Dogodki

Srečna Ženska Sije

Sodobna ženska se pogosto trudi, da bi v svojem življenju dosegla, kar si je zadala. Ob tem se pogosto odpove delom sebe ali se loči od svoje ženske moči.

V prizadevanju, da bi bile enake moškim, se ženske vse prepogosto odpovemo najbolj sočnim, strastnim in vitalnim delom svoje ženske duše.
Globoko hrepenenje ženske je, da bi bila srečna. Intuicija nam pravi, da so takrat, ko je ženska srečna, srečni vsi okoli nje. Vendar iskanje sreče pogosto postane še ena obveznost na našem neskončnem seznamu opravil, nekaj, kar bi morala narediti.

Vendar biti srečna ni stvar delovanja in aktivnosti, je stvar biti. In v svojem življenju ne dobiš tistega, česar ne prepoznavaš, spoštuješ in ceniš v sebi. Rada rečem, da srečna ženska sije, kajti iz sebe izžareva radost, je kot magnet, ki k sebi pritegne srečne ljudi.
In to želim tudi tebi!
Zato te vabim, da se mi pridružiš v programu, kjer bom delila več o tem, kako lahko zasiješ kot Ženska z velikim Ž.
Več najdeš na spletni strani http://divine.si/divinefemme/srecna.html

srecna

Nikola Tesla: ŽENSKA IMA PREFINJENE LASTNOSTI UMA IN DUŠE

Sodobna ženska misli, da je uspeh v življenju, če se kar najbolj izenači z moškim. Nikola Tesla je avgusta 1924. v ekskluzivni izjavi za častnik Galveston pojasnil zakaj se nikoli ni poročil.

»Na žensko sem vedno gledal kot na nekoga, ki ima prefinjene lastnosti uma in duše, zaradi katerih je veliko superiornejša od moškega. Postavil sem jo, simbolično rečeno, na visok piedestal in ji pripisal določene pomembne lastnosti, ki so jo postavile višje od moškega. Častil sem jo ob njenih stopalih, tako visoko sem jo dvignil, in kot vsak pravi častilec, sem se čutil nevrednega »predmeta« svojega čaščenja.

Moč resnične ženske je tako velikanska, da verjamem, da če bi lepa ženska – lepa po duhu, v vedenju in razmišljanju, lepa v vseh pogledih, neke vrste boginja – nenadoma prišla na Zemljo, bi lahko vladala celemu svetu. Verjamem, da bi bilo njeno vodenje splošno priznano. Iz zgodovine poznamo veliko čudovitih primerov izrednih žensk. A njihov vpliv ni bil v tem, da prekosijo moškega ali tekmujejo z njim.

Toda to je bilo v preteklosti. Zdaj je nežna ženska mehkega glasu, ki sem jo spoštljivo častil, povsem izginila. Na njeno mesto je stopila ženska, ki misli, da je njen največji uspeh v življenju, da postane čimbolj kot je mogoče podobna moškemu – v oblačenju, glasu, ravnanju, v športu in dosežkih vseh vrst.

Ženske postajajo močnejše od moških, fizično in mentalno. Svet je doživel veliko tragedij, zame je največja tragedija današnje ekonomsko stanje, ko se ženske borijo z moškimi in se v veliko primerih uspejo polastiti njihovih položajev v različnih poklicih in industriji. Ta težnja žensk – zasenčiti moške – je znamenje propadanja civilizacije.«

Tesla trdi, da tekmovanje ženske z moškim v poslovnem svetu ruši najboljše tradicije, izgubljajo se stvari, ki so se pokazale kot temeljne v tem počasnem in ranljivem napredovanju sveta.

»Vsi veliki dosežki, ki jih je moški dosegel, so rezultat njegove ljubezni in vdanosti ženski. Moški je bil navdihnjen, da je naredil velike stvari, zato, ker je ženska verjela vanj, zato, ker je želel biti deležen njenega občudovanja in spoštovanja. Iz tega razloga se je vedno znova boril zanjo in tvegal svoje življenje in vse zanjo.
Ženska neodvisnost in umetnost, da dobi, kar želi v poslu ruši moški neodvisni duh. Ogenj strasti, ki ga je moški čutil, ko je poskrbel zanjo, kar je včasih izzvalo žensko vdanost, se danes spreminja v pepel.

Videti je, da tudi ženska ni srečna v tej novo nastali situaciji. Vprašanje, ki se naravno postavlja je, ali ni ženska tista, ki je resnično žrtev, namesto, da bi bila zmagovalka. V svojem življenju ne najde več zadovoljstva. Je ambiciozna in si prizadeva dobiti, kar si želi, a to pogosto presega njene naravne danosti. Prepogosto pozablja, da ne morejo biti vse ženske primadone in filmske zvezde.

Ženske, ki jih žene njihova ambicija, da nadmudrijo moške v tej igri, izgubljajo nekaj, kar je na koncu vredno precej več kot jih lahko prinesejo prazne časti poslovnega in profesionalnega uspeha.

Nezadovoljstvo ženske današnje življenje naredi veliko bolj stresno. Ljudje, ki so nezadovoljni, ker ne uspejo doseči zastavljenih stvari, ker so izven dosega njihovih naravnih sposobnosti in talentov, slabo vpliva na svet kot celoto. Nezadovoljstvo ustvarja čudake in nenaravne ljudi.«

Na koncu se Tesla vrne k ideji o arhetipu nežne ženske na piedestalu.

»Zgodovina nam je dala mnoge primere čudovitega vtisa nekaj neobičajnih žensk. Med njimi so tudi matere velikih ljudi. Vendar njihov vpliv ni bil posledica tekmovanja z moškimi ali prizadevanja, da bi bile boljše od moških.
Morda zato, ker ženska predstavlja bolj prefinjen in občutljiv instrument, instinktivno pozna svojo moč in razume, da je njeno mesto na višjem položaju, ki ga zavzema. Vendar se to, kar je povzdignjeno nikoli ne spusti na nivo običajnega,« zaključuje Tesla.

Zato draga ženska, je pomembno, da Ti vidiš, spoštuješ in ceniš sebe kot Žensko.

DIVINE.SI

Moč solarne prane

V knjigi Umetnost dolgega življenja nemški zdravnik, Christopher Hufeland, komentiral slabo stanje ljudi, ki so bili ujetniki, zaprti v ječah dolgo časa. Menil je, da za njihovo slabo stanje ni bila kriva slaba prehrana ali premalo gibanja temveč pomanjkanje sonca v njihovih celicah.

V knjigi, dr. Richarda Hobdaya The Healing Sun, si lahko preberemo podroben pregled zgodovine sonca in zdravja:
“Sončenje je starejše od zapisane človeške zgodovine. Divjaki, primitivna plemena, mali otroci in živali instiktivno iščejo dobrotvorne učinke sonca. Dokazi o uporabi sonca v namene povrnitve zdravja in njegove ohranitve, lahko najdemo v vseh zgodovinskih obdobjih, pri vseh ljudstvih, divjakih ali civiliziranih. Pozitivne dokaze o higienski uporabi sonca najdemo pri starih Egipčanih in drugih ljudstvih. Babilonci, Egipčani in Asirci so imeli sončne vrtove; Grki heliose; Rimljani solarije.“ Naravnejšega od sončne svetlobe ne obstaja. Večina ljudi se ne zaveda, da se morajo ljudje redno izpostavljati soncu, če hočejo ostati zdravi, ali to zdravje izboljšati. Sončna svetloba je, tako kot svež zrak, čista voda in kakovostna in uravnotežena prehrana, osnovno živilo. Če je nismo deležni v zadostni količini, bo naše zdravje trpelo. Ko sončne svetlobe primanjkuje, se lahko pojavijo simptomi kronične utrujenost, brezvoljnosti in blage depresije. Sonce je namreč vir ne le toplote, temveč tudi mnogih drugih blagodejnih učinkov za telo, um, dušo in duha.

Sončna svetloba je bila zdravilno orodje že v času starega Egipta, Grčije in antičnega Rima, principe pa so poznali in uporabljali v kulturah po vsem svetu. Hipokrat slovi kot ena najizjemnejših osebnosti v medicini vseh časov. Poznamo ga kot očeta znanstvene medicine. Zbral je in kritično ocenil izkušnje staroegipčanskih in predhodnih antičnih grških zdravnikov ter »helioterapijo« predpisoval svojim pacientom. Hipokratova medicina je temeljila na predpostavkah, da je zdravje odvisno od skladnosti človekovega telesa, od pravilne porazdelitve in uravnoteženosti prvin, ki ga sestavljajo. Te prvine so zemlja, zrak, voda in ogenj. Helioterapija je pravzaprav zdravljenje s pomočjo sončnih žarkov.

Helioterapija, terapija s soncem

Sončna toplota predstavlja pravi balzam pri mišični okorelosti in napetosti. Eterično telo človeka zbira sončno prano, ki jo prinašajo sončni žarki in jo preko vranice pošilja v vse dele telesa. Helioterapijo si lahko naredite sami, tako da se udobno namestite in pustite, da vam sonce približno 15 minut skozi steklo obseva boleče predele mišic, kosti ali sklepov. Poskrbite za sproščeno držo telesa in sproščenost vseh mišic. Opisana helioterapija učinkovito nadomešča obsevanje z infrardečo svetlobo ali obisk infrardeče savne, sicer pa sončna energija s svojimi toplotnimi učinki pospešuje prekrvavitev in sprostitev obsevanih struktur: kože, podkožja in vezivno-mišičnega tkiva. Spodbuja tudi delovanje epifize, nadledvičnih žlez in ščitnice, okrepi se delovanje srca in ožilja, dihal, prebavil, izločal in organizma nasploh.

Moč sonca

Večina ljudi se ne zaveda, da lahko sončna svetloba oz. ultravijolični žarki uravnajo in normalizirajo količino holesterola v krvi. Sonce med drugim poskrbi za lepo postavo in vitko linijo, saj pospešuje hujšanje. Ultravijolični žarki namreč spodbujajo delovanje ščitnice in izločanje njenih hormonov, ki pospešujejo metabolizem in aktivnost organizma. Strokovnjaki so ugotovili, da so pozno spomladi in poleti diete bolj uspešne kot jeseni in pozimi. Če smo več izpostavljeni soncu čutimo manjšo željo po hrani, zlasti visokokalorični, običajno nam bolj ustrezajo sadje, nizkokalorični prigrizki in veliko tekočine. Izpostavljenost soncu pospeši izločanje strupov iz telesa, pa tudi prekrvavitev kože in podkožja je boljša.

Že več kot pol stoletja je znano, da celo enkratna izpostavljenost zniža krvni tlak pri normalnem posamezniku ter ima še veliko opaznejši učinek pri posameznikih z visokim krvnim tlakom. Sonce pospešuje krvni obtok in preskrbo možganov s kisikom in hranilnimi snovmi, hkrati pa sončna svetloba stabilizira tudi živčni sistem. Ultravijolični žarki delujejo dezinfekcijsko, krepijo imunski sistem organizma in spodbujajo njegovo regeneracijo. Sonce ugodno vpliva na kožo, jetra in ledvice v teh organih se sproži mehanizem stimulacije proizvodnje holesterolske predstopnje D vitamina, ki poleg timozina pomaga organizmu pri premagovanju okužb. Ultravijolični žarki organizmu omogočajo učinkovit počitek, sprostitev in regeneracijo tudi v času budnosti. Zanimivo je dejstvo, da v poletnih mesecih potrebujemo okrog dve uri manj spanja kot pozimi. Sonce je porok globljega in bolj sproščujočega spanca, zvečer hitreje zaspimo, zjutraj pa se zbudimo bolj čili in spočiti.

Solarna kromoterapija

Sonce skriva v sebi tudi pomembne kromoterapevtske učinke (barvna terapija). Rdeča je barva poletja. Po tradiciji naravnega zdravilstva rdeča barva skrbi za skladno delovanje organov, pomirja želodec ter uravnava delovanje srca in ožilja. Na telo deluje spodbudno, saj krepi fizično energijo. Rumena barva stimulira mentalne procese, vzbuja optimizem in pomaga prebuditi voljo do življenja. Rumeni odtenki sončne svetlobe pa preko oči, mrežnice in vidnega živca vplivajo na centralni živčni sistem. Ta spodbuja delovanje epifize, ki možgane preplavi s telesu lastnimi endorfini (endogeni opiati, hormoni sreče), med katerimi je najpomembnejši hormon sreče, serotonin, ki izboljšuje počutje in dviguje razpoloženje. Epifiza svetlobne signale pretvarja v energijo za delovanje žlez z notranjim izločanjem.

V hladnih in oblačnih mesecih pa epifiza proizvaja večjo količino hormona melatonina, ki sicer uravnava ritem budnosti in spanja, botruje pa melanholičnemu in depresivnemu razpoloženju. Sončna svetloba povzroča padec melatonina v krvi, zato se počutimo bolj spočiti, vitalni, smo bolj dobre volje in bolj optimistično naravnani.

Zdravilna moč jutranjega sonca

Zmerna sončna svetloba in toplota predstavljata s svojimi terapevtskimi lastnostmi pravi balzam za celotni organizem. V toplih dneh so priporočljive preproste in učinkovite zračne kopeli, ki veljajo za blagodejno naravno metodo krepitve srca in ožilja. Priporočamo vam, da se zgodaj zjutraj (med 6 in 7. uro) v lahnem in zračnem oblačilu odpravite na sprehod v naravo, če je le mogoče bodite bosi. Sprehod zaključite z lahkotnim tekom po rosni travi. Jutranje sonce je tisto, ki vas bo s svojimi rumenimi toni zbudilo in pripravilo na dnevne aktivnosti. Zgodnje sonce spodbuja delovanje zgornjih treh čaker, jih energetizira in aktivira tvorbo hormonov – predvsem melanina, ki ščiti pred opeklinami in botruje porjavelosti, ter timozina, ki spodbuja imunski sistem, s tem da pospešuje tvorbo celic telesne obrambe in njihovo sproščanje v kri oziroma limfo.

Večerno sonce

Večerno sonce pa vas bo umirilo, zato vam svetujemo sprehod v naravi in ogled sončnega zahoda. To je izjemno primeren obred za pripravo telesa na čudovit, regenerativen počitek. Zahajajoče sonce s svojimi rdečimi toni telo umirja in aktivira nižje tri čakre. Ko sonce zahaja se namreč barve spuščajo od hladnih barv zgornjih čaker proti toplim barvam spodnjih čaker, kar pomaga telesu, da se umiri od dnevnih aktivnosti in se pripravi na počitek.

Če se boste redno izpostavljali barvam sončnih vzhodov in zahodov, vam bo to pomagalo vzpostaviti povezavo z ritmi narave, ki vam pomagajo, da imate boljšo časovno usklajenost in da ste bolj v sinhronosti s tokom življenja. Pomembno je, da se sončnim žarkom v tem jutranjem in večernem času izpostavljate brez sončnih očal, saj tako telesu omogočite, da vpije celoten spekter blagodejnih žarkov. Pomembno pa je upoštevati tudi dejstvo, da je tudi opazovanje sončnega zahoda skozi okno boljše kot pa da ga sploh ne opazujete.

Surya mudra

Eno od orodij za povezavo z energijo sonca je tudi Surya mudra. V telo pomaga priklicati vitalnost, energijo, zdravje, hkrati pa ojačuje živčni sistem in stimulira intuitivne sposobnosti posameznika. Uporaba te mudre pomaga pri premagovanju otopelosti, lenobe in zaspanosti. Namesto tega sproži živahnost in aktivnost v telesu in duhu.

Mudro izvajamo tako, da uporabimo svoj prstanec in palec. Prstanec spustimo na palec in oblikujemo sklenjen krog. Vsi ostali prsti so udobno iztegnjeni. Mudro naredimo na obeh rokah hkrati.

Svetujemo vam, da se na svojem jutranjem sprehodu udobno usedete in oblikujete surya mudri na obeh rokah, nato pa oba sklenjena kroga povežete kot členke verige in sicer tako, da se prsti ne dotikajo. Mudra vaše leve roke je obrnjena navpično navzgor, medtem ko vaša dlan počiva v naročju, mudra desne roke pa vodoravno poravnana z dlanjo v naročju.

V hiromantiki je prstanec povezan z bogom sonca, Apolom in tudi prstanec je prst sonca.

Surya Namaskara ali Pozdrav soncu

Gre za starodavno jogijsko tehniko, ki aktivira, revitalizira in regenerira celoten sistem telesa-uma-duhe in uravnoveša pretok energije po energijskih kanalih. Današnji življenjski stil pri večini ljudi ustvarja mentalne napetosti, skrbi in stres. Jogijske prakse so eden od učinkovitih načinov  zmanjševanja vsakodnevnega stresa.

Beseda surya pomeni “sonce”, namaskara pa “pozdrav”. V davnih časih so sonce, kote močan simbol spiritualne zavesti, slavili z vsakdanjimi obredi. Čaščenje zunanjega in notranjega sonca je bil religiozno-socialni ritual, ki je poskušal pomiriti tiste naravne sile, ki jih človek ni mogel kontrolirati. Surya namaskaro so vpeljali prosvetljeni modreci, ki so vedeli, da te prakse vzdržujejo zdravje in vodijo v večjo socialno ustvarjalnost in produktivnost.

Gre za dvanajst položajev telesa, ki ustvarjajo prano, subtilno energijo, ki aktivira psihično telo. Njihovo izvajanje v enakomernem, ritmičnem zaporedju pa odraža vesoljne ritme, kot je na primer 24 ur v dnevu, dvanajst faz zodiaka v letu in bioritme vašega telesa. Ritmično nalaganje te oblike in energije v telo je transformacijska sila, ki poraja jedro polnejšega in aktivnejšega življenja ter večje cenjenje bogastva sveta, v katerem živimo.

 Taja Albolena

Objavljeno v reviji O osebnosti leta 2008

Lunini cikli avgust 2016

Do 2. avgust do 2:11, Luna v Raku, padajoča. Čas za sproščanje energij v želodcu, prebavnem sistemu, trebušni preponi, oprsju in prsnem košu, jetrih, požiralniku. Ugoden čas tudi za afirmacije ali nalaganje občutkov , ki čistijo tekočine v telesu in njihovo cirkulacijo.
V tem obdobju so zelo koristne afirmacije v smislu, da vse, kar pride do nas, pride z najboljšim namenom, vse kar čutimo, pojemo ali kakorkoli sprejmemo v svoje telo, je čista ljubezen.
Rak ponavadi vse vtise okolice čustveno predela v sebi, zato vedite, da če boste med jedjo gledali televizijo ali brali časopis, ali se mogoče celo prepirali, boste v teh dneh naredili največjo škodo svoji prebavi, saj boste hkrati z jedjo prebavljali tudi te dogodke iz okolice.

Blagoslavljanje hrane je v teh dneh še posebej zaželeno.

Ker je Luna v vodnem znamenju, je to najugodnejši čas za zalivanje sobnih rastlin.

Luna v vodnih znamenjih je izrazito neugodna za zračenje stanovanja, v teh dneh je v zraku precej več vlage in z zračenjem ob teh dneh samo privabljamo vlago v stanovanje.

Na te dni se odsvetuje striženje las, lasje se tudi veliko težje oblikujejo kot ponavadi.

Dober dan za pranje perila.

2. avgust od 2:11 do 4. avgust do 8:33, Luna v Levu, padajoča. Na te dni je še posebej koristno sproščanje energij v srcu, hrbtenici, krvnem obtoku, medvretenčnih ploščicah. Naj bo ljubezen v vašem srcu, ne prenašajte težkih bremen, raje si delajte afirmacije, da vas vse energije podpirajo na vaši poti skozi življenje, predstavljajte si, da srce dela v svoji polni moči in da hranilne snovi, ki jih nosi vaša kri, dosežejo vsako celico vašega telesa in jo napolnijo z energijo, spustite bremena, ki krivijo vašo hrbtenico, bremena, ki so zaslužna, da nimate pokončne drže v življenju.

Kdor si striže lase na Luno v Levu, bo imel močne zdrave lase.

Na dneve Leva ne krivi hrbtenice, hodi pokončno, tako krepiš svojo moč in dovoljuješ, da celotno vesolje podpira tvojo »pokončno držo«.

Luna v ognjenih znamenjih je primerna za zračenje stanovanja.

Ob tej luni se odsvetuje gnojenje.

2. avgust ob 21:44 je mlaj in sicer v ozvezdju Leva.

Rezanje eteričnih vezi, spuščanje entitet je ob mlaju dvakrat bolj učinkovito, ravno tako opuščanje razvad (alkohol, kajenje, hrana, odvisnost od interneta….)

Ob mlaju se situacija pozna tudi v prometu, takrat ljudje veliko bolj ignorirajo prometne predpise, zato je pametno biti nekoliko bolj potrpežljiv in voznikom, ki jih »razganja« dati nekoliko več prostora, saj konec koncev, če pride do nesreče imate škodo v vsakem primeru, ne glede na to, ali ste krivi ali ne.

Rane nastale ob mlaju se odlično celijo, mlaj je najboljši čas za razne operacije, izjema so le deli telesa, ki jim vlada Luna tega mlaja.

Ob mlaju vse energije tečejo v zemljo, zato je spuščanje ali čiščenje telesa takrat najbolj naravno, saj sledi naravnim tokovom.

Tudi rastline imajo takrat najmanj soka, zato je to najboljši čas za obrezovanje odmrlih delov. Tudi za rastlino je takrat ta poseg najmanjši napor. Če jih obrezujemo ob polni luni se lahko zgodi da se posušijo, saj takrat vsa energija teče navzgor, tako da lahko rastlina izgubi vso življenjsko energijo.

Seveda, če nabiramo zdravilne rastline, jih nabiramo ob polni luni, saj imajo takrat v sebi največjo koncentracijo zdravilnih substanc, pa tudi Luna v Škorpijonu je zelo dober čas za to delo.

4. avgust od 8:33 do 6. avgust do 17:56, Luna v Devici, rastoča. Dnevi primerni za čiščenje prebavnega trakta. To se nanaša na telo, seveda pa tudi na stvari v življenju, ki jih ne moremo prebavit, predelat, razčistit. Devica vlada trebuhu, trebušni slinavki, vranici, črevesju, »odgovorna« je za celoten sistem prebave. V teh dneh boste naredili največ za svoj želodec in pa seveda tudi za odnose s svojo okolico, če boste spustili iz svojega življenja ljudi, ki jih imate »v želodcu«.
Najbolj učinkovita metoda je, da se jim v mislih zahvalite za to, da so prišli v vaše življenje in vam pokazali kaj vas najbolj moti pri drugih (mogoče tudi pri sebi), brez tega »ogledala« mogoče ne bi nikoli izvedeli katere lastnosti so vam najbolj zoprne.
Sedaj so »ogledala« opravila svoje delo, pa jih lahko spustimo iz našega življenja.

Če hočete imeti lepe dolge lase, je to najboljši dan za striženje konic las.

Luna v zemeljskih znakih je manj primerna za zračenje stanovanja, zato naj bo v teh dneh zračenje krajše.

6. avgust od 17:56 do 9. avgust do 5:51, Luna v Tehtnici, rastoča. Kozmični vplivi ugodni za krepitev energij v ledvica, mehur, spodnji del hrbtenice, kolke.

Spustimo božansko ljubezen v svoje življenje, dajmo si vedenje, da imamo popolno podporo v življenju, dajmo si vedenje, da smo vedno v popolnem ravnovesju, da nas življenje podpira, lahko tudi pokličemo angele ali vodnike, da nam dajo podporo v vsakdanjem življenju.

Na te dni bodimo v popolni harmoniji s seboj in s celim svetom.

Dober dan za zračenje stanovanja, prezračevanje postelje.

Ob lunah v zračnih znamenjih se odsvetuje zalivanje rastlin, ker s tem lahko privabljamo škodljivce.

9. avgust od 5:51 do 11. avgust do 18:23, Luna v Škorpijonu, rastoča. Ugodno za dodajanje energije v spolne organe, trebuh, kri, debelo črevo, medenico, nos, žolčnik.

Debelo črevo je pomembno, za ponovno vsrkavanje vode, rudninskih snovi in vitaminov.
Če iz hrane ne dobite dovolj teh snovi, so po vsej verjetnosti tukaj shranjeni neki občutki, da energija, ki prihaja do vas, ni dovolj čista, da vam škoduje.

V resnici ni dobrih ali slabih energij, pravzaprav se proti ničemur ni treba borit, vse je vedno v ravnovesju. Če čutimo, da se je treba proti nečemu borit, to samo privabljamo v naše življenje.

Blagoslavljanje hrane in pa vseh energij, ki pridejo do nas je v teh dneh še posebej učinkovito.

Ker je Luna v vodnem znamenju, je to najugodnejši čas za zalivanje sobnih rastlin.

Luna v vodnih znamenjih je izrazito neugodna za zračenje stanovanja, v teh dneh je v zraku precej več vlage in z zračenjem ob teh dneh samo privabljamo vlago v stanovanje.

11. avgust od 18:23 do 14. avgust do 5:11, Luna v Strelcu, rastoča. Ugodno za dodajanje energij v stegna, jetra, kolke.

Ker so stegna povezana z moškimi, ponavadi z očetom, tudi z odnosom do boga, je smiselno delat afirmacije da imamo tukaj vedno polno podporo. V teh dneh je to odličen način boja s celulitom.

Luna v ognjenih znamenjih je primerna za zračenje stanovanja.

14. avgust od 5:11 do 16. avgust do 12:52, Luna v Kozorogu, rastoča. Ugoden čas za krepitev energij v kosteh, sklepih, kolenih, koži, zobeh, nohtih. Na te dni je zelo pomembno, da spustimo negativne vzorce glede svojega videza (telesna teža, prevelik nos, premajhna ušesa, čudni lasje…), pa tudi na temo podpore našim življenjskim ciljem (nimam dovolj moči da bi…; nimam podpore s strani staršev, parterja, države, boga, vesolja…), obilno pomagajo k trdnosti naših kosti.

Ti dnevi so najbolj primerni za negovanje kože. Lahko uporabite razne kreme, menjave prepričanj, nalaganje občutkov, pozitivne afirmacije…

Karkoli boste v teh dneh naredili za čiščenje kože, bo učinek podvojen. Če imate ravno v teh dneh probleme s kožo, je pametno raziskat, kateri vzorci vas zavirajo, da bi »se dobro počutili v svoji koži«.

Kozorogovi dnevi so najugodnejši tudi za nego nohtov. Kdor si striže nohte na Luno v znamenju Kozoroga, krepi tudi zobovje, nega nohtov na te dneve zdravi vprašanja notranje moči, če se ne morete odvadit grizenja nohtov, dostikrat pomaga ravno striženje nohtov na te dni.

Slab dan za kupovanje čevljev, rado se zgodi da čevlji ostanejo trdi in jih nikakor ne moremo »uhoditi«.

V dneh ko vladajo zemeljska znamenja (Kozorog, Bik, Devica), ima sol največjo moč delovanja, zato so ti dnevi idealni, da si privoščimo solne kopeli.

Luna v zemeljskih znakih je manj primerna za zračenje stanovanja, zato naj bo v teh dneh zračenje krajše.

Od 16. avgust od 12:52 do 18. avgust do 17:34, Luna v Vodnarju, padajoča. Ugodno za zdravljenje goleni, gležnjev. Na te dni je še posebej učinkovito zdravljenje krčnih žil.

Dober dan za zračenje stanovanja, prezračevanje postelje.

Dober dan za čiščenje oken.
Slab dan za kupovanje čevljev, čevlji kupljeni v teh dneh se radi preveč raztegnejo.

18. avgust ob 10:26 je polna Luna v ozvezdju Vodnarja. Polna luna je čas, ko so vse energije v telesu obrnjene navzgor. Ogibajte se operacijam, rane se veliko slabše celijo. V tem času izgubimo veliko več energije, če se ranimo. Polna luna je tudi čas navdušenja, polne moči, zato se nam takrat še posebej nazorno kaže, na katerih področjih ne živimo v svoji polni moči. Koristno si je zapisat težave ob polni luni, vzorce pa spuščamo potem ob padajočih lunah, najbolj trdovratne vzorce, je vedno najbolje spuščat ob mlaju.

Ob polni luni si radi delamo zaobljube, katere vzorce in razvade bomo opustili.
Ponavadi potem ugotovimo, da se teh zaobljub ne moremo držat.

Polna luna je najboljši čas za manifestacijo, najboljši čas za krepitev in dodajanje energije.
Spuščanje in odrekanje je desetkrat bolj učinkovito ob mlaju, ko so vse energije obrnjene navzdol.
Vpliv polne lune se čuti že dan ali dva prej in traja še dan ali dva potem.

Veliko ljudi na polno Luno ugotovi, kaj je potrebno spustiti iz svojega življenja. Najbolj zagrizeni to tudi storijo, vendar se pri kakih večjih spuščanjih rado zgodi, da potem tri tedne »ne pridejo k sebi«.

Izredno ugodno za nabiranje zdravilnih zelišč, zelišča imajo ob tej polni luni največjo zdravilno moč.

18. avgust od 17:34 do 20. avgust do 20:18, Luna v Ribah, padajoča. Ribe vladajo stopalom, členkom na nogah, tudi želodcu in črevesju, limfnemu sistemu in na splošno vsem tekočinam v telesu. Sproščanje teh delov telesa, v teh dneh, deluje dvojno.

Vladar Rib je Neptun, ki vlada tudi nad iluzijami, filmom, literaturo, opojnimi substancami vseh vrst.
V teh dneh smo še posebej dovzetni za iluzije, zato je to najboljši čas za umetniško ustvarjanje, tudi za kakršnokoli bioenergetsko zdravljenje.

Opojne substance na dneve rib delujejo dvojno, zato nas ista količina alkohola ali drugih opojnih snovi »zadane« z dvojno močjo.

Tudi tablete delujejo na te dni z dvojno močjo.

Tudi gledanje televizije, obisk kina, gledališča ali opere, te dni na vas deluje z dvojno močjo.
To tudi pomeni, da če boste po tej poti deležni kakšnih negativnih misli ali občutkov, bo ta vpliv veliko bolj škodljiv kot ponavadi.

Na te dni se odsvetuje pranje las, tudi za striženje las je zelo neugoden čas, lahko se, zaradi striženja las, pojavi prhljaj na lasišču.

Ugoden dan za gnojenje rastlin.

Ker je Luna v vodnem znamenju, je to najugodnejši čas za zalivanje sobnih rastlin.

Na dneve vodnih znamenj se odsvetuje zračenje stanovanja, saj z zračenjem samo dovajamo vlago v stanovanje.

Dober dan za pranje perila.

20. avgust od 20:18 do 22. avgust do 22:19, Luna v Ovnu, padajoča. Na te dni je najbolj učinkovito spuščanje napetosti iz glave, živcev glave, zob, oči.

Če imate v tem času glavobole ali migrene, je koristno raziskat, zaradi koga ali česa, vas dostikrat »boli glava«. Lahko da je tam vzrok za vaše glavobole.

Migrene včasih kažejo na upiranje, da bi šli s tokom življenja, kažejo tudi, da nočemo, da nas nekdo nekam poriva.
Luna v ognjenih znamenjih je primerna za zračenje stanovanja.

Luna v ovnu je dobra za nove začetke, predvsem za začetek razvijanja novih idej, novih projektov.

22. avgust od 22:19 do 25. avgust do 0:39
, Luna v Biku, padajoča. Ugodno za sproščanje energij v glasilkah, vratu, grlu, tilniku, mandljih, žrelu, ščitnici, tudi zobeh.

Kdor ima težave s ščitnico, naj si v teh dneh dela afirmacije da se nikamor ne mudi, da je vse vedno narejeno v roku, kajti v teh dneh je uravnovešanje ščitnice najbolj učinkovito.

Ko je Luna v zemeljskih znamenjih, ima sol največjo moč, zato so solne kopeli v teh dneh precej bolj učinkovite. Kdor mora pazit, da ne zaužije preveč soli, naj se v teh dneh izogiba soljenja jedi, če je to le mogoče.

Luna v zemeljskih znakih je manj primerna za zračenje stanovanja, zato naj bo v teh dneh zračenje krajše.

25. avgust ob 4:40
Luna dopolni zadnji krajec. Astrološko to pozicijo imenujemo kvadrat, saj Sonce in Luna tvorita kot 90 stopinj. Tudi sedaj čutimo napetosti, zadnji krajec nam zelo nazorno pokaže razliko med tem, kako si mi predstavljamo, da bi se moral vrteti svet in dejanskim stanjem. Ker je to dvoje dostikrat v nasprotju, nas seveda meče iz ravnovesja.
Zadnji krajec nam pokaže, ali so bile spremembe, ki smo jih naredili ob prvem krajcu koristne in kakšen je razplet dogodkov, če spremenimo te vzorce. Ni nujno da smo nad tem navdušeni.

Previdno v prometu, marsikdo prenaša svojo nervozo na cesto, tudi ob zadnjem krajcu je ponavadi več nesreč kot običajno.

25. avgust od 0:39 do 27. avgust do 4:06
, Luna v Dvojčkih, padajoča. Na te dni sproščamo energije v členkih, ramenih, rokah, dlaneh, možganih, prstih na rokah, jeziku in vseh govorilnih organih; pljuča, sapnik, bronhiji.

Če se nam velikokrat zgodi, da bi radi nekaj skomunicirali, pa nam zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin to ne uspe, je sedaj ugoden čas, da krepimo vzorce, ki pomagajo k komunikaciji.

Dober dan za zračenje stanovanja.

Ob lunah v zračnih znamenjih se odsvetuje zalivanje rastlin, ker s tem lahko privabljamo škodljivce.

Od 27. avgusta od 4:06 do 29. avgust do 9:11, Luna v Raku, padajoča. Čas za sproščanje energij v želodcu, prebavnem sistemu, trebušni preponi, oprsju in prsnem košu, jetrih, požiralniku. Ugoden čas tudi za afirmacije ali nalaganje občutkov , ki čistijo tekočine v telesu in njihovo cirkulacijo.
V tem obdobju so zelo koristne afirmacije v smislu, da vse, kar pride do nas, pride z najboljšim namenom, vse kar čutimo, pojemo ali kakorkoli sprejmemo v svoje telo, je čista ljubezen.
Rak ponavadi vse vtise okolice čustveno predela v sebi, zato vedite, da če boste med jedjo gledali televizijo ali brali časopis, ali se mogoče celo prepirali, boste v teh dneh naredili največjo škodo svoji prebavi, saj boste hkrati z jedjo prebavljali tudi te dogodke iz okolice.

Blagoslavljanje hrane je v teh dneh še posebej zaželeno.

Ker je Luna v vodnem znamenju, je to najugodnejši čas za zalivanje sobnih rastlin.

Luna v vodnih znamenjih je izrazito neugodna za zračenje stanovanja, v teh dneh je v zraku precej več vlage in z zračenjem ob teh dneh samo privabljamo vlago v stanovanje.

Na te dni se odsvetuje striženje las, lasje se tudi veliko težje oblikujejo kot ponavadi.

Dober dan za pranje perila.

29. avgust od 9:11 do 31. avgust do 16:21, Luna v Levu, padajoča. Na te dni je še posebej koristno sproščanje energij v srcu, hrbtenici, krvnem obtoku, medvretenčnih ploščicah. Naj bo ljubezen v vašem srcu, ne prenašajte težkih bremen, raje si delajte afirmacije, da vas vse energije podpirajo na vaši poti skozi življenje, predstavljajte si, da srce dela v svoji polni moči in da hranilne snovi, ki jih nosi vaša kri, dosežejo vsako celico vašega telesa in jo napolnijo z energijo, spustite bremena, ki krivijo vašo hrbtenico, bremena, ki so zaslužna, da nimate pokončne drže v življenju.

Kdor si striže lase na Luno v Levu, bo imel močne zdrave lase.

Na dneve Leva ne krivi hrbtenice, hodi pokončno, tako krepiš svojo moč in dovoljuješ, da celotno vesolje podpira tvojo »pokončno držo«.

Luna v ognjenih znamenjih je primerna za zračenje stanovanja.

Ob tej luni se odsvetuje gnojenje.

Zalivanje vrta:

Za zalivanje je situacija podobna kot pri gnojenju. Ob rastočih lunah voda prehitro odteče in zalivanje se skoraj ne pozna, saj gre vsa voda zelo hitro v podtalnico.
Zalivanje ob padajočih lunah precej bolj okrepi rastline, vlaga se tudi dalj časa obdrži v zemlji.

Splošno v tem mesecu:

Čiščenje stanovanja, pranje perila, odstranjevanje trdovratnih madežev, čiščenje fizičnega telesa, čiščenje negativnih vzorcev, operacije najbolje uspevajo ob padajočih lunah, to je do 2. avgusta in po 18.avgustu

Kemično čiščenje je boljše opravit ob padajočih lunah, izogibamo se le dnevom, ko je Luna v Kozorogu.

Padajoča Luna je zelo ugodna za obisk dermatologa, ko so potrebni manjši posegi za urejanje hrapavosti, mozoljev ali kaj podobnega. Pri padajoči Luni skoraj nikoli ni brazgotin po teh posegih. Če je možno se izogibamo dnevom, ko je Luna v Kozorogu.

Za beljenje in lakiranje je primeren čas padajoča Luna, takrat se belež in podlaga dobro sušita, belež se dobro veže na podlago, čopič drsi kar sam od sebe. Izogibati se moramo le dnevom, ko je Luna v vodnih znamenjih, ker se takrat barva slabše suši. Tudi dnevi, ko je padajoča Luna v Levu, so neustrezni, kajti sušenje je prehitro in barva pušča za seboj suhe drobce.

Če je v stanovanju občutno preveč vlage in imamo težave s plesnijo, lahko izkoristimo pojav prehitrega sušenja in belimo stanovanje, ko je padajoča Luna v Levu. Luna v Levu je padajoča od avgusta do februarja.

Od 2. avgusta in do 18. avgusta naprej je Luna rastoča. Takrat je čas za dodajanje snovi. Tudi madeži napravljeni v tem obdobju se primejo bolje in so trdovratnejši, perilo se opere slabše, čiščenje stanovanja nam v teh dneh ne gre ravno od rok, če je možno ta opravila predstavimo na čas padajočih lun, takrat bo delo opravljeno hitreje, bolje in s precej manj muke.

Vse kar krepi telo ima v obdobju rastočih lun izredno ugoden učinek, izjema so le operacije in cepljenja.

Rastoča luna je zelo ugodna za dodajanje raznoraznih vlažilnih in hranilnih krem za negovanje kože.

Posebno opozorilo:

Hipokrat je zapisal: Ne dotikaj se z železom nobenega telesnega dela, ki ga vodi znamenje skozi katerega Luna pravkar potuje.

To pomeni, da se odsvetuje operacije na delih telesa, katerim vlada Luna tega dne.
Na primer, ko je Luna v Biku, ni primeren dan za kakršnekoli operacije vratu, grla požiralnika, glasilk, zob.
Najbolj neugoden čas za operacije je polna Luna, manj ugoden čas so rastoče Lune, najbolje pa uspejo operacije v padajočih lunah.

Primer neugodnih vplivov Lune pri operaciji hrbtenice:

najbolj neugodno: polna luna v Levu
zelo slabo: rastoča luna v Levu
slabo: rastoča luna v drugih znamenjih
srednje dobro: padajoča luna v Levu
dobro: padajoča luna v drugih znamenjih
idealno: mlaj v drugih znamenjih

Lep pozdrav do naslednjič, namesto da vas »meče Luna«, naj vas Lunini cikli podpirajo.

Zvone Turk
astrolog

Šentjanževka

Ko sem bila majhna, sva jo nabirali z mojo babico…

ŠENTJANŽEVKA (Hypericum perforatum)
Verjetno ni primernejše rastline, ki zaznamuje poletni čas, kot je to šentjanževka. Ko nas sonce obsije z najvišje točke neba, prav živahno porumeni naše travnike, poseke, zaraščene gozdne robove. Razširjena je tudi drugod po svetu, saj najdemo več kot 400 vrst rastlin z rodovnim imenom Hypericum (krčnice). Pri nas poznamo okoli 11 vrst krčnic, večina je okrasnih rastlin. Vsi pa dobro poznamo in tudi uporabljamo eno samo šentjanževko, z njenim vrstnim imenom perforatum, kar pomeni preluknjano. Zakaj tako, boste ugotovili, če boste njene jajčaste liste, ki skorajda nimajo peclja, pogledali proti svetlobi. Te prosojne pikice so žleze z eteričnim oljem.

Stara krščanska legenda pravi, da je zrasla iz kapljic krvi sv. Janeza Krstnika, po katerem jo pri nas poimenujemo. Sicer pa je ta ljubka rastlinica je svoje latinsko ime dobila po grškem bogu Hiperionu, bogu sonca. Ljudje so bili od nekdaj prepričani, da odganja čarovnije in zle duhove, zato so jo radi obešali nad verske ikone. Verjeli so tudi, da seme v čevljih kaže pot iskalcem vodnih izvirov in zakladov. Številni narodi so jo uporabljali v obredih proslavljanja solsticija.

Šentjanževka zraste nad 60 cm visoko. Je trajnica, ki pa nima dolge življenske dobe, zato jo moramo večkrat saditi ali sejati. Njena stebla so delno olesenela, dvoroba in včasih rdečkaste barve. Stebla so razvejana, z nasprotno nameščenimi listi. Ob koncih vejic so socvetja z zlatorumeni, zvezdastimi cvetovi, ki imajo pet zelenih čašnih in pet venčnih listov ter številne prašnike. Če zmečkamo cvetove in popke, se iz njih pomezi temno rdeča tekočina, katere najbolj poznane zato odgovorne učinkovine so hipericini. Hipericin zaznamo po temnih pikah na cvetovih, popkih in listnih robovih. Šentjanževkinim pripravkom daje značilno rdečo barvo. Hipericini v največji meri povzročajo preobčutljivost kože na UVA in UVB, zato se, kadar uživamo ali zunanje uporabljamo šentjanževko, ne smemo izpostavljati soncu!

V rastlini je še veliko drugih blagodejnih snovi, kot so flavonoidi, smole, pektinska kislina, fitosterin, eterično olje, koristne čreslovine, grenčine, kar skupaj daje šentjanževki veliko uporabno vrednost. V ljudski medicini je najbolj poznano in uporabljano šentjanževo olje, ki ga pridobimo z maceracijo cvetov.

Šentjanževo olje se uporablja za nego suhe in razpokane kože, celjenje manjših ranic, pri turih, opeklinah. Odlično je za masažo bolečih sklepov in hrbtenice, poškodovane mišice. Boleče predele masiramo dvakrat dnevno. Lahko ga uporabimo tudi za mehčanje pooperativnih brazgotin. Ker je roža, ki kopiči veliko sončne svetlobe oz. energije jo uporabljamo tudi za nego mrzlih rok in nog. Prav tako je odlična za nego kože telesa pozimi, saj so ugotovili, da hipericini izboljšajo delovanje svetlobe na nas. Šentjanževo olje pa lahko občasno tudi popijemo. Polovico čajne žličke ga vzamemo, kadar imamo kolike in vnetje črevesja.

Šentjanževka pa je zelo učinkovita tudi v pripravkih za lajšanje depresij. Sicer depresija sama po sebi ni usodna bolezen, toda obup, ki ga povzroča, lahko ljudi pahne celo v samomor. Za antidepresivni učinek šentjanževke so poleg hipericina odgovorne tudi druge učinkovine, predvsem derivat hiperforin. Hiperforin je zelo neobstojna učinkovina in ga pred razpadom v sami rastlini varujejo flavonoidi. Zato so izvlečki, v katerih so izolirali le hiperforin šibki. Pomembni za zdravljenje depresij so torej tudi drugi izvlečki iz šentjanževke, ki sinergijsko delujejo med seboj tako, da ena učinkovina podpira drugo. Šentjanževka je rastlinski antidepresiv, ki zmanjšuje občutek utrujenosti, izčrpanosti, potrtosti in brezvoljnosti, izboljšuje razpoloženje in spanje, predvsem v zimskih mesecih, ko pomanjkanje sonca in sivina okoli nas, povzroči tesnobna občutja. Antidepresivno delovanje nastopi počasi, po nekaj tednih jemanja pripravkov v obliki čajev ali tinktur. Tudi pri jetrnih in žolčnih težavah jo lahko dodamo čajnim mešanicam.

Vendar uporaba šentjanževke ni povsem brez nezaželenih posledic. Poleg preobčutljivosti na svetlobo (fotoksičnost) je potrebna previdnost tudi pri sočasni uporabi drugih zdravil. Njena uporaba se odsvetuje pri jemanju ostalih antidepresivov. Ne jemljemo je, kadar jemljemo tablete za povišanje serotonina (serotoninski sindrom), prav tako se ne uporablja ob jemanju zdravil za epilepsijo, imunosupresivov. V nosečnosti se njeni pripravki odsvetujejo. Ker izničuje oz. zmanjšuje njihovo delovanje je nezdružljiva tudi z vsemi hormonskimi zdravili, vključno z kontracepcijo.

Šentjanževo olje
Napolnimo kozarec s svežimi cvetovi šentjanževke, ki jih prelijemo s hladno stiskanim olivnim oljem. Do roba napolnjen, zaprt kozarec postavimo na sončno mesto. Olje kmalu dobi rubinasto rdečo barvo. Po mesecu dni ga precedimo in hranimo na temnem prostoru. Za sprotno uporabo ga prelivajmo v manjše stekleničke.

Čaj
Žličko ali dve posušene šentjanževke prelijemo z 2,5 dcl vrele vode, pokrijemo in čez 10 minut precedimo. Zjutraj in zvečer ga pijemo vsaj šest tednov, še posebno v zimskih dneh.

Tinktura
200 g svežih cvetov
800 g 60% alkohola
Alkohol prelijemo čez cvetove, zapremo kozarec in ga dnevno stresamo. Precedimo po najmanj treh tednih. Jemljemo 20 – 30 kapljic dnevno 3 – 4 tedne.

Čaj za napete in razburjene
1 l vode, žlica cvetov šentjanževke, žlica melise, žlica bazilike, nekaj koreninic baldrijana, malo majarona in par klinčkov.

Patricija Šenekar
www.hiskazelisc.com

Uvodnik julij 2016

Julij je sedmi mesec v Gregorijanskem koledarju. V povprečju je najtoplejši mesec na severni polobli, ter najhladnejši mesec na južni zemeljski polobli.  Slovensko ime za julij je mali srpan.

To je brez dvoma mesec, ko bomo izzvani ali se odzivamo z ljubeznijo ali strahom. Ker je julij mesec povezan z zdravljenjem, bo dogajanje intenzivno, kar bo brez dvoma premešalo dogajanje v notranjosti.

Stabilnost in povezanost s seboj, modre izbire bodo kar na mestu. Še posebej, ko bomo konec meseca stopili skozi levja vrata in Siriusov portal, ki bodo prilili olje na ogenj.

V tem času je ključnega pomena zavedanje, da to, kar hranimo, raste. Če se osredotočamo na strah in na to, kar nam ni všeč, to hranimo in to raste. In če vedno znova opazimo strah, sedimo z njim, ga sprejmemo in objamemo v sebi, skozi hvaležnost in ljubezen preobražamo vse tisto, kar je neudobno in hkrati svojo pozornost namenjamo ljubezni, ki raste.

Brez dvoma živimo v izjemnem času. Pomembno je, da imaš oči, da vidiš in ušesa, da prepoznaš to, kar je prisotno.

Bodi v stiku s seboj. Daj si dovoljenje, da zasiješ in praznuj življenje.

Bodi sijajno!

podpis

Sveti gral

Sveti gral (francosko sangreal) naj bi v krščanstvu pomenil čašo, skodelico oz. kelih, iz katere bi naj Jezus pil pri zadnji večerji, zatorej naj bi ta kelih imel čudežno moč. Sveti gral (sangreal) pa pomeni tudi sveto kri (če razdelimo besedo sangreal takole; sang real), oz. sveti kelih.

Sveta kri v starih zapisih je veljala za kraljevko kri in ženska je bila gral, čaša, kelih za sveto kri kot mati, ki nosi otroka kraljevske krvi. Marija Magdalena je sveti gral, tako kot vsaka ženska. Sveti gral je maternica ženske. Gre za simboliko, ki je bila izgubljena v prevodu zgodovine.

Skozi zgodovino je ženstvenost izgubila svoj glas, svoj pomen, svojo vlogo in ustvarili smo globoko neravnovesje, kjer se ženske raje odpovedo svoji ženstvenosti, kot  da bi jo objele v sebi. Simbolično je ženska nevesta in skozi zgodovino poznamo številne zgodbe o pregnani nevesti. Ena takih zgodb je povezana s Sofijo, boginjo modrosti, druga taka zgodba govori o Isis in o tem, kako so Ozirisa umorili, kako je ponovno vstal in skupaj sta imela otroka, ki se je rodil po njegovi smrti, Horusa.

Tudi Marija Magdalena je bila nevesta, bila je izbranka Jezusa, kajti v tistih časih so se poročali zelo mladi. Njenega kralja so ubili in noseča Marija Magdalena je pobegnila na Zahod, da bi rešila otroka. Ta zgodba je bila potvorjena, zlorabljena in kasneje upodobljena kot bogokletna. Marijo Magdaleno so spremenili v prostitutko in njena vloga matere je bila pozabljena. Marija Magdalena je bila razvrednotena in izgubila je svoje glas.

Simbolično gledano imamo v samem temelju naše zgodbe mamo, ki je devica in sina, ki je v celibatu. Na partnerstvo , izpolnjujoče partnerstvo so pozabili. Se ti ne zdi zanimivo dejstvo, da imamo 2000 let kasneje tako veliko neravnovesje v moško-ženski polarnosti? Verjetno k temu pripomore tudi to, da nam nihče ni povedal resnice?

Skozi svoje 20 letno raziskovanje in v zadnjih 10 letih predvsem osredotočanje na ženstvenost sem spoznala, da imamo v sebi štiri globoke kolektivne ranjenosti, v katere se rodimo, ki so povezane s štirimi osnovnimi arhetipskimi vlogami ženske; da je ženska čarovnica, da je prasica ali psica, da je prostitutka in najbolj temeljna je razvrednotenost ženske, oskrunjenost ženske, ki izhaja iz dejstva, da je rojstvo sina bolj zaželeno in večvredno, kot rojstvo hčerke.

700 let pr.n.št. je Micah prerokoval usodo Marije Magdalene, hčerke Siona, da jo bodo pregnali in bo živela kot nevesta v izgnantvu, ter da bo obnovila Davidovo kraljevo hišo. Če bi Marija Magdalena rodila sina, kot je bilo zapovedano v prerokbah, kralja, ki naj bi obnovil Davidovo kraljevo hišo, bi lahko oprala svoje ime in verjetno bi bila zgodovina popolnoma drugačna. Ker pa je rodila hči, kar je bilo nezaslišano, je bilo njeno ime, njena vloga in vse, kar je prdstavljala, pozabljeno. Da bi obvarovala svoje življenje in življenje otroka, je morala zbežati iz Egipta v Evropo. Njena vloga kot mati, je bila zanikana, oskrunjena in pozabljena.

V strodavnih mitoloških zgodbah je bila nevesta tista, ki je mazilila svojega kralja v starodavnem obredu Hieros Gamos, ki je mazilila njegovo truplo potem, ko je bil umorjen in ki ga je srečala na velikonočno jutro, tretji dan po njegovi smrti, ko je vstal od mrtvih. Tovrstno arhetipsko zgodbo o praznovanju vrnitve življenjske sile poznamo v kultih Innane, Ishtar, Isis, Aphrodite, Cybele. V gospelih, Jezus and Marija Magdalena poosebljata to nikoli dokončano zgodbo na fizični ravni.

Legende pripovedujejo o tem, da je Sangreal prispel na obalo južne Francije in da je šlo za čašo iz katere je pil Jezus zadnji večer preden je bil aretiran. Sveti gral je najbolj iskana relikvija v krščanstvu in nihče ni niti pomislil na to, da to ni predmet, da to ni dejanska čaša, temveč ženska. Legende govorijo o tem, da je bil kralj ranjen in da je bil sveti gral izgubljen. Zgodba obljublja, da bo kraljstvo obnovljeno, ko bo najdena čaša, ki vsebuje Kristusovo kri. Zgodbe govorijo o tem, da je Jožef iz Arimateje prinesel sveti gral v Evropo in da je bil shranjen v Glastonbury-ju v Angliji.

Seveda poznaš zgodbo o svetem gralu in kralju Arturju ter vitezih okrogle mize, o iskanju svetega grala in o njegovi veliki vrednosti, ki je bila izgubljena.

Kaj če je sveti gral ženska?
Kaj pa, če je bila izgubljena vrednost in dragocenost ženske s tem, ko se je izgubil sveti gral?

V srednjem veku, v 12. stoletju je legenda o svetem gralu ponovno vzniknila na površje. V tej novi verziji se je govorilo o tem, da je Marija Magdalena prinesla sveto kri na obalo južne Francije. Vpliv je čutiti v poeziji, slikarstvu, literaturi.  Številne zgodbe so vzniknile in bile zapisane v tem času. Sveti Bernard Clairvaux je kristusovo nevesto iz velike pesmi (Song of the Song) povezal z Marijo Magdaleno.

In tudi tokrat je bila resnica pozabljena, zmanipulirana, še enkrat je Marija Magdalena izgubila svoj glas, ko je inkvizicija preganjala in sčasoma uničila Templarje, ki naj bi imeli sveti gral.

Vloga ženske je bila zanikana, uničena, ženski so ponovno vzeli glas. Sveta ženstvenost je šla v ilegalo. In ta globoka ranjnost je še vedno del našega celičnega spomina. Ženske smo pogosto raje tiho, kot da bi delile to, kar čutimo. Pogosto smo ustrahovane in zapustimo svojo resnico, ker nas je strah, da bomo izgnane, zanikane, označene z nalepkami, ki razvrednotijo pomen in darilo, ki ga prinašamo na planet.

Številne ženske danes žrtvujejo svoj sveti gral, svoj portal, ki vodi direktno v stik z izvorom, ker jim tako svetuje avtoriteta, ki naj bi imela večje razumevanje, večje znanje. Ženske ne vidimo svoje vrednosti in vedno znova oskrunimo svoje bistvo.

Ženska je vir moči, njena maternica je v številnih tradicijah vir moči za moškega. Zato je mnogo informacij o tem, kako ženska skozi maternico zdravi in regenerira sebe, in moškega pozabljeno ali namerno skrito.

Zasmehovanje, poniževanje in oskrunjenost ženske živi v vsaki ženski. In vsako leto je v času pasjih dni, ko se podajamo skozi Siriusov portal, ko oživi legenda boginje Isis in ko praznujemo dan Marije Magdalene idealen čas za obujanje moči, povezovanje s svojo maternico in predvsem čas, ko ima ženska idealno priložnost za samoregeneracijo, samoobnovo skozi stik s svojim svetim gralom.

To je čas negovanja, to je čas, ko je modro, da stopiš v svojo maternico in se povežeš s kozmično maternico boginje Isis. Marija Magdalena je kot svečenica boginje Isis poznala skrivnosti ženstvenosti in čas je, da se jih spomnimo vse ženske.

Izziv je brez dvoma v tem, da je potrebno obuditi spomin na lastno vrednost v sebi, da gre za zavestno spominjanje in zavestno aktivacijo svoje moči, da se nič ne zgodi samo od sebe, ne glede na to, kako močno verjamemo v angele in boginje. Vsaka ženska nosi v sebi sveto posodo. Posodo, ki jo mora negovati, ki jo mora redno čistiti, odstranjevati ovire, ki jih je sama sebi postavila na pot. To je delo vsake posameznice.

Včasih so bile svečenice tiste in kasneje porodne babice, ki so ženskam predajale te modrosti, ki so jih spominjale in z njimi delile pomembne informacije in spoznanja. Na vsaki ženski pa je bilo, da je pridobljeno dala v prakso.

V tem izjemnem času z ženskami delim modrost in umetnost ženstvenosti. Če čutiš, da je vse zapisano resnica in čutiš notranji klic, da v zvezi s tem nekaj narediš, te vabim na breplačni klic, kjer bom o Mariji Magdaleni in njeni vlogi delila več…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Odpiranje Siriusovega portala

Zvezda boginje Isis se je imenovala Sothis ali Sirius in je najsvetlejša zvezda na nočnem nebu. Isis je egipčanska boginja, imenovana tudi Sopdet ali Auset, ki je predstavljala Sirius. Kot boginja poplav, je bila tudi boginja rodovitnosti in s tem boginja obilja in žetve. Povezovali so jo s faraonom in z njegovim potovanjem v onostranstvo. Opisovali so jo kot žensko, ki je imela zvezdo nad svojo glavo. Njena žival je bila sveta krava.

Isis je poznana kot velika mati, kot boginja magije. Je gospa besed Moči, ki je ukanila svojega strica Ra-ja in si s tem pridobila ogromno moč kreiranja.

Njene glavne značilnosti so čarobna zaščita, zdravljenje in umetnost razcveta in rasti. Opravlja zdravljenje na eteričnem in duhovnem telesu, na katerih so težave običajno povezane s karmo in z abstraktnim. Izjemno dobro nas sooči s prejšnjimi življenji. Krila, ki jih pogosto vidimo na njenih slikah predstavljajo gesto zaščite, ki nam jo nudi. Isis je mesečeva boginja, povezana z vodami, še posebej oceani, s psihičnimi plimami, ki na nas delujejo na veliko različnih nivojih. Kamen, ki ga čutim v povezavi z Isis je labradorit. Starodavno razumevanje Egipčanov je povezano z velikim učinkom, ki ga ima Sirius na naš planet.

1.8.2016 je prvi dan, ko Sirius po 77 dneh skrivanja (zašel je konec maja) prvič vzide pred soncem. In vendar se še naslednjih 7 dni skriva v sijaju sonca. 8.8. je Sirusov vzhod viden. Vzhod Siriusa so v egipčanskem kraljestvu praznovali kot novo leto, po tradiciji, ki sega vse nazaj do časov Atlantide. Imenovali so ga atlantidsko-egipčansko-siriusovo novo leto.

Sirius je bila za Egipčane ena izmed najpomembnejših zvezd, saj je njeno pojavljanje na horizontu obelodanilo začetek obdobja, ko je Nil poplavljal. To je bil začetek obdobja rodovitnosti.
Siriusov vzhod, ko Sirius vzide tik pred soncem na obzorju se zgodi enkrat na leto konec julija, ko se pred sončnim vzhodom na obzorju pojavi zvezda Sirius.

Sirius spada v skupino zvezd iz Orionovega pasu, ki so na zemlji označeni s postavitvijo piramid v Egiptu. Siriusov vzhod so v Egiptu praznovali kot praznik imenovan “Prihod Sopdet”.

Siriusov Prehod je portal skozi katerega prihaja priložnost, da zaplujemo v novo zavedanje. Sirius poznamo tudi kot duhovno sonce in je ezoterično srce našega fizičnega sonca. Med pasjimi dnevi, ki so v koledarju med 3. julijem in 12. avgustom v različnih tradicijah po svetu, Sirius izgine v sijoči svetlobi našega Sonca, zato bi lahko rekli, da naše fizično sonce objame naše duhovno sonce. V obdobju kozmičnega združenja je možno ponovno rojstvo ali ponovno vstajenje.

Zdaj smo v času, ko lahko rodimo sami sebe in zato izkoristite čas do konca julija za ozaveščanje sebe.
Ko Sirius simbolično izgine z neba nekje v maju, govorimo o starodavnem mitu, ko se Isis skrije do rojstva Horusa in zvezda se ponovno pokaže po njegovem rojstvu. To rojstvo simbolično predstavljajo Siriusova vrata. Gre za vstajenje. Zdaj je čas za to, da presežete stare omejitve in se rodite v novega sebe.

Sirius je dom tako imenovane kristusove zavesti. Skozi žarke Siriusa, ki se bodo na Zemljo zlivali od 1. avgusta naprej bomo dobili še eno priložnost, da aktiviramo zavest mojstra v sebi. Gre za DNK kode v mirovanju, ki jih določene stelarne pozicije prebudijo in odprejo zapečatena vedenja in resnice, ki so vedno prisotne v nas.

Lahko pa z zavestnim zavedanjem 1. avgusta zjutraj pred sončnim vzhodom greš na sprehod, na meditacijo in zreš na vzhod. Naj te ne moti, če bo oblačno in ne bo kaj dosti videti, namera in izbira sta tisti, ki odpirata pot novim izkušnjam. Dovoli si, da se srečaš z energijo Siriusovega vzhoda in se z namero premakni s svojo zavestjo v kozmično maternico, ki je tiho čakala na tvojo vrnitev. V tišini, v času med besedami in mislimi, boš našla ključ, ki odpira tisto, kar je bilo v tebi dolgo časa skrito. Sedaj ti je na voljo, da to uporabiš.

Pojdi torej 1.8.2016 ven pred vzhodom in se obrni v smeri vzhajajočega sonca. Pozdravi Sirius v svojem srcu in dovoli, da ponese tvojo zavest v galaktično knjižnico, da v tebi aktivira dostop do starodavnega znanja, ki je tiho čakalo nate.

To je priložnost za aktiviranje speče DNA v našem telesu, ko se kode lahko aktivirajo in se povežejo z zvezdnim izžarevanjem, ki bo odprlo zaklenjena navodila v človeškem genu. Odpusti vso kramo, ki jo nosiš s seboj.
Ustvari pot, da novo pride k tebi.

Še ena zanimivost; Sirius je novoletna zvezda in najvišje na obzorju opolnoči 31.12. medtem, ko je Vega ravno na drugi strani pod obzorjem. Ko Sirius vzhaja na vzhodu, Vega zahaja na Zahodu.

Sprejmi!
Sprejmi božjo Luč, svetlobo miru, svetlobo ljubezni.
Odpri svoj gral ljubezni!

DIVINE.SI

Marija Magdalena

Vir: Delo
Zapisala: Vesna Milek

Dvaindvajseti julij je njen praznik. Praznuje se že najmanj osem stoletij, najbolj na jugu Francije, kamor naj bi emigrirala po križanju. V francoskem mestu Saint-Maximin-la Sainte-Baume tega dne verniki častilci Marije Magdalene romajo v cerkev, kjer naj bi bili v kripti shranjeni njeni posmrtni ostanki.

Kaj najprej pride na misel, ko rečeš Marija Magdalena?

Skesana grešnica. Ženska z alabastrno posodo z oljem iz narde, ki je Jezusu mazilila noge in jih brisala s svojimi lasmi. Ženska, ki jo zalotijo pri prešuštvu in jo Jezus reši pred kamenjanjem. Po planetarnem hitu Da Vincijeve šifre je nenadoma tudi ženska, polna skrivnosti, povezana s templjarji, prostozidarji, Jezusova žena, dolgo iskani »sveti gral«.

Zgodovina je zgodba. In zgodb o Mariji Magdaleni ne bomo najbrž nikoli mogli popolnoma preveriti; nikoli ne bomo zares vedeli, kje se je rodila (ni nujno, da je to kraj Magdala pri Betaniji), kaj je počela, preden je srečala Jezusa, kaj se je zgodilo z njo po križanju. (Tako kot očitno ne bomo izvedeli, kje je bil mladi Jezus celih osemnajst let, od trenutka, ko je kot najstnik izgnal trgovce iz templja, do trenutka, ko se je pri tridesetih dal krstiti.) Je bila res, kot predpostavljajo avtorji knjige Sveta kri in sveti gral, Jezusova žena, mati njegovega (njegovih?) otroka, judovska princesa iz Benjaminove hiše, sama sveti gral, ki ga človeštvo išče že dve tisočletji?

Na njenem telesu se lomijo kopja katoliške cerkve, usmerjena proti ženski seksualnosti. Njeno ime nosijo ustanove, v katere so zapirali »padle ženske«, neporočene mlade matere, spolno zlorabljane deklice, duševno prizadeta dekleta, ki so bila sramota za družino; če se spomnimo samo Mullanovega filma Sestre magdalenke.

Hkrati je v popularni kulturi postala simbol osvobojene ženske – emancipirana, inteligentna, močna ženska, ki ji je ob preroku namenjeno posebno mesto. Z njenim imidžem se je spogledovala tudi Madonna, ko je s svojimi videospoti s katoliško ikonografijo dražila Vatikan – in potem odgovorila s parafrazo Jezusovih besed: »Tisti, ki je brez greha, naj prvi vrže kamen vame.«

Ustnice Marije Magdalene

Po izidu poljudnoznanstvene študije Sveta kri in sveti gral (1982), Kazantzakisovem romanu Zadnja Kristusova skušnjava in istoimenskem Scorsesejevem filmu (1988), sploh pa po svetovni uspešnici, kriminalki Dana Browna Da Vincijeva šifra, smo priča novemu valu zanimanja za Marijo Magdaleno in njen odnos z Jezusom.

Dejstvo je, da je Marija Magdalena poleg Jezusove matere edina ženska, ki je v štirih evangelijih Nove zaveze omenjena vsaj dvanajstkrat, večkrat kot katerikoli apostol. Ostala je z njim ob križu, medtem ko so vsi apostoli, razen apostola Janeza (»ki ga je Jezus ljubil«), odšli, ker so se bali za svoje življenje. Bila je navzoča pri Jezusovem grobu – in kar je najpomembneje: je edina oseba, ki jo vsi štirje evangelisti omenjajo kot tisto, ki je prva videla vstalega Jezusa (zlasti evangelista Marko in Janez jo posebej omenjata kot prvo osebo, ki je videla Jezusa po vstajenju.) Prav ustnice Marije Magdalene so torej oznanile največji misterij krščanstva, na čemer temelji celotna katoliška vera. Vstali Kristus. Celo katoliška cerkev, ki se ni ravno odlikovala po svojem odnosu do žensk, jo je nagradila z nazivom apostola apostolorum, torej »apostol apostolov«.

Kako to, da je v 1. stoletju v Judeji, kjer ženske nikakor niso imele enakopravne vloge z moškimi, sploh pa ni bilo običajno, da ženske sledijo rabijem, Marija Magdalena sledila Jezusu, ga podpirala s premoženjem in v vseh evangelijih obdržala tako pomembno vlogo? Kako je torej v našo zavest prišla predvsem v podobi spokorjene grešnice, skesane prostitutke? Kriv je bil papež Gregor I., eden najbolj vplivnih papežev sploh, trdi Susan Haskins v obsežni študiji Mary Magdalen: Myth and Metaphor (1993), saj je v svojih sugestivnih pridigah v Rimu leta 591 v goreči strasti Marijo poistovetil ne le s kamenjano grešnico (po Luku), ampak tudi z Marijo iz Betanije in z žensko, ki mazili Jezusova stopala in jih briše s svojimi lasmi. Od takrat dalje je bila njena podoba zapečatena, trdi Susan Haskins. Celo sedem demonov, ki naj bi jih Jezus izgnal iz nje in lahko pomenijo karkoli, se je v njegovih pridigah spremenilo v sedem grehov – in greh je imel takrat predvsem eno samo konotacijo: seksualnost.

Nikjer v Novi zavezi ni omenjeno, da bi bila Marija Magdalena prostitutka. Retorično vprašanje je, zakaj so se cerkev oziroma njeni prvi dostojanstveniki potrudili, da so sedem demonov, ki naj bi jih iz nje izgnal Jezus, enačili s prešuštvom ali prostitucijo, zakaj so se tako potrudili, da je bila njena vloga ob Jezusu namerno obrezana.

Evangelij po Mariji

Jezus »je bil prvi in hkrati tudi skoraj zadnji prijatelj žensk v cerkvi«, je radikalna Uta Ranke-Heinemann v knjigi Ne in amen – sploh če sklepamo po številnih apokrifnih spisih, ki niso uvrščeni v Novo zavezo, je portretirana kot vizionarka in voditeljica zgodnjega gibanja, učenka, ki jo je Jezus ljubil bolj kot druge.

Leta 1945 (dve leti po Kumranskih rokopisih ob Črnem morju) so v Nag Hamadiju v Egiptu našli gnostično zbirko knjig z evangeliji, kjer ima Marija Magdalena zelo močno vlogo. Sploh Filipov evangelij iz 2. st. razkriva poseben odnos Jezusa in učencev do Marije Magdalene:

»Rekli so mu: Zakaj jo ljubiš bolj kot nas? Odrešenik jim je odgovoril: Zakaj vas ne ljubim kot njo? Ko se slepi in tisti, ki vidi, znajdeta v temi, med njima ni razlike. Ko posije svetloba, tisti, ki vidi, ugleda luč, slepi ostane v temi.« Kot piše Michael Baigent v Dokumentih o Jezusu, je Jezus hotel povedati, da je Marija Magdalena v nasprotju z apostoli tista, ki je sposobna videti luč, ali da ji je dano posebno znanje.

»Z gospodom so se vedno družile tri ženske: Marija, njegova mati, sestra in Marija Magdalena, ki so jo imeli za njegovo družico. Vse tri so bile Marije.« In še: »Odrešenik je ljubil Marijo bolj kakor vse učence in jo je pogosto poljubil na usta.«

Marijin evangelij (2. st. n. št.) na trenutke spominja na mistične zapise iz Tibetanske ali Egipčanske knjige mrtvih. V njem Marija Magdalena tolaži učence po Jezusovem odhodu in jim sporoča, kar jim je razodel Jezus, a naleti na nejevero in nezaupanje. »Peter je dejal: Mar je govoril z neko žensko na skrivaj in ne odkrito pred nami? Levi mu odgovori: če jo je imel Odrešenik za vredno, kdo si tedaj ti, da jo zametavaš? Zanesljivo jo Odrešenik dobro pozna. Zato jo je imel rajši od nas.«

»Sestra, vemo, da te je Odrešenik ljubil bolj kot ostale ženske. Povej nam besede Odrešenika, ki se jih spominjaš, ki jih poznaš, a jih mi ne, niti jih nismo slišali. In Marija je odgovorila: kar je skrito pred vami, vam bom razkrila.« Med enajsto in štirinajsto stranjo so svitki izgubljeni; na njih je najverjetneje opisan začetek mističnega potovanja, ki naj bi ga doživela Marija Magdalena v svojem procesu učenja oziroma iniciacije. »In duša je rekla: Videla sem te. Ampak ti me nisi niti videla ne prepoznala. Služila sem ti kot oblačilo in ti me nisi poznala.« / »In duša je rekla: Zakaj me sodiš, čeprav jaz nisem obsojala?«/ V 9. poglavju Marijinega evangelija Peter spet podvomi o Magdaleninem pričevanju; tu se pokaže rivalstvo med nekaterimi učenci in Marijo. »Je resnično govoril na samem z žensko in ne z nami? Jo moramo zdaj poslušati vsi? Jo je imel raje kot nas?«

Sveta kri in sveti gral

Vse od objave besedil iz Nag Hamadija leta 1977 je poseben odnos med Marijo Magdaleno in Jezusom postal tema številnih teoloških akademskih razprav. Avtorji Michael Baigent, Richard Leigh in Henry Lincoln v knjigi Sveta kri in sveti gral (1982) postavijo »blasfemično« hipotezo, da je bil Jezus poročen in da je bila svatba v Kani, za katero je bil sam odgovoren, v resnici njegova. Znameniti prizor maziljenja nog, ki je preveč privlačen, da ga ne bi pograbili tako režiserji, slikarji kot pisatelji, je bil torej prizor ženske, ki »mazili noge svojega moža«. Ženske, ki je dovolj premožna, da vzame funt dragocenega dišavnega olja iz narde. Seveda tega, kdo je v resnici mazilil Jezusove noge, ne bomo nikoli zares vedeli. In vendar je teorija avtorjev z Baigentom na čelu vznemirljiva in provokativna. »Morda so Marija iz Betanije in ženska, ki je mazilila Jezusa, ista oseba, morda ženska, ki jo evangeliji vedno znova omenjajo, nastopa pod tremi različnimi imeni, v treh različnih vlogah? In če je to res in če je bila ta oseba Jezusova žena, je bil Lazar njegov svak.«

Farizeji, ena od vodilnih struj 1. stoletja, so trdili, da je »poroka nesporna dolžnost vsakega moškega«. Če Jezus ni bil poročen, zakaj mu torej njegovega samskega stanu niso očitali njegovi farizejski nasprotniki, čeprav Nova zaveza omenja njihove številne očitke.

Apostol Peter, ki je bil pozneje razglašen za prvega papeža, je bil nedvomno poročen in je potoval s svojo ženo, kar izvemo iz Pavlovega Prvega pisma Korinčanom, kjer med drugim pove, »da je tudi sam poročen, kot večina apostolov in Jezusovih bratov«.

Če je bila Magdalena res Jezusova žena, mati njegovih otrok, je tako postala tisto, kar človeštvo išče dve tisočletji: sveti gral naj bi bil v resnici njena in Jezusova kraljevska kri. Kmalu po križanju naj bi pribežala v Galijo, kjer je našla zatočišče pri judovskih skupnostih. Jezusovi potomci naj bi se naselili v Galiji in sang real, kraljevska kri, se je nato nedotaknjena skrivaj ohranjala naslednjih 400 let, dokler se ni v 5. stoletju združila s Franki in ustvarila merovinško dinastijo. S tem, trdijo avtorji, je mogoče pojasniti številna vprašanja: čaščenje, ki ga je bila Magdalena deležna v času križarskih pohodov, sveti položaj Merovingov.

Ko so Baigenta po škandalu, ki ga je sprožila knjiga Sveta kri in sveti gral, spraševali, ali sam verjame, da je bil Jezus res poročen z Marijo Magdaleno, jim je odgovoril, »da nima nobenih dokazov za ali proti. Da pa lahko reče samo: Zakaj pa ne? Jezus je bil Jud. In vsak judovski moški se poroči in spočne otroka.«

Michael Baigent in njegov sodelavec Richard Leigh sta se leta 2006 na višjem sodišču v Londonu spoprijela s piscem Da Vincijeve šifre Danom Brownom, ker naj bi kršil avtorske pravice in si vsebino knjige sposodil pri delu Sveta gri in sveti gral. Zakaj je Da Vincijeva šifra postala takšna uspešnica, v nasprotju s prejšnjimi, ne preveč uspešnimi kriminalkami Dana Browna, se retorično na koncu knjige Dokumenti o Jezusu sprašuje tudi Michael Baigent. »Kaže, da je Da Vincijeva šifra množično odprla zapornice, sprožila poplavo različnih zamisli v krščanstvu in osvetlila razlike med zgodovinskim in teološkim Jezusom. »Ljudje so se očitno počutili opeharjene za del resnice.«

(Michael Baigent je umrl 17. junija letos, po mnenju svojcev tudi zaradi izčrpanosti od dolgotrajnega sodnega procesa z Danom Brownom; tožbo je izgubil.)

Ženska z nešteto obrazi

Od omenjene knjige in Kazantzakisovega romana Zadnja Kristusova skušnjava dalje se zdi, da se je popkulturna ali literarna, poljudnoznanstvena produkcija skrčila predvsem na dejstvo, ali je imela spolni odnos z Jezusom ali ne. Temu primerni so bili škandali, ki so sledili filmom in knjigam s to premiso. Po zaslugi Brownove uspešnice zdaj drugače gledamo tudi na Da Vincijevo sliko Zadnja večerja in na nežnega apostola na Jezusovi desni strani: ima dolge rdečkaste lase in ženski obraz.

Prvi večji škandal zaradi upodobitve odnosa Marije Magdalene z Jezusom je sprožil najprej roman Nikosa Kazantzakisa, potem pa še Scorsesejev film po isti literarni predlogi z odličnim Willemom Dafoejem v vlogi Jezusa, razpetega med človeško ljubeznijo in ljubeznijo do Boga.

Aprila 1990 je pet katoliških ekstremistov bombardiralo pariške kinematografe, ki so prikazovali Zadnjo Kristusovo skušnjavo; bombe so med občinstvo odvrgli prav med sanjsko sekvenco, v kateri se Jezus ljubi z Marijo Magdaleno, in ranili 13 ljudi. Na tisoče protestantskih pastorjev je grozilo z bojkotom filma, Martin Scorsese pa je bil obtožen blasfemije. Na to je v nekem intervjuju odgovoril: »Tudi jaz sem vernik. Tudi jaz iščem in se borim.« Kazantzakisov in Scorsesejev Jezus je borec, ki se bori proti svojim naravnim človeškim strastem in skuša uveljaviti svojo identiteto kot mesija, odrešenik. Skušnjava mesa je utelešena v Mariji Magdaleni. Kazantzakiseva Magdalena je takrat, ko jo zagledamo prvič, lokalna prostitutka; kasneje izvemo, da je za to kriv Jezus. Kot njegova sestrična, ki mu je bila obljubljena v zakon, se vanj zaljubi, ko jo on zavrne, pa se – da bi se poskusila osvoboditi njegovega vpliva – vda prostituciji. Kazantzakiseva Magdalena je hkrati tudi Ženska z veliko začetnico, simbol mesenega poželenja, univezalni brezčasni simbol skušnjave, ki želi Jezusa odvrniti od Boga. Kot je rekel tudi Nikos Kazantzakis: »Ena sama ženska obstaja na tem svetu, ena ženska z nešteto obrazi.«

Rdeči lasje grešnice

Ženska z nešteto obrazi je vedno vir navdiha.

V Louvru stoji impresiven kip Marije Magdalene Gregorja Erharta (1465–1540). Skulptura gole ženske z rdečimi valovitimi lasmi, ki kot slap pada po hrbtu do kolen, spredaj čez prsi in prekriva spolovilo. Na njej je nekaj krhkega, ranljivega in hkrati zadržano erotičnega. Nekaj, zaradi česar lahko stojiš tam in se čas ustavi.

Številni umetniki so v Magdaleni našli navdih in izziv ujeti kontroverzno figuro. V srednjem veku je bilo modno, da so jo upodabljali kot golo grešnico, puščavnico, spokornico, ki v popolni zamaknjenosti moli v jami. Renesansa ji je podarila rdeče lase, lase skušnjavke, kakršne so pripisali Evi, boginji ljubezni Veneri in Judi Iškarijotu. Caravaggio jo je videl strto, zamaknjeno v molitvi, prav tako skesano. V Botticellijevi Sveti Trojici je ženska, oblečena v slap rdečkastih las, ki ji segajo do peta. Tizian jo je videl polnejšo, čutno, s svilnatimi rdečimi lasmi, s katerimi si zakriva razgaljene prsi in v ekstazi strmi proti nebu. Rubensova Marija Magdalena je morda najbolj erotična od vseh, s skoraj otroškim obrazom, razgaljeno dojko. Tudi Magdalena, ki jo je upodobila ženska, Artemisia Gentileschi (1620), z roko na srcu, na mlečno belem dekolteju, z vsem svojim bitjem izraža čutnost. Vsem upodobitvam je poleg dolgih svetlo rdečih las skupno še nekaj: Magdalena je čutna, zapeljiva ženska, ki se kesa zaradi svoje čutnosti.

Temu se ni izognil niti Auguste Rodin (1840–1914), ki jo je v dveh študijah iz mavca upodobil skupaj z Jezusom na križu; njena roka ga objema, podoba je nežna in erotična hkrati (Muzej Rodin). O tej podobi se je razpisal že njegov takratni tajnik, pesnik Rainer Maria Rilke, ki ga je prav tako vznemirjala skrivnost Marije Magdalene. V sedmih pesmih iz leta 1897 med drugim »Jezusa vidi kot očeta otroka, ki mu ga je rodila Magdalena«, in to sto let pred uspešnico Sveta kri in sveti gral ter 120 let pred svetovnim hitom Da Vincijeva šifra Dana Browna.

Magdalena kot navdih

V osemdesetih, kot piše Haskinsova, je mit Marije Magdalene spet zapeljal številne avtorice in avtorje. Marija Magdalena je postala junakinja znanstvenofantastičnih, polmističnih zgodb in ljubezenskih romanov: njeno življenje je variiralo od prostitutke do kamenjane padle ženske, od skesanke do Jezusove žene in enakopravne sopotnice. Postala je simbol neodvisne, osvobojene ženske 20. stoletja. Upornica, kot v romanu Wild Girl (1984) Michele Roberts; roman Jacqueline Kelen Un amour infini: Marie-Madeleine, prostituée sacrée (1982) je še ena rekreacija večnega mita, ki uteleša večno ženskost; gotovo jo je najbolj izvirno zarisala mojstrica Marguerite Yourcenar v romanu Mary Magdalene or Salvation iz tridesetih let; pri njej je Marija Magdalena odločna, za tisti čas emancipirana ženska, razočarana v svoji požrtvovalni ljubezni do Jezusa.

V Evangeliju po Jezusu Kristusu nobelovec José Saramago tako kot v Kazantzakisovi Zadnji Kristusovi skušnjavi poskuša zaobjeti večni boj med Jezusovim božjim poslanstvom in človeško naravo, kar seveda vključuje tudi opise erotične ljubezni do Marije Magdalene.

V romanu litovske pisateljice Jurge Ivanauskaite Čarovnica in dež (1993) je Marija Magdalena ena od treh prvoosebnih pripovedovalk – tudi tokrat prostitutka, ki ob srečanju z rabijem Jezusom doživi vseobsegajočo ljubezen, ki ni samo duhovna, ampak tudi telesna, vsaj v njeni glavi in poželenju, ki jo muči, medtem ko je objekt njenega poželenja predan Bogu. Roman, v katerem ni eksplicitnega erotičnega prizora med Jezusom in Magdaleno, je tako razburil litovsko cerkev, da so avtorico izgnali, roman prepovedali.

Seveda pa ne moremo mimo še ene filmske Marije Magdalene – Monice Bellucci, ki jo je v svoj ep v aramejščini zapletel Mel Gibson in se natančno držal štirih evangelistov iz Nove zaveze, zato pa si dovolil veliko več umetniške svobode pri detajlnem prikazovanju Jezusovega bičanja in mučenja.

Kam je odšla?

Po eni od teorij naj bi Magdalena sledila apostolu Janezu (»ki ga je Jezus najbolj ljubil«) v Efez – mesto Diane, Artemide in mesto, kjer je nekaj desetletij pred tem Kleopatra zbirala svoje ladjevje za zadnjo bitko z Oktavianom; tam stoji grobnica Marije Magdalene, nekdaj eno od pomembnih romarskih mest od 6. stoletja dalje. Od tu prihaja tudi datum 22. julij kot praznik sv. Marije Magdalene in njen najzgodnejši kult.

Po drugi teoriji naj bi umrla v Jeruzalemu oziroma v Magdali. Po tretji naj bi v času pregona Judov, sploh tistih, ki so bili blizu Jezusu, skupaj z Maksiminom, Lazarjem in Marto zbežala iz Palestine, čez morje, vmes doživela brodolom in začasno pristala na Malti (kjer se je razvil zelo močan kult Marije Magdalene), nato nadaljevala pot do kraja Les Saintes-Maries-de-la-Mer (Svete Marije z morja), vasice v francoski pokrajini Camargue, blizu žarečega Van Goghovega Arlesa, kjer Romi, cigani, sinti obhajajo praznik svete Sare, črna Sara. Morda jo je od evropskih dežel še najbolj posvojila Francija, jug Francije. Z njenim izvorom, njenim življenjem je spet povezana vrsta legend. Najpogostejša je francoska tradicija sv. Lazarja iz Betanije, po kateri naj bi po prihodu v Francijo kot puščavnica v jami La-Sainte-Baume preživela nadaljnjih 30 let v samoti in molitvi. Njeni posmrtni ostanki naj bi bili zakopani v kripti bazilike St. Maksimina.

Manjkajoča boginja

Marija Magdalena je zgodba, ki je bila izpovedana na tisoče načinov, vsakič je (tako kot Jezusova) služila namenom tistih, ki so potrebovali orodje za nadzor ali manipulacijo z množico.

Biblija je imela za žensko rezervirani dve vlogi: grešnice, hotnice ali svetnice. Marija Magdalena je očitno utelešala oboje. Lahko služi kot »manjkajoča boginja« v krščanskem panteonu, ki je osrednjo žensko boginjo Devico Marijo oropal strašne, uničujoče plati, kakršno so imele velike boginje matere, kot so Ištar, Astarta, tudi Kali …

Marija Magdalena je prevzela tudi del te temne plati. Od boginje ljubezni, skesane prostitutke, čarovnice, svečenice, svete škrlatne vlačuge, inkarnacije večne ženskosti, utelešenja poganske matere božje, ki jo je katoliška cerkev poskušala zatreti dve tisočletji.

Ali je Marija Magdalena sveti gral, ki ga človeštvo išče, ne vem. Dejstvo pa je, da je njeno sporočilo (kolikor ga lahko rekonstruiramo), danes prav tako aktualno in potrebno, kot je bilo takrat, in tako kot takrat, ga očitno redki jemljejo resno.

Bila je najbolj nadarjena, duhovno najbolj napredna Jezusova učenka, ki je tako kot on udejanjala osnovno zapoved: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Ne glede na njegovo veroizpoved, barvo kože, na njegovo mesto v družbi, ne glede na njegovo bolezen ali na demone, ki ga obsedajo. Morda bi se zabavala, ko bi videla, kaj vse je človeška domišljija ustvarila iz nje; a bolj verjamem, da bi jo to, kar so tisti, ki so v teh stoletjih imeli v rokah moč, škarje in pero, naredili iz njune »žive ljubezni«, navdalo z žalostjo.