko čutimo že sedaj. Pravijo, da gre za ključ do nezavednega, odpiranje naše zavesti in širšega razumevanja na duhovnih ravneh.

Ko se število 11 potroji v 11:11:11 gre za portal, ki napoveduje spremembo na globalnem nivoju. Gre za udejanjanje kozmičnega na Zemlji. To je čas, ko se staro zaključuje in s tem odpira vrata povsem novemu obdobju.
Portal naj tako ne bi vplival zgolj na posameznika in njegovo življenje, temveč tudi na celotno človeštvo in planet.
Med drugim naj bi veljalo, da število 11:11:11 napoveduje obdobje velikih notranjih sprememb, pa tudi povečane frekvence sinhronosti ali nenavadnega sovpadanja dogodkov.

To je čas, ki te bo podprl v radikalni iskrenosti s seboj in s svetom okoli tebe.

To je čas spuščanja novih energij skozi tvoje telo in precejanja informacij skozi tvoje notranje centre. Pretočnost, to, da dopustiš, da stvari tečejo skozi tebe je v tem času ključnega pomena.

Kakršno koli upiranje temu pretoku ustvarja nelagodje in ovire, ki jih lahko izkušaš v obliki težav na fizični ravni, čustveno zakrčenost, mentalno upiranje. Prepuščanje toku energije je v tem času ključnega pomena. To je kot deskanje na valovih življenja.

Energije, ki se zlivajo skozi tvoje telo te silijo v soočanje s tistimi zgodbami in dogodki v tvojem življenju, ki so ustvarili notranje zakrčenosti, notranje ovire, kjer energija zastaja ali se ustavja. Ker je pretok vedno močnejši je tudi pritisk na te notranje zamaške, ki pretok ovirajo, vedno bolj intenziven.

To povečuje stres in nemir v tvojem življenju.

Tovrstni katalizatorji so del izbire tvoje duše, kajti portali kot je 11:11:11 so kot mesta, kjer se ustaviš in pogledaš kje se nahajaš v širšem polju razcveta tvojega življenja kot Celote.

Portal 11:11:11 omogoča direkten pretok božanske ljubezni v tvoje bitje. To lahko vpliva na tvojo amigdalo. Amigdala poskrbi, da se zavaruješ pred nevarnostjo in sproža tvoj instinkt za boj ali beg. Če amigdala zazna, da si v nevarnosti, bo sprožila odzive, da bi te zavarovala. Skozi stres vsakdana v zadnjih letih, obilico informacij in hiter tempo življenja je tvoj center za strah pretirano aktiven. Pritiski, prepričanja, pomanjkanje prostora povečujejo aktivnost tega centra v možganih, kar je povzročilo, da je v nenehnem pogonu.

To vpliva na biokemično neravnovesje v telesu, ki je preplavljeno s stresnimi hormoni. To povzroča nenehen stres, panične napade, pretirano zaskrbljenost in serijo drugih motenj v delovanju sistemov v telesu, kar vodi v pretirano izgorevanje in pogosto pripelje v sindrom izgorelosti.

Resetiranje amigdale in čiščenje travm iz otroštva ti omogoča, da se obnovi tvoj izvorni načrt duše.

To kar ti je na voljo s tem, ko se dvigajo tančice iluzije in se stvari jasnijo je občutek osvobojenosti. Premik skozi portal 11:11:11 je kot začetek konjske dirke, ko je vznemirjenje na višku, tik preden se odprejo vrata in se dirka začne. Adrenalin, ki poganja vznemirjenje lahko v teh dneh preplavlja tvoje telo brez da bi zares razumela, kaj se dogaja. Instinkti lahko v tem času prevzemajo iniciativo in zato je budnost, prisotnost in to, da si v stiku s seboj v tem času zelo pomembno.

Upravljanje s svojo energijo je veščina, ki je v intenzivnih časih ključnega pomena.

To je izjemen čas za povezavo s svojo duhovno popkovnico in aktivacijo kod v duhovni DNK. Povezava z maternico mame Zemlje in kozmično maternico ti v tem času lahko omogoči prenos kod in informacij, ki so za tvoj razvoj in premik naprej ključnega pomena.

Svetost znanj, ki so ti na voljo preko povezave z Zemljo je v tem času izjemno pomembna. Vendar je s tvoje strani potrebno aktivno soustvarjanje in zavestna izbira tega, kar ti je na voljo. Na drugi strani so ti na voljo informacije iz univerzalne knjižnice, ki jih sidraš skozi povezavo s kozmično maternico.

Ta jesensko-zimski čas je bil skozi eone časa namenjen prenovi in aktivaciji spečih potencialov, da bi jih lahko v zimskih dneh prežvečila in asimilirala, res vsrkala prečiščeno esenco ključnega pomena za tvoj razcvet in premik naprej.

Portal 11:11:11 odpira vrata v povezavo s tvojim izvornim Jazom. To je čas odlaganja mask in persone, ki si jo ustvarila, da bi lahko preživela. Zdaj je na tebi, da se povežeš s svojo izvorno naravo, s svojim izvornim načrtom svoje duše in to kdo si aktiviraš in v polnosti zaživiš tukaj in zdaj.

Skozi portal se premikaš na neznana področja svoje notranje pokrajine ženske duše, kjer te čakajo darila in navodila, kako zaživeti izpolnjujoče, celostno in celovito življenje tukaj in zdaj, na Zemlji.

Pomembno je, da se zavedaš, da portal 11:11:11 ni nikakršna čarobna paličica, s katero bi zamahnila in voila, bi imela vse, kar si želiš.

To je portal, ki nudi energijsko podporo tistim, ki so voljni narediti korak in stopiti skozi energijska vrata, ki se odpirajo.

Kar v praksi pomeni, da boš morala prevzeti odgovornost za vse, kar bo izbira prinesla s seboj.
Kot tudi odstraniti vse notranje ovire, ki te ovirajo, da življenja, kot si ga želiš, še ne živiš.
In ko enkrat stopiš na to pot, ni več poti nazaj.

Portal 11:11:11 je kot turbo pospeševalnik na tvoji poti.
Če izbereš, da sprejmeš povabilo in stopiš skozi portal v neznano, te bo vse stvarstvo podprlo v tem, da to, kdor ti v resnici SI zaživiš tukaj in sedaj.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Čakanje na…

Čakala sem na najboljši čas. Vedno.
No, ne vedno … odkar nisem več otrok.

Najboljši čas, da pustim tisto bedno službo.
Najboljši čas, da kupim letalsko karto in odpotujem v Indijo.
Najboljši čas, da končno tistemu idiotu povem svoje.
Najboljši čas, da začnem pisati svoj blog.
Najboljši čas, da si kupim nove plesne čevlje, tiste srebrne, in plešem do onemoglosti.
Najboljši čas, da začnem meditirati. Redno in vsak dan.
Najboljši čas, da zanosim. Rodim otročka. Ustvarim družino.
Najboljši čas, da …

Ugotovila sem, da nikoli ni najboljši čas za nič.
Če bom čakala na najboljši čas, lahko čakam do onemoglosti.

Eden najboljših nasvetov in citatov, kar sem jih slišala v življenju je: “Začni preden si pripravljena.”

In drugi: “Zaupaj, da bo vse ob pravem času.”

Zdaj, ko opazujem mojo navihano enoletnico, se zavedam, da kot otroci nikoli ne “čakamo” na pravi čas. Enostavno naredimo to, kar nam notranji impulz narekuje.

Nje ne zanima, ali bo hitro in dovolj dobro ter po pravilih sestavila tiste kocke. Ona jih pač postavi po svoje. In potem tudi podre.

Ne zanima je, koliko poskusov bo potrebnih, da bo suvereno splezala na kavč. Vadi, vadi, vadi in potem ji enkrat uspe.

Ne zanima je, kdaj je čas za spanje. Pač je tak otrok. Zaspi, ko je tako utrujena, da ne more več vek držati odprtih.

Ko gledam njo, se spomnim sebe.

Medel praspomin se odpira.

Kdo sem bila, preden mi je svet vsadil vzorce.
Čemu sem sledila, preden mi je postalo preveč pomembno, kaj menijo drugi in kako bi “morala ravnati”.

Sem kdaj čakala na pravi čas, da skočim v lužo?
Sem kdaj čakala na pravi čas, da narišem palčka Davida?
Sem kdaj čakala na pravi čas, da se postavim na glavo ali naredim 50 koles na trati?

Ne. Nikoli.
Pravi čas je takrat, ko začutiš impulz.
To pa je lahko samo zdaj.

Barbara Balažič
beyond.si