Dogodki

Varuhinja Ljubezni

Varuhinja Ljubezni je spletni program, ki sem ga oblikovala v želji, da žensko podprem na tem prehodu iz paradigme Vojne v paradigmo Ljubezni.

Ker je to najprej potrebno narediti v svoji notranjosti.

Ženska je tista, ki dela pozitivno razliko v svetu s tem, ko začne zavestno hoditi po poti Ljubezni.
Ko sprejme sebe in povečuje svojo kapaciteto sprejemanja Ljubezni.

V štirih druženjih bomo krepile 4 veščine….
Prva je, da postaviš stabilen temelj za Ljubezen in okrepiš svojo kapaciteto sprejemanja Ljubezni.
Druga je, da končaš vojno v Sebi, da se od-učiš znanega, naučenega in ustvariš prostor za več Ljubezni.
Tretja je, da neguješ Sebe in povabiš Ljubezen, Romantiko, Strast v ospredje. Skupaj bomo utelešale boginjo Ljubezni.
Četrta je Stabilnost, da držiš prostor zase in za Ljubezene v svetu, ki te na vsakem koraku sooča z razprodajo, bojem, osvajanjem in ščitenjem.

Pridruži se mi preko spletne povezave http://divine.si/program/ljubezen.html

 

 

 

Odnosi na preizkušnji

Ena tistih stvari, ki jih v zadnjem času opažam je, kako vse dobre stvari v povezavi s tem, kaj bi nam lahko pomagalo zaživeti bolj izpolnjujoče življenje postajajo mehanizmi, ki žensko vodijo v še večjo produktivnost. In v končni fazi krutost do same sebe.

Ker če ne slediš nasvetom, pravilom in trendom, kako naj bi ženska živela, sledila svoji cikličnosti, bila xyz, je na koncu nekaj narobe s tabo.

In zase vem, da sem v to past najbolj globoko stopila, ko sem se znašla na preizkušnji v svojem partnerskem odnosu.

Ker odnosi so nam ženskam Sveti.
Res, res nam je pomembna povezanost in zanjo smo pripravljene narediti marsikaj.

Spremeniti sebe.
Spremeniti njega.
Izgubiti stik s sabo in z vsem, kar nam je pomembno.
Pozabiti na vse svoje vrednote.

Prilagodimo se.
Ustrežemo.
Razprodamo vse kar nam nekaj pomeni.
Razdamo se do te mere, da slečemo s sebe vse.
Pretvarjamo se, da smo nekdo, ki me sploh nismo.

Vse za povezanost.

In ko ostaneš sama, zavrnjena, zatrta, zapuščena, si prepričana, da je nekaj narobe s tabo.

Ker so nas tako strenirali.
Če nekaj ne gre kot bi moralo po pravilih, potem je krivda na strani ženske.

Požremo vse.
Požiramo vedno znova in znova.

In tudi, če mi ženska zagotavlja, da jo to sploh ne zanima, vem, da je to samo fasada, ki skriva bolečino, ki jo je v svojih odnosih izkusila.

Ja pogumne smo. Srčne smo.
In tako faking globoko ranjene.

Sistem Patriarhata, Kolonializem in Kapitalizem so poškodovali tkanino življenja in ustvarili globoke travme v sami esenci ženstvenosti.

Ženska je bila tisočletja kaznovana.
Mučena. Ubita.
In še danes v sebi čutimo posledice.

Ne glede na ves napredek in vse fine stvari, ki jih znamo povedati o moderni dobi, ženska danes še vedno posluša kaj bi morala početi in česa vse ne bi smela početi.

Ja ločene smo od svoje notranje modrosti in ne zaupamo svoji intuiciji.
Še vedno sprašujemo, če imamo dovoljenje, da obstajamo.
Še vedno poslušamo druge, ko nam govorijo kaj je dobro za nas in usmerjajo naša življenja.

Govorili so nam, da smo manjvredne.
Sužnje.

Da smo grešnice.
Da so naša telesa vir zla in da bi se ga morale sramovati.

Da smo se rodile ničvredne in se moramo vedno znova dokazovati.
Da smo nore. Zmešane.

In verjele smo jim…

In ko si v odnosih na preizkušnji pride v ospredje cel paket…
Strah, da boš zapuščena, zanikana, da boš ostala sama ker je itak nekaj narobe s tabo.
Strah da si preveč. In da si hkrati premalo.
Strah pred nemočjo. Strah pred močjo v sebi.
Strah pred ponižanjem.
Strah, da boš izločena iz skupnosti. Da boš izobčena.
Sram.
Strah, da te bodo imeli za noro. Da si histerična.
Strah pred izgubo nadzora.
Nezaupanje.
Primerjanje z drugimi.
Tekmovalnost.

In na polno greš v iskanje potrditve zunaj sebe.
Skušaš ustrezati. Ugajati.
Prilagodiš se.
Se razdajaš za druge.
Razprodaš vse kar imaš.
Se pretvarjaš, da zmoreš vse sama.

Dokazuješ, da si dobra.
Dokazuješ, da nisi preveč.
Da si Dobra Ženska.

In greš nazaj v vrsto.
V svojo škatlico.

Se trudiš dalje.

Spreminjaš sebe.
Popravljaš sebe.

Delaš na sebi.

Leta. Desetletja.
Izčrpavaš sebe.
Ker je to, da se trudiš biti vse za vse tako faking utrujajoče.

Kot hrčki na kolesu smo.
Poganjamo dalje.

Trudimo se.
Biti koristne.
Produktivne.
Zaželene.

Verjamemo temu, kar nam še vedno govorijo.
Da preživiš, če si… Dobra. Ponižna. Poslušna. Prijetna. Praktična. Produktivna. Koristna.

Kako naj zaupamo drugim ženskam, če je bil do nedavnega edini način, da je ženska napredovala, dosegla status ali imela denar, če se je dobro poročila.
Je potem kaj čudnega, da ženske še vedno tekmujemo med sabo in se primerjamo druga z drugo?

Če je bila ženska še pred 100 leti lastnina!?

Kako se osvobodiš?
Skozi sebe. V sebi.
Ne od zunaj.
Od znotraj navzven.

Da uzreš bogastvo v sebi.
Da razpustiš rane, ki jih imaš v sebi.
Da alkimiziraš ta svinec, ki si ga prevzela od prednic.

Da v sebi najdeš suverenost. In avtonomnost.
Da si sama svoja.
Da v sebi odkriješ moč ženske.

Da si ženska.
Namesto, da se trudiš biti kar nikoli ne boš – moški.

In ja, v sebi moraš najti pogum, da hodiš po tej poti.
Da terjaš svoje Darove zase.
Da se spomniš svoje izvorne narave.

Da nehaš napadati samo sebe.
Se bojevati. Tekmovati.
Se skrivati.

Nisi sama.

Odnos s sabo, v sebi je začetek vseh odnosov z ljudmi in stvarmi v našem življenju.

Kako držati sebe, ko so tvoji odnosi na preizkušnji?
Kako ne zapustiti same sebe, ko se vse podira?
Kako poskrbeti zase brez občutkov krivde in brez samo-obtoževanja?

Podrobnosti delim v spletnem druženju Odnosi na preizkušnji.
Ker živimo v takem času, ko so na preizkušnji.
In ko je praksa tega, da postavimo nove temelje za svoje novo življenje ključnega pomena.

Ker to, da pobegneš od vsega ne deluje.
Ker ignoriranje vsega ne deluje.
Ker to, da zapustiš samo sebe ne deluje.
Ker kaznovanje sebe ne deluje.

Kaj deluje? Pridi na klic, podelim s tabo.

Podrobnosti najdeš na povezavi http://divine.si/aktualno/odnos.html

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Litha praznik poletja

Litha, Poletni solsticij, 21. junij
Ključ: Svetloba, lepota, toplota
Simbol: Boben, Zelišča, modra in zelena sveča
Kristal: Biseri, Smaragd, Žad, Safir

Sonce vstopi v znamenje raka. Sonce je na višku, kar predstavlja zunanjo širitev. Jang energija je na višku, to je čas toplote, ko je poletje na svojem vrhuncu. Na tej točki prehoda sonce poda roko luni in ob tem prehodu jang prižge svoje nasprotje jin, ki prinaša refleksijo in novo notranjo širitev. Gre za potrditev potovanja, ki prinaša ponotranjenje izkušnje. Od tega dne naprej se dnevi krajšajo in noči daljšajo.

Prihajajo prvi sadeži, prva žetev, življenje je lahkotno in vse je dobro.

Litha je praznik, ko se jedo jagode. Ko se praznuje nosečnost boginje, ko je v fazi najvišje rasti in kreativnosti. Je čas primeren za vse vrste zdravljenja in igro.

Cvetje v tem času kaže svojo najlepšo podobo z močnimi barvami, ki nas opominjajo na veselje in pozitivno energijo.

Boginja Isis je tista, ki na ta dan prevzame vodstvo in nas povede v ženski del leta, ki nas vodi v globine vse do točke premika, ki se zgodi 21.12.
Isis je egipčanska kraljica nebes, upravlja tako nebesa kot zemljo. Odgovorna je za vsak aspekt obstoja.

Isis je egipčanska boginja imenovana tudi Sopdet ali Auset, ki je predstavljala Sirius. Isis je poznana kot velika mati, kot boginja magije. Je gospa besed Moči, ki je ukanila svojega strica Ra-ja in si s tem pridobila ogromno moč kreiranja. Njene glavne značilnosti so čarobna zaščita, zdravljenje in umetnost rasti. Opravlja zdravljenje na eteričnem in duhovnem telesu, na katerih so težave običajno povezane s karmo in abstraktnim. Izjemno dobro nas sooči s prejšnjimi življenji. Krila, ki jih pogosto vidimo na njenih slikah predstavljajo gesto zaščite, ki nam jo nudi. Isis je mesečeva boginja, povezana z vodami, še posebej oceani, s psihičnimi plimami, ki na nas delujejo na veliko različnih nivojih.

To je odličen čas za čiščenje vsega kar ne potrebuješ več in vzpostavljanje trdnih temeljev. Uporabi ogenj za čiščenje in energetiziranje.

Alkimijo tega praznika predstavlja salamander, mitološko bitje, ki živi v ognju. Poznamo ga tudi kot feniksa. V preizkušnji, ki jo prinaša Litha postaja ego vse bolj skromen, kar nam pomaga razvijati integriteto. S pomočjo ognja, ki stvar spremeni v pepel je preizkušena in prečiščena notranja resnica.
Vse naše omejitve, navezave in odvisnosti so izžgane s pomočjo ognja, ki povzroči smrt starega načina bivanja.
V samem srcu te izkušnje se nahaja ponovno rojstvo. Tukaj si utiramo pot v globoko notranjo modrost.
Ogenj je povezan z močjo naše volje in zavestno izbiro.

Letos nam Litha razkriva feniksa, ki simbolizira dvig zavesti na višjo raven. To bo priložnost, da se na kolektivni ravni resnično lahko premaknemo v smeri naše kreacije, naše manifestacije. In vendar je zavedanje, da svet okoli sebe ustvarjamo sami izjemno pomemben. Feniks nam bo pomagal priti v stik s svojim notranjim zaupanjem v lastno kreativno moč, da prižgemo svoj notranji ogenj in začnemo ustvarjati sebe!

Poletni sončni obrat tako predstavlja velik portal, ki nam omogoča prehod in preobrazbo. Odpira nove poti in nas usmerja v našo poklicanost, aktivira naš klic, misijo, da začnemo živeti to, kar smo in si dopustimo, da se zgodi to, kar nam je namenjeno. Ključ tukaj pa je DOPUŠČANJE in IZBIRA!

Čez dan se napolni s sončno energijo. 21. junija zvečer pa je primeren čas za druženje in zabavo, ples, bobnanje in petje z družbo v kateri se dobro počutiš.

DIVINE.SI

Kresna noč

Kresna noč je eden največjih ognjenih praznikov, ki nakazuje začetek obdobja, ko začne sončna svetloba pojemati.

V staroslovanski mitologiji je bil Kresnik zlatolasi in zlatoroki sin ognjenega boga, ki je podedoval sonce, svetlobo, toploto in ogenj. Kresnik je bil prvotno sončno božanstvo, ki ga je kasneje krščanstvo prikrojilo svojim potrebam in ga je izpodrinilo s čaščenjem sv. Janeza Krstnika.

Tako je Kresniku na koncu ostalo le še ime. Kresne ognje zato kurijo tudi na janezovo, ivanovo, šentjanževo, 24. junija, ko goduje sv. Janez Krstnik. In ponekod še danes zagorijo tako imenovani janezovi oziroma šentjanževi kresovi, kar je nedvomno ostanek poganskih kresov in staroslovanskega Kresnikovega mitološkega cikla.

Pregovor “O kresi se dan obesi” pa nas še danes opominja na dejstvo, da se po poletnem sončevem obratu, ko sonce obstane (sol- sonce in  sistere- obstane), dnevi začnejo krajšati.

Kresna noč ima posebno moč

S prižiganjem kresov na visokih hribih in gorah, čim bližje nebu, naj bi sonce prejemalo čim več svetlobe in toplote ter še dolgo sijalo s polno močjo.

Zato kresni noči ne rečejo zaman noč velikega ognja. Tudi na ognjiščih so ponekod žgali hrastov panj ali čok. Ljudje so včasih na kresovanjih skakali čez ogenj, živino so gnali skozi ogenj, da bi se očistila bolezni in zlih sil, okrog ognja so plesali in peli.

Ko so ognji pogoreli, so preostali pepel nesli domov, ga natresli v vse vogale hiše, ga potrosili po poljih, žerjavico pa so si včasih položili tudi na srce. Ta pepel naj bi namreč imel moč zaščite, zagotavljal naj bi zdravje in srečo.

V kresni noči je poleg priklica dobre letine na polja, mogoče najti zaklad, priklicati hudiča, zvedeti za svojo prihodnost in celo slišati ter razumeti govorico živali.

Ta magična noč, ki ima v sebi veliko noč je povezana s pravljičnimi bitji kot so čarovnice, vile, škrati in druga nadnaravna pravljična bitja. O globoki veri v svetost kresnega ognja priča tudi stara zgodba o kresovanju, ko ni šlo prižgati ognja, ni hotelo zagoreti in se je neki kmet razhudil ter zaklel: “Hudiča, ali ne bo zagorelo!” V tistem je potegnil oster veter, ki je raznesel ogenj po vsej vasi. Da ni vsa vas pogorela, so morali gasiti z blagoslovljeno vodo.

Kresna noč je tudi najprimernejši čas za nabiranje magičnih rastlin, zelišč in rož. Rastline, nabrane v tej noči, imajo prav posebno moč.

Na kresni dan sonce tudi rastline in zelišča napolni s svojim blagoslovom in s skrivnostnimi močmi, ki naj bi potem vse leto varovale pred slabimi silami, nesrečo in uroki. Kresne rastline odganjajo slabe sile in privabljajo dobre.

Včasih so jih nabirali pred zoro, ko je bila na njih še rosa. S prav posebnimi močmi so obdarjene predvsem praprot, šentjanževka, ivanjščica, bela stelja, orlica, bezeg, kamilica, materina dušica, vinska rutica, omela, kopriva, repinec, divji pelin in druge. Te rastline so obešali na vrata, okna in okrog domov za zaščito ter jih celo polagali zakoncem v posteljo.

Na kresni večer so z njimi okrasili hišo in hlev, da bi bili ljudje in živina zdravi in zaščiteni. Ženske so metale kresne rože tudi v ogenj, ob katerem so se nato grele, saj naj bi jim čar rastlinic podaril lažji porod.

Ženske so nosile venčke, spletene iz detelje in drugih rastlin, moški pa vence iz hrastovih listov in rastlin. Tudi živino so okraševali z venci iz zelenja, nabranega v kresni noči.

Že staroslovensko ime za mesec junij – rožnik, mesec cvetja – priča, da je v tem obdobju narava v polnem razcvetu.

Njeno veličanstvo praprot

Največ magičnosti na kresno noč pa gre vsekakor pripisati praproti. Praprotno seme oziroma trosi imajo posebno moč, še posebej če so bili tisti, ki so ga nabirali, goli in če je praprot rasla na križpotju.

S praprotno vodo so se umivali in se s tem zaščitili pred boleznimi in zlimi silami. Magično seme naj bi te napravilo nevidnega, pomagalo proti urokom, zaščitilo pred strelami. Praprotno seme so nosili po žepih, zašito v suknjah, krilih, klobukih, rutah. Če je dekle nosilo trose v nedrih, potem je zagotovo dobila fanta, če pa je kdo nevede dobil v čevelj praprotno seme na kresni večer, je lahko razumel živalsko govorico.

O čarobni moči praproti govori tudi stara slovenska pripovedka o hlapcu, ki je na kresni večer zaspal na stelji v hlevu in ni vedel, da ima pri sebi čudežno praprotno seme. Ko se je zbudil, je slišal pripovedovanje najstarejšega vola v hlevu, da bo spomladi gospodarja pičila strupena kača in da bodo njega, starega vola, to leto prodali. Hlapec je bil zato spomladi ves čas na preži in uspelo mu je ubiti kačo, še preden je tej uspelo pičiti gospodarja. Starega vola pa so tudi res prodali.

Če komu uspe utrgati praprot s korenino vred točno opolnoči, dobi na koncu korenine zlat prstan. Ponekod so verjeli, da bo na svojem potovanju v kresni noči na praproti prespal sam sveti Janez.

Druga pomembna kresna rastlina in sončeva roža je šentjanževka, ki začne cveteti ob času kresne noči ali janezovega. Že njeno ime, ki opozarja na svetega Janeza, nam pove, da je čas za njeno nabiranje. Tudi njena podoba z zlato rumenimi cvetovi spominja na sonce. Naši predniki so močno verjeli v njeno zaščitno in obrambno moč. Na kresno noč, ko se začenja poletje in z njim nevarnost hude ure, so jo pritrjevali na okna, da ne bi treščilo v hišo.

Kresna noč se v literarni zgodovini nedvomno najbolj izrazito pojavi v Shakespearovem delu Sen kresne noči, kjer avtor opozori na relativnost ljubezni in obenem poje hvalnico silni moči strasti. V tej gledališki igri se na kresno noč na gozdni jasi, ki ji gospodarita vilinski kralj Oberon in kraljica Titanija s svojimi pravljičnimi bitji, odvijajo razne spletke in prigode, ko se skupaj z mojstri rokodelci znajdeta tukaj dva para, Hermija in Lisander ter Helena in Demetrij. Verovanje in čaščenje božanskega sonca pa odseva tudi v številnih slovenskih ljudskih pesmih, ki opevajo to žarečo kroglo.

Povzeto po zapisu Ize Verdel

Na Kresno noč imajo rastline posebno moč…

Kresni čas je prav poseben čas v letu – noč je tedaj najkrajša, sonce pa ima na človeka, živali in rastline prav poseben vpliv in moč …

Vendar pa kresna noč ne poteka 21. junija, ko je po koledarju uradno najkrajša noč v letu, temveč 23. junija, ko so na »šentjanževo« naši predniki kurili kresove kot znak praznovanja in poveličevanja moči sonca oz. sončnega božanstva Kresnika, ki so ga poleg Slovencev poznali tudi staroverci na Hrvaškem.
S pomočjo kresa so namreč želeli pomagati soncu, da ohrani še naprej ogenj v sebi in da ne omaga. Znano je, da se v kresnem času rastline nahajajo na vrhuncu svoje življenjske energije – tiste, ki so nabrane v času poletnega sončnega obrata, ko ima sonce največjo moč, naj bi po ljudskem verovanju imele še posebej izrazite zdravilne moči.

Z legendami o urokih in vražah kresne noči, so povezane zlasti marjetice ali kresnice in ivanjščice, praproti in šentjanževka. Po ljudskem izročilu naj bi imela na kresno noč največjo moč prav praprot oz. praprotno seme – na kresno noč naj bi človeku podarilo sposobnost razumeti živalsko govorico in postati neviden.
Največjo moč naj bi vsebovalo tisto praprotno seme, ki raste na razpotjih – najditelju mora po možnosti nevede pasti v škorenj ali pa ga mora nabrati gol med enajsto uro in polnočjo, da je njegov učinek toliko večji.
Neka druga legenda priča o tem, da lahko praprot, ki jo na kresno noč skupaj s korenino utrgamo ob polnoči, razkrije pod sabo zakopan zlat prstan. Dekle, ki nosi seme praproti za kresno noč v nedrjih pa se lahko nadeja, da bo kmalu spoznala svojega izbranca.

Praprot

Ženske so sedale na ob ognjišču pogreto praprot in druge kresne rože, ker so verjele, da bodo imele lažji porod. Za kresne rastline, med katere so se poleg praproti, šentjanževke in ivanjščice štele tudi šipek, bezeg, kamilica, materina dušica, vinska rutica, bela omela, kopriva, divji pelin itd. je veljalo, da imajo največjo moč okrog polnoči in pred zoro, ko se je na njih nabirala rosa.

Obešali so jih na okna kot zaščito pred strelami ter na vrata, da bi zaščitili svoje domove pred nesrečo in uroki. Polagali so jih tudi v zakonske postelje, ker so verjeli, da ženskam prinašajo plodnost. Vence kresnih rož so natikali tudi na palice, ki so jih zapičili ob robu njive, da bi ta čim bolj obrodila, saj so tem rastlinam poleg obrambe pred točo pripisovali tudi plodonosne lastnosti.
Na kresni večer so neporočena dekleta metala šopke iz ivanjščic, praproti in drugih kresnih rož na streho, da bi ugotovile katera od njih se bo prva poročila.

Ravno s pomočjo ljudskega izročila lahko dobimo uvid v sožitje med človekom in rastlinami, saj te našim prednikom niso predstavljale le okrasa in kulinaričnega priboljška, temveč so jih uporabljali tudi za napovedovanje vremena, ljubezensko snubljenje in ohranjanje plodnosti, odganjanje zlih urokov in misli, krepitev spolne moči in različnih drugih magičnih sposobnosti.

Kresna noč je znotraj menjavanja letnih časov prelomnica,
saj rastline začnejo razvijati plodove in dosežejo svojo optimalno rast, ki oznanja poletje in nas navdaja s pridihom poslavljanja in jeseni.
Naj bo kresna noč čim bolj svetla in topla, da Kresnikov »ogenj« še v jeseni ne bo zamrl …

Zapisala: Melanija Verbe

Boginja Isis

V tem času poletnega solsticija je stik z boginjo Isis najbolj močan.

Meni ena ljubših boginj egipčanskega panteona in tista, ki me vsako leto okoli poletnega solsticija opomni, da je čas za negovanje in sledenje navdihnjeni akciji.

Boginja Isis je boginja magije, plodnosti in ljubezni. Nedvomno predstavlja čisto ljubezen in ženstvenost. Njena naloga je bila, da je povezovala različne aspekte ženske v celoto, kar je bilo skozi tisočletja njeno glavno učenje.

Imenovali so jo tudi Mati Boginja in je bila simbol popolne ženske in matere ter je kot takšna tudi upodobljena. Njene podobe izžarevajo moč ženstvenosti, svetlobo, ki jo v sebi nosi čisto vsaka ženska.

Isis je bila Ozirisova sestra in žena, predana in zvesta in je skupaj z njim poučevala Egipčane o modrosti kmetovanja, branja in zdravljenja, pomagala pa je tako bogatim kot revnim.

Njeno ime pomeni prestol in predstavlja izvorno energijo matere, ki je sočutna in skrbna do vseh njenih otrok. Predstavlja kozmični center, je center kreacije, združitev vseh aspektov ženstvenosti. Predstavlja enost, povezanost, celovitost. Kot prestol je tudi vir življenjske energije, izžarevanja kozmične ženstvenosti. Del nje je tudi del tebe in vendar je tisto kar je neozaveščeno tudi skrito očem in zato v temi. Ključno je, da prepoznamo, da je del nas, da je del čisto vsake ženske in da prebudimo ta njen delček.

Isis je poznana tudi kot izvorna mati kreacije, ki iz svoje kozmične maternice rojeva čisto vse stvari in kozmična maternica je mesto prenove, obnove in regeneracije. Vedno se lahko vrnemo v njeno črno svetlobo, da se prenovimo in obnovimo svoje energijsko telo.

Poletni sončni obrat na Zemlji predstavlja velik portal, ki nam omogoča prehod in preobrazbo. Odpira nove poti in nas usmerja v našo poklicanost, aktivira naš klic, misijo, da začnemo živeti to, kar smo in si dopustimo, da se zgodi to, kar nam je namenjeno. Ključ tukaj pa je DOPUŠČANJE in IZBIRA!

Prehodi med energijskimi ravnmi so v tem času še posebej lahki. In še vedno smo pod njegovim vplivom, hkrati pa na nas že vpliva tudi polna luna.

Ljudje smo pozabili na blagoslove, ki so nam vsako leto na voljo v tem potentnem času, pa tudi na rituale, ki so potekali kot priprava na ta potentni čas. Vse to imamo vsako leto pred nosom, vendar lahko v ta portal celovite prenove vstopamo le, če se zavedamo darov in se z njimi zavestno povežemo. V ta čas lahko vstopimo le skozi polno prisotnost, ko si popolnoma tukaj in zdaj ter odprtost in povezanost s temi energijami, kar pomeni, da potrebuješ vodnika, ki ti to vedenje in razumevanje tega izjemnega portala preda.

Na voljo je spletno druženje s potentnimi vodenimi praksami, ki bodo na voljo vsem udeleženskam preko spleta. Pet praks je na voljo v spletnem druženju Magičnost Ženske – uporabna modrost boginje Isis.

Naj bo to izjemen čas premikov in naj bo Isis s Tabo!
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena

Prava Sivka

Prava sivka (latinsko ime Lavandula angustifolia) je ena najbolj priljubljenih in pomembnih zdravilnih rastlin, ki jih po vsem svetu uporabljamo za različne koristne namene. Sodi v železni repertoar zeliščne medicine. Divje rastoča sivka je razširjena po vseh sredozemskih državah, na Balkanu, v Severni Afriki, Iranu … Obstaja veliko vrst sivke. Le štiri izmed njih uporabljamo za zdravilne in ne le za okrasne namene. To so prava ali ozkolistna sivka (Lavandula angustifolia), volnata sivka (Lavandula lanata), širokolistna ali klasasta sivka (Lavandula latifolia) in hibridna sivka (Lavandula x intermedia). Sivko uvrščamo v družino ustnatic (Lamiaceae).

Sivka je zimzelen, gosto raščen in močno razvejan grm s štirirobimi poganjki, na koncu katerih se v obliki socvetij razvijejo drobni, močno dišeči modrovijolični cvetovi. Čudovit je pogled na pokrajino, ki je preraščena s sivozelenimi grmički, nad katerimi na dolgih steblih v vetru valovijo vijolična klasasta socvetja, katerih pomirjujoče dišeč vonj se širi daleč naokoli. Listi sivke so ozki, podolgovati in suličasti, sivkasto zelene barve in prekriti z gostimi in drobnimi dlačicami. Grmički imajo dobro razvejan koreninski sistem. Za uspešno rast potrebuje sivka veliko sonca.

Divje rastoče sivke pri nas v naravi ne bomo našli, kot gojena rastlina pa se zaradi svoje preproste lepote, pomirjujočega vonja in izjemne koristnosti tudi pri nas pojavi skoraj na vsakem domačem vrtu. Cveti julija in avgusta – takrat njene zdravilne cvetove tudi nabiramo za pripravo različnih pripravkov ter izvlečkov. Največ eteričnega olja in drugih zdravilnih učinkovin vsebujejo cvetovi tik pred odprtjem. Nabiramo jih ob suhem in sončnem vremenu, dopoldne ali zgodaj zjutraj.

Mir in čistost sta neločljivo povezana z edinstvenim vonjem sivke. O tem priča tudi njeno botanično ime Lavandula, ki je izpeljanka iz latinske besede lavare, ki pomeni umivati ali prati. Bila je tudi najbolj priljubljen dišavni dodatek starih Rimljanov in Grkov. Zelo priljubljena je zaradi svojega posebnega, močno aromatičnega vonja, ki odganja žuželke, kot so molji, komarji in muhe, zato jo radi uporabimo za potresanje v shrambah, za knjigami na policah, v škatlah s papirji in dokumenti ter seveda za polnjenje blazinic, ki jih obešamo v omare. Iz nje lahko naredimo tudi šopke, venčke, ali jo uporabimo v potpurijih, ki bodo krasili in odišavili naš dom.

Tudi v ljudski medicini in aromaterapiji je sivka predvsem zaradi svojega pomirjujočega učinka cenjena zdravilna rastlina. Vzglavnik, napolnjen s sivkinimi cvetovi, deluje zelo sproščujoče in pomaga ohranjati miren in kvaliteten spanec. Radi jo uporabimo v dišavnih kopelih za odganjanje stresa, čajih za pomirjanje, parnih kopelih za inhalacije …

Sivka pomirja tudi krče, deluje antiseptično, spodbuja menstruacijo, čisti urin, krepi srce, uravnava krvni tlak, krepi imunski sistem in spodbuja nastajanje belih krvnih telesc. Uravnava prebavo, pomaga pri vročini, migreni, neenakomernem bitju srca, stresu, epilepsiji, histeriji, živčnih boleznih, živčni in psihični preobremenjenosti in razdražljivosti. Pomaga pri pljučnih boleznih, astmi, suhem kašlju, bronhitisu, bolečinah v ušesih in pri vnetih očeh. Seveda govorimo o pravi sivki, ki velja za nepogrešljiv del domače zeliščne lekarne.

Sivka vsebuje do 1,5 % eteričnih olj in kar nekaj čreslovin, pa tudi smolo in grenčine. Pripravki iz cvetov sivke imajo pomirjevalni učinek na centralni živčni sistem. V kliničnih raziskavah so ugotovili, da se nekatere njene učinkovine v celicah vežejo na iste receptorje kot pomirjevala. Zdravilne učinkovine v sivki delujejo nevroprotektivno (ščitijo in krepijo živčne celice), blažijo krče (spazmolitično delovanje), delujejo protimikrobno (uničujejo bakterije, viruse in glivice), protivnetno in diuretično. Zdravilno moč pripisujejo predvsem eteričnemu olju sivke, ki se pridobi s parno destilacijo sivkinih cvetov. Z njim so izvedli kar nekaj farmakoloških raziskav, pri čemer so ugotovili, da lajša krče in zmanjša motorično aktivnost ter podaljša čas spanja. Zavira lahko celo stimulativni učinek kofeina.

Olje najboljše kakovosti se pridobiva iz cvetov prave sivke (Lavandula angustifolia), srednje kakovosti je olje, pridobljeno iz hibridov. Iz širokolistne sivke pridobivajo olja, ki jih uporabijo v industriji, za izdelavo cenejših kozmetičnih izdelkov. Olje hibridnih lavandinov in širokolistnih sivk vsebuje več kafre, ki nima tako pomirjujočega učinka, kot olje prave sivke. Uporabimo pa ga lahko ob pikih žuželk. Eterično olje prave sivke ima sladek, svež in prijeten cvetni vonj. Toda njegova vsebnost v cvetovih je zelo majhna. V nasprotju s tem pa iz hibridov pridobijo veliko več olja, kar je seveda razvidno že iz njegove nižje cene. To olje je tudi slabše kvalitete in ni tako zdravilno.

Eterično olje sivke zdravi težave s spanjem in nespečnost. Z njim si pomagamo pri opeklinah in ob pikih insektov, zdravi in obnavlja pa tudi kožne celice ter dobrodejno učinkuje pri izpadanju las. Uporabljamo ga pri nečisti koži, ob težavah z mozolji in aknami, za nego mastne kože, dobrodošlo pa bo tudi pri manjših ranicah, odrgninah in opeklinah, saj blaži vnetja in deluje antiseptično. Njegove protimikrobne lastnosti preprečujejo, da bi se rana okužila.

Sivkino eterično olje je eno redkih eteričnih olj, ki ga v manjših količinah lahko nanesemo direktno na kožo, oziroma lokalno na mesto pika žuželk ali drugih težav in nevšečnosti na koži. Le v redkih primerih povzroči alergijsko reakcijo. Sicer je to eno najbolj varnih eteričnih olj, ki ga lahko uporabljajo celo nosečnice in doječe matere. Uživanje sivkinega čaja je primerno tudi za otroke.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO PRAVE SIVKE

Recept za sivkin čaj proti stresu:

Za pripravo sivkinega čaja potrebujemo 1 čajno žličko posušenih cvetov prave sivke in dva decilitra vrele vode. Naredimo poparek, po desetih minutah precedimo in ga pijemo kot blažilni čaj pri glavobolih, živčni razdraženosti, vetrovih in omotičnosti. Čaj sivke lahko popijemo tudi pred spanjem.

Recept za aromatičen sivkin sirup:

Veliko posodo napolnimo s sivkinimi cvetovi in jih prelijemo s hladno vodo (5 L). Cvetove namakamo 12—16 ur, nato tekočino precedimo. Na pet litrov tekočine dodamo 3 kg sladkorja in 50 g citronske kisline. Tekočino segrevamo do vretja in še vročo polnimo v čiste steklenice. Pred pitjem sivkin sirup redčimo z vodo (po okusu).

Recept za slasten sladoled s cvetovi sivke:

V 500 g kremnega vanilijevega sladoleda primešamo 1—2 jedilni žlici osmukanih svežih sivkinih cvetov. Prelijemo z medom in ponudimo.

Osvežujoča sivkina limonada:

V 1 liter hladne vode dodamo sveže iztisnjen limonin sok in 50 ml sivkinega sirupa. Dobro premešamo in nalijemo v kozarce. Okrasimo z rezino limone in cvetočo vejico sivke. Po želji dodamo led.

Okusni in dišeči piškoti s sivko:

Za pripravo sivkinih piškotov potrebujemo 100 g moke, 100 g koruznega škroba, 90 g sladkorja, 160 g deviškega kokosovega masla, 1 jajce, 2 žlici osmukanih svežih cvetov sivke, naribano lupinico ene ekološke pomaranče ter 1 žličko vinskega kamna ali pecilnega praška. Iz sestavin naredimo testo, ki naj najprej pol ure počiva v hladilniku. Nato pekač obložimo s papirjem za peko in nanj z žličko nanašamo testo v obliki majhnih kupčkov. Med kupčki naredimo nekaj razdalje, saj se med peko razlezejo. Pečemo v predgreti pečici 8—10 minut, na 175 °C.

Patricija Šenekar
Hiška Zelišč

Smernice za lunarni mesec pod okriljem Bika

Kaj prinaša mesec pred nami – vstopili smo v nov lunarni mesec pod okriljem ozvezdja Bika, ki prinaša nove izzive.

Aktivirajo se nove arhetipske energije in nove zgodbe.
Moje smernice za aktualen lunarni mesec najdeš v videu >>>

Nestabilnost v svetu ustvarja kaos zunaj in znotraj..
Zato je bolj kot kadarkoli prej pomembno, da imaš orodja in veščine, da ustvariš svoj varen prostor in stabilnost v sebi.
4 veščine sem delila v druženju do katerega dostopaš preko povezave Druženje v Skupnosti je na voljo preko povezave https://divine.si/darilo/skupnost.html

Boginja Maia

“Obnova je moja mantra. In rast je moja igra. Z vami sem, da vam predam svoje znanje igre in radosti. Pogosto ste v svojih prizadevanjih preveč resni in čisto pozabite na igro.
Tukaj sem, da k vam prinesem čudovite barve pomladnega cvetja, opojno dehtečo esenco strasti in čutnosti, ki naj v mojem mesecu zaplapola po vaših žilah. Radost je moja barva in mavrica se poda mojim očem.
Metulji so moji prijatelji in skupaj na radosten način transformiramo. Odenite se v cvetlično opravo in zaplešite z menoj divji ples ljubezni in radostne transformacije.
Prepustite se mojim spretnostim povezovanja in ljubeče komunikacije.
Dovolite, da vam pomagam pri radostni manifestaciji stvari, ki si jih želite v svoje življenje. Kajti manifestacija je le transformacija v akciji.
Danes bodite cvetlično razpoloženi in povabite vse barve mavrice v svoje življenje.”

Maia je rimska boginja radoživosti, radosti in igre. Je kraljica cvetja. Njen kristal je smaragd. V rimski mitologiji jo poznajo kot Maia Maiestas (poznana tudi kot Fauna, Bona Dea). Mesec maj je poimenovan po njej. Delala je izključno z ženskami in moškim ni bilo dovoljeno prisostvovati na njenih praznovanjih.

Je boginja pomladi, topline in rasti. Pravijo da naj bi bila par z Vulkanom, saj sta oba božanstvi povezani z vročino. Skozi njeno toplino spomladi cvetlice in rastline vzbrstijo in rastejo, Vulkanova močnejša toplota poletja pa pomaga, da sadeži obrodijo.

Prvi maj je bil star poganski praznik, ki so ga nekoč praznovali tudi naši karantanski predniki. O tem priča lepa stara navada, ki se je ohranila do danes. Pred mnoge vasi postavijo na ta dan mlaj.
Ker je bila srednja Evropa v davnini še pred Kelti domovina slovansko govorečih Venetov sklepamo, da je postavljanje mlaja še zapuščina njihove kulture.

Mlaj je prispodoba boginje Maje, ki je boginja narave.

Zlata Maja je božanstvo slovanskega vedizma. Zlata Maja je povezana z rimsko Venero. Je boginja ljubezni in plodnosti, ki poskrbi za rast in razvoj rastlin. Povezana je s cikli plodnosti. V ciklu leta prehaja skozi različne faze cikla plodnosti, zato je ena od interpretacij tudi, da sta dve slovanski boginji- Morana in Živa dva različna obraza Zlate Maje (vir: Aleksandar Asov). Morana, boginja smrti, je zimski obraz Zlate Maje, ki pooseblja naravo v njeni najbolj neplodni fazi. V edem od mitov o katerem govori Asov, Zlata Maja umre in leži v kamnitem sarkofagu, kar simbolično predstavlja sejanje semen v zemljo. Morana v tem času vlada namesto Maje, dokler spomladi boginjo zime zamenja Živa, boginja življenja in drugi obraz Zlate Maje.

Boginjo Maio pa pogosto zamenjujejo z nimfo Maio, ki je poznana iz grške mitologije kot mati boga Hermesa. Nimfa Maia je precej starejša, ima funkcijo dobre matere in je ena od sestra, ki sestavljajo konstelacijo Plejad.

DIVINE.SI

Svetovni dan čebel

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je decembra 2017 v New Yorku soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel.

Na ta dan bo svetovna javnost vsako leto opozorjena na pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev, opomnjena na pomen čebel za celotno človeštvo ter pozvana h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje.

Slovenija je predlagala, da se svetovni dan čebel zaznamuje v maju, ko so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraševanju največja, na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu.

20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734–1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, ki ga je cesarica Rimskega cesarstva Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju.

Študije Organizacije združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacije čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšujejo, zaradi česar čebele in drugi opraševalci postajajo čedalje bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje z odpadki. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel in drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe.

Podatki FAO kažejo, da imajo čebele in drugi opraševalci neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano. Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane. Po oceni na podlagi mednarodne študije Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah iz leta 2016 je letna svetovna proizvodnja hrane, ki je neposredno odvisna od opraševanja, vredna od 235 do 577 milijard ameriških dolarjev. Poleg tega so kmetijske rastline, ki potrebujejo opraševanje, pomemben vir delovnih mest in dohodka za kmete, zlasti za male in družinske kmetije v državah v razvoju. Nenazadnje imajo čebele pomembno vlogo tudi pri ohranjanju ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti v naravi. Kot dober bioindikator razmer v okolju nam sporočajo, kdaj se z okoljem nekaj dogaja in da je treba ukrepati.

S pravočasno zaščito čebel in drugih opraševalcev bomo pomembno prispevali k reševanju vprašanj globalne preskrbe s hrano in odpravi lakote v državah v razvoju. Ustavili bomo nadaljnje izgube biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov in tako prispevali tudi k ciljem trajnostnega razvoja, ki so opredeljeni v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030.

Slovenska pobuda za razglasitev Svetovnega dne čebel

Republika Slovenija je zato na pobudo Čebelarske zveze Slovenije leta 2015 v okviru OZN začela postopke za razglasitev svetovnega dneva čebel in predlagala resolucijo, ki izpostavlja pomen čebel in drugih opraševalcev.

Pobuda je bila sprejeta na 40. zasedanju Konference FAO v Rimu, dne 7. julija 2017; postopek pa je bil uspešno zaključen decembra s soglasnim sprejetjem resolucije o Svetovnem dnevu čebel na Generalni skupščini Združenih narodov.

Slovenija se uvršča v sam svetovni vrh po številu čebelarjev na prebivalca, kjer je vsak 200. prebivalec čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, poleg tega je leta 2011 med prvimi državami članicami EU na ozemlju Slovenije prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov.

Čebela simbolično predstavlja organiziranost, marljivost, produktivnost, obilje, uspeh, ljubezen, sodelovanje z drugimi / skupnost, čarobnost in moč vere in osredotočenosti, akcijo, komunikacijo, žensko moč, skrite modrosti…

Vir: https://www.worldbeeday.org

Življenje je Ljubezen v Akciji.