Uvodnik April 2019

Tema meseca aprila je drznost.

Mesec april je povezan z arhetipom Pionirke.
Drzna je. Upa si tja, kamor si večina ne upa. Gre v neznano.
Z zaupanjem utira pot skozi neznano pokrajino.

Ve, da je vsak začetek težak. Da se mora vsak kalček, ki začenja rast preriniti skozi kup zemlje nad njim, da bi pokukal na svetlo. In ne odneha, ker je težko. Ker je neudobno, ker stvari ne gredo zlahka.

Ognjena energija je lahko tudi razpršena in hitro vnetljiva, če je ne znaš upravljati in usmerjati.

Zato je v tem luninem mesecu pomembno, da se ne zaženeš na polno, temveč modro uporabljaš zagnanost in ognjevitost, ki vznika v notranjosti.

In če smo se pozimi pogovarjale o tem, da je pomembno upočasniti in pogledati vase, smo zdaj ravno na drugem koncu polarnosti.

👉👉👉 Akcija.

Kar je za sodobno žensko, ki je odvisna od popolnosti velik izziv.

Nikoli dovolj dobra, nikoli dovolj popolna, nikoli dovolj je vsakodnevna mantra, ki ustvarja velik pritisk na žensko.

Zaradi občutka, da si nepopolna si pod pritiskom, si v stresu, kar vodi v preplavljenost in nezadovoljstvo.

Vse to je znak sovraštva do sebe, ki je v sodobni družbi v resnici zaželen.

👉 Ker takrat, ko sovražiš sebe seštevaš vse, kar si naredila in odšteješ vse kar drugi niso naredili.

Eden od znakov sovraštva do sebe je primerjanje.

👉 Ker takrat, ko sovražiš sebe seštevaš vse, kar so dobili drugi. In odštevaš vse česar ti nisi dobila.

In to je v partnerskem odnosu še posebej velik izziv.
Drugi značilen znak samosovraštva je sojenje, kritiziranje in kaznovanje… drugih ali sebe.

👉 Ker takrat, ko sovražiš sebe seštevaš vso srečo, ki so jo imeli ljudje okoli tebe. In odštevaš srečo, ki je ti nikoli nimaš.

Zamera je eden od znakov sovraštva do sebe.

👉 Ker takrat, ko sovražiš sebe seštevaš vse privilegije in priložnosti, ki jih drugi imajo in odšteješ vse privilegije, ki jih ti nimaš.

In se počutiš žrtev.

Žrtev okoliščin. Žrtev sIstema. Žrtev denarja.
Žrtev države. Žrtev drugih ljudi.

Računovodski sistem samo-sovraštva gre nakako takole… v tej luknji sem, ker vse kar delam, so dobre stvari in v zameno dobim same slabe stvari.

Zaradi tega se ujameš v cikel samo-sovraštva in samo kaznovanja.

Saj veš tisto, ko se bičaš in se pribijaš na križ, kot temu slikovito pravi moja prijateljica.

In tako se zaciklaš v obnašanje, ki dviguje stres, nasilje, napadanje in prizadevanje, da bi bila popolna.

Ker preplavljenost s stresom vodi v preživetvene mehanizme, da bi se počutila bolje.

In ko prideš do kritične stresne točke boš segla po odvisnosti, pa naj bo hrana, alkohol, droge, seks, delo ali odnosi, da bi zmanjšala stres, ki ga čutiš.

Kar te vodi v občutke krivde in v izbiro, da nikoli več ne boš xyz…

In to ponovno vodi v stres in v to, da ponoviš cikel v katerem si zaciklana.

👉Zato diete ne delujejo.
👉Zato delo na sebi ne deluje.
Ker je pogosto le ena od odvisnosti s katero poskušaš znižati stres.

👉👉Ker je pri sodobni ženski samo-sovraštvo odvisnost.

Izziv je v tem, da si prepričana, da je nekaj narobe s teboj.

Nihče ti ne pove resnice, nihče te ne pripravi na to.

Družba te vzpodbuja, da si legalni narkoman.

Zaželena si taka.

Ni dovolj, da poznaš dihalne tehnike, sproščanje, rituale, pravo hrano, jogo, senzualni ples….vse to ti lahko pomaga,da se sprostiš, vendar je to šele prvi korak.

Slediti morajo še naslednji koraki, da bi stvar lahko spremenila.

Narediti moraš prostor za svojo dušo.
Utelesiti svoj izvorni jaz.

Narediti razstrupljanje.

Detoks samo-sovraštva.

In to se precej lepše sliši kot izvaja v praksi.

Če si pripravljena na pomladni detoks čisto posebne vrste.
Tak, ki ti bo pomagal biti kar si, narediti prostor zate in varovati ljubezen, potem te vabim v 21-dnevni brezplačni čustveni in energijski detoks.

21-dnevni čustveni detoks začenjamo 14.4.2019.

Zakaj?

👉 Ker te bo takrat luna podprla v tem, da se spustiš v globine in odkodiraš bičanje samo-sovraštva, ki te uničuje, samo-sabotažo zaradi katere ne narediš premika in ki ti preprečuje, da bi to pomladno energijo izkoristila za svojo rast in razcvet.

👉 Ker iz izkušenje vem, da je potrebna redna praksa.
Dnevna praksa.

👉 In da moraš razumeti mehanizme, ki se skrivajo v ozadju, da bi naredila potrebne korake.

Tudi zato sem oblikovala brezplačni izziv Pozdrav Pomladi, kjer si bomo v aprilu, ko imamo največje izzive s pomladno utrujenostjo, ki je posledica razstrupljanja in povabila Pomladi v rast in razcvet, vsak dan podarile 5 minut Zase.

Si zraven?

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

podpis

 

Si kot kanta za smeti za čustveno prtljago drugih…

Morda v zadnjih dneh čutiš kot bi imela na sebi tono teže in se sprašuješ kaj je na stvari?

Pomlad je čas, ko se z izdihom mame Gaie začne obdobje širjenja, rasti in razcveta.
To je čas, ko v sebi začutiš notranji klic po prebujenju, po rasti.
Klic v razcvet.

Hkrati pa čutiš, kot bi te nekdo ali nekaj pritiskalo k tlom.
Morda imaš občutek izjemne teže, pa ti ni jasno od kje prihaja.

Če živiš kot empatinja ne da bi se tega zavedala že dlje časa, morda desetletja, si verjetno k sebi pritegnila celo vrsto odnosov, situacij, obveznosti in ponavljajočih se vzorcev, ki ti v resnici ne služijo. Pomlad je čas, ko začutiš v sebi potrebo po tem, da bi se vsega tega razstrupila.

Vendar če te potrebe ne prepoznaš kot merodajne in kot nekaj, čemur bi bilo modro slediti, boš vklopila svoje stare, znane preživetvene mehanizme, ki so ti pomagali preživeti vse do danes in boš ta nemir v sebi skrila sama pred seboj.

Vsaka oseba ima svoje mehanizme, kako se sooča s stresom, ki začne rasti v njeni notranjosti. Najpogosteje sežeš po odvisnosti, ki si jo izbrala, pa naj bo hrana, kofein, alkohol, seks, odnosi ali preveč dela. Greš v otopelost, ki ti pomaga, da ne čutiš napetosti in nelagodja, ki si ga čutila pred tem.

Zase vem, da sem desetletja poskušala olajšati življenje ljudem okoli sebe s tem, da sem nase prevzemala čustveno in energijsko kramo drugih.

Bila sem kot kanta za smeti.
Več kot voljna nase sprejeti karkoli.

Vse za ščepec občutka, da sem vredna, ljubljena, sprejeta.

Poskušala sem poskrbeti za vse okoli sebe. In sploh se nisem zavedala, da sem s stem, ko sem se toliko ukvarjala z drugimi, v resnici pozabila nase. Zapostavljala sem samo sebe na račun drugih.

Brez da bi mi kdo rekel sem poskrbela, da je bilo ljudem okoli mene udobno in prijetno.
Pogosto na račun sebe.

S sabo sem nosila tone stagnirajoče energije, čustveno prtljago drugih, ki me je tiščala k tlom. Poleg tega pa sem zaradi številnih misli, ki sploh niso bile moje čutila zmedenost in sem se odločala na osnovi želja drugih, ne pa tega, kar bi zares čutila v sebi.

Empatinja je ženska, ki ima to sposobnost, da čuti in razume to, kar čutijo in izkušajo ljudje okoli nje. Energijske, čustvene in fizične izkušnje dojema kot bi bile njene.
Ima sposobnost, da bere energijo v prostoru in misli drugih ljudi zaradi česar se ji pogosto zgodi, da vstopi v prostor in začuti resonanco s kolektivno energijo kot bi bila njena. Poistoveti se z energijo skupine, kot bi absorbirala čustvo in ga vzela za svojega.
Zaradi tega čuti veliko težo.

Izziv je v tem, da enostavno ne veš, kje se končaš ti in kje se začnejo drugi.
Nase vzameš čustveno prtljago drugih ljudi in pogosto živiš svoje življenje pod vplivom občutkov in čustev ljudi okoli sebe.

Če si vedno želela spremeniti svet in pomagati ljudem, da bi živeli bolj srečno in izpolnjujoče življenje, potem si zagotovo empatinja.
Veliko jih čuti željo po tem, da bi naredile ta svet za boljše mesto za druge – otroke, prijatelje, družino.

Veliko empatinj s katerimi prihajam v stik v resnici ne zaupa vase in v svoje moči, v darove, ki jih nosi v sebi.

Z leti si se naučila, da se zaščitiš pred svetom tako, da se umakneš ali pa zgradiš visok zid, da ti nihče ne bi prišel do živega. In verjetno verjameš, da je nekaj narobe s teboj.

Na to, da tako globoko čutiš z ljudmi in s svetom gledaš kot na breme in ne darilo, ki ga imaš.
Žal je eden od pogostih preživetvenih mehanizmov empatinj to, da se ločiš od sebe.

Nepovezana s seboj se prilagajaš, ugajaš in postajaš to, kar nisi.
Nepovezana s svojo dušo, s svojim avtentičnim jazom slediš zunanjemu svetu.
Iščeš nekoga, ki bi ti povedal kaj narediti in kako živeti življenje, ki je tvoje.

Slediš čustvenim izkušnjam drugih in pričakovanjem, ki jih imajo zate, namesto vodstvu tvoje duše.
Izmojstriš umetnost pretvarjanja, da si to, kar drugi želijo od tebe, da bi jim ustregla.

Narediš vse, da bi te imeli radi.

In potem pride tista pomlad, verjetno tam nekje po štiridesetem letu, ko se ti vse upre.
Ko ti gre na bruhanje in ne moreš več živeti sama s seboj.

Kajti pomlad je čas, ki je več kot idealen za detoks življenja in vseh vplivov, ki si jih akumulirala na vseh nivojih skozi leta.

In potem si kot Mija, ki so ji odkrili možganski tumor. Povedali so ji, da sta ji ostala 2 meseca življenja. Moja prijateljica je komentirala, da ne more razumeti, kako se je to lahko zgodilo njej, ko pa je tako zelo prijetna in prijazna ženska. Ja, ravno v tem je bila njena največja težava. Bila je kronično prijazna ženska.

In tako kot mnoge, je tudi njo prebudila bolezen.
Njena zgodba je šla nekako takole:
»Ko so mi povedali diagnozo in prognozo, sem odšla domov kot v transu. Nekaj v meni se je zlomilo. In začutila sem jezo. Sveto jezo, ker sem si dovolila, da so me ljudje izkoristili, brez da bi se kdaj pritožila.
Spoznala sem koliko nasilja in zlorabe sem dopuščala vsa leta svojega življenja.
Bila sem besna nase.

Šla sem domov in povedal svojemu osemindvajsetletnemu sinu, da je čas, da se odseli.
Naslednji je bil moj partner s katerim sva bila že pet let v zvezi, ki se ni premaknila iz mrtve točke. Dojela sem, da se iz tega ne bo izcimilo nič dobrega. In glede na to, da so mi napovedali še dva meseca življenja ju nisem želela preživeti s tem moškim.

Osupljivo je, kako zlahka lahko prepoznaš in opustiš stvari iz svojega življenja, ko si soočena s tem, da ti je ostalo le še malo časa na tej Zemlji.

Naslednja stvar je bila, da sem dala odpoved. Zakaj bi delala stvari, ki me niso izpolnjevale, če mi je ostalo le še dva meseca življenja!?

Na svoji tajnici sem posnela sporočilo, ki je šlo nekako takole; Pusti sporočilo samo, če imaš dobre novice.

Moj prvi korak je bil, da sem ugotovila, kaj potrebujem in kaj me osrečuje.
Začela sem se osredotočati samo na stvari, v katerih sem res uživala.«

Žal je za empatinjo kriza, ki se zgodi nekje okoli 42 ali 45 leta tisti klic k prebujenju s strani Duše, ki jo opomni, da ni tukaj zaradi drugih temveč zaradi sebe.

Izziv je brez dvoma v tem, da lahko prepozna ločitev, izgubo ali bolezen kot darilo, ki nima za namen, da te naredi šibko žrtev okoliščin.

Vsaka bolezen je priložnost, da se ustaviš in se vprašaš; Kje nisem iskrena s seboj?
Pomembno je, da se naučiš reči ne stvarem, ki ali aktivirajo tvojo odvisnost od žrtvovanja za druge ali pa od tega, da poskrbiš najprej za druge namesto zase.
V upanju, da boš dobila drobtinico ljubezni in pozornosti.

Empatinja lahko absorbira vase nezražena čustva drugih, s katerimi se nočejo soočiti. Verjetno si že kot otrok požirala jezo svojih staršev in ko si jo izrazila, si bila zaradi tega kaznovana. Empatinja pogosto počisti energije drugih tako, da jih prevzame nase in če jih zna tudi očistiti iz svojega sistema je to sicer neprijetno dodatno delo. Če pa tega ne znaš narediti, ker ti nihče ni pokazal kako, da to vodi do mnogih čustvenih in telesnih težav.

Zase vem, da sem pogosto ure in ure poslušala težave drugih, ki so se na koncu pogovora počutili lahkotno in srečno, jaz pa sem potrebovala nekaj dni ali tednov, da sem se pregrizla skozi težo, ki so jo odložili name.

Se ti dogaja, da se ti ljudje odprejo in zlijejo nate svoje težave?
Iščejo nasvete pri tebi, kaj naj naredijo v zvezi s težavnimi situacijami v svojem življenju? Celo neznanci?
In to pričakujejo zastonj?

Jaaaa.
Poznano?

Kaj če je čas, da zaživiš izpolnjeno življenje poravnano s svojim življenjskim namenom, ki se skriva v tebi?
Kaj pa če je čas, da razpustiš ovire na svoji poti v cvetoče življenje?
Da zaupaš vase, se zaneseš nase in zasiješ kot TI!

Pripravljena?

Potem te vabim v video serijo Empatinja vzemi svojo moč/svetlobo nazaj kjer bom delila orodja s katerimi okrepiš stik s svojo Dušo, obudiš dele sebe, na katere si pozabila in okrepiš svoje supermoči, svoje dragulje, obudiš strast in vitalnost v sebi.

Pofočkaš se >>>tukaj<<<.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Čustva tečejo skozi telo

Zgodilo se je. Besede so deževale name. Kaj deževale, teptale so me! A saj niso bile le besede. Energija, ki je špricala vame preko besed je bila še toliko glasnejša.

Reagirala sem najprej umirjeno, čeprav s težavo.

A oseba nasproti mene ni odnehala.

V mojem prsnem košu se je dvigal pritisk, tenzija, ki je hotela najti pot ven. Vsaka beseda je le še prilila gorivo na ogenj, ki se je v mojem trebuhu že razplamtel in ustvarjal vročino. Glava mi je utripala. Celo telo je postajalo vedno boj napeto.

Nisem zmogla ostati mirna. Dobesedno hkrati se je iz mojega grla začel izvijati grozljiv, kričeč glas in iz oči so se začele izlivati solze. Pritisk palete čustev in njihov učinek name, na moje telo, energijo in dušo je bil premočan, da bi lahko preprečila izbruh.

Nisem se znala drugače zaščititi. Nisem ponosna na to. Ampak v tistem trenutku nisem zmogla drugačne reakcije.

Mešanica jeze, razočaranja, strahu, besa, žalosti, nemoči … vse se je izrazilo preko mojega telesa skozi mojo nenadzorovano reakcijo, ki je iskreno povedano presenetila še mene samo. Ah, pogrnila sem na izpitu!

Kaj je bilo to? Od kje je to prišlo?

Na takšne eksplozivne gumbe znajo pritisniti le nam najbližje osebe. In to še toliko bolj boli.

Si se že kdaj znašla v podobni situaciji?

Čustva so izrazi čutenja. A kaj ko bi se kdaj pred intenzivnimi čustvu najraje kar skrile! Kdaj so enostavno premočna, da bi jih znali upravljati. Največkrat potem pride do tega, da jih potlačimo ali pa prehitro izbruhnemo. Ne eno ne drugo ne vodi do rešitve.

Pravijo, da smo ženske čustvena bitja. Kdaj pravijo, da smo preveč čustvene. Jaz osebno misim, da je to prednost.

To, da čutimo, pomeni, da smo živi.

Življenje brez čustev ni življenje.

Sama mislim, da je pot do boljšega življenja in modrosti prav kultivacija lastnih čustev.

Nekateri delijo čustva na pozitivna in negativna. Moje mnenje je, da ta delitev ni prava. Ni pozitivnih in negativnih, so pač čustva. Obstaja jih nešteto različnih odtenkov. Vsa čustva je pomembno prepoznati in si jih priznati. Raziskati. Ne pa se z njimi tudi poistovetiti.

Ker mi nismo naša čustva. Čustva so. Mi smo. To sta dve ločeni zadevi.

Zagotovo pa imajo čustva močan vpliv na nas in naše življenje, zato je izjemno pomembno, da se jih naučimo prepoznavati, se jih zavedati, raziskovati, jih spoštovati in jih znati izraziti ali sprostiti. Vsak dan je pred nami tudi odločitev, katera čustva bomo hranili in negovali.

Dobro je vedeti, da zato, ker nekaj čutimo še ne pomeni, da moramo takoj odreagirati. Predvsem imamo moč, da se odločimo, kako se bomo odzvali. Npr., ko občutimo jezo, se lahko odločimo, kakšen boš naš odziv in vzamemo moč v svoje roke, namesto, da pustimo jezi, da prevzame vso moč nad nami.

Bolj ko prepoznavamo, kaj čutimo, kako čutimo, zakaj to čutimo in bolj ko poznamo načine, da ta čustva ustrezno izrazimo, sprostimo, se jih zavedamo, prepoznamo, bolje se bomo počutili in bolje bomo živeli.

Naše telo ima pri tem veliko vlogo.

Na mojih individualnih programih s strankami bolj poglobljeno delamo na kultiviranju čustev in se učimo prepoznavati ter upravljati z njimi, a spodaj sem za vas pripravila nekaj usmeritev, ki vam lahko zelo pomagajo, ko se intenzivno čustvo pojavi.

Kar pa se tiče mojega izbruha, ki sem ga opisala na začetku, sem prišla do tega, da je bil to izraz čiste nemoči. Čustev pa se je pojavilo toliko, da sem rabila kar nekaj časa, da sem jih izjokala, raziskala in predelala.

  1. PREPOZNAJ, KAJ ČUTIŠ
  • Za trenutek se ustavi. Umakni se v miren kotiček za nekaj minut (lahko je to wc, avto, še bolje je najti kotiček zunaj na zraku), s poravnano hrbtenico stoj ali sedi, zapri oči in opazuj, kaj se dogaja znotraj tebe.
  • Opazuj, kaj občutiš v različnih delih telesa. Kje v telesu najbolj čutiš to, kar si ti pravkar poraja. Kako to občutiš v telesu?
  • Osredotoči se na področja napetosti. Dihaj! Opazuj, kaj vse zaznavaš. Ni ti treba razmišljati o tem, le čuti in raziskuj občutke v telesu.
  • Opazuj, če se pojavi kakšna misel, podoba, spomin, zvok.
  • Če se ne pojavi nič, tudi v redu. Nadaljuj.
  • Vprašaj se, kako se počutiš in bodi pozorna, kaj pride k tebi kot odgovor.
  • Nič ti ni treba ugotavljati. Samo bodi zavedna.

 

  1. SPOŠTUJ SVOJA ČUSTVA
  • Povej si, da je to, kako sedaj čutiš, le čustvo. Da je to čustvo v tem trenutku tu. Da ga čutiš. Zaznavaš. Ne glede na to, kaj čutiš, je v redu, da tako čutiš. To čustvo nisi ti.
  • Ni ti treba vedeti, od kod prihaja. Ni ti ga niti treba poimenovati.
  • Odkrij le, kje v telesu ga čutiš. Sprejmi, da tako čutiš. Spoštuj to.
  • Predihaj to čustvo. Globoko dihaj! Vdih skozi nos, glasen dolg izdih skozi usta.

 

  1. IDENTIFICIRAJ VIR SVOJIH ČUSTEV
  • Vedi, da nisi ne »nora«, ne »slaba«, ne »čudna«, ker čutiš tako kot čutiš. Tvoja čustva so tu z razlogom.
  • Obrni se navznoter in se vprašaj, s čim so ta čustva povezana.
  • Počakaj in opazuj. Morda boš takoj vedela. Morda se boš česa spomnila, ali se ti bo prikazala podoba, vrnil določen spomin, zaslišala zvok, začutila napetost v določenem delu telesa …
  • Skušaj ne analizirati, interpretirati ali soditi to, kar bo prišlo k tebi. Bodi odprta za vse, kar opaziš.
  • Tudi če se nič pripelje k tebi, je v redu. Pomaga, da si samo pustiš čutiti.

 

Kaj naj naredim s temi čustvi?

  1. IZRAZI, SPROSTI ALI SPUSTI SVOJA ČUSTVA SKOZI TELO
  • Tudi če ne veš, zakaj se tako počutiš, se lahko izraziš v zasebnosti svojega doma ali kakšnega drugega kotička, kamor se lahko umakneš.
  • Osredotoči se na to, kako se počutiš. Odpri usta in spusti iz sebe zvok, ki pride iz tega, kako se počutiš.
  • Gibaj se s tem čustvom. Lahko plešeš, brcaš, boksaš, se mečeš po tleh, se zibaš, mahaš z rokami in nogami, namenoma treseš celo telo, kričiš …

Jokaj, če čutiš, da se moraš zjokati. Daj si dovoljenje, da to storiš.

  • Napiši ali nariši karkoli pride iz tega čustva. Brez cenzure. Pusti čustvu, da piše in riše.
  • Povej naglas, kar želiš povedati. Sama pri sebi ali dotični osebam.
  • Izrazi, kako se počutiš nekomu, ki te podpira in ki mu lahko zaupaš.

 

Čudovito pomlad, polno čutenja vam želim.

Barbara Balažič

www.beyond.si

Za prijave na brezplačen 30 minutni pogovor piši na barbara@beyond.si.

Več info o individualnem delu z mano: www.beyond.si/individualni-program-vitalna-osvobojena/.

 

Varovanje Ljubezni – Kje začeti?

Draga Varuhinja Ljubezni, Luči in Življenja

Življenje te vedno znova preizkuša. Vedno znova te preizkuša ali boš vztrajala in nadaljevala ali boš odnehala.
To je vedno tvoja izbira.
Vedno.

In ko sem sama izbrala, da bom zvesta sebi. Da bom zaupala vase, da se bom zanesla nase. Da bom suverena v tem kdo sem, sem se znašla na preizkušnji. Bom dovolila strahu, da me prevzame in odnese ali bom sledila tej zlati poti ljubezni, ki je bila videti strašljiva zgolj zato, ker je bila nepoznana.

Ker vem, da je veliko lažje potovati, če imaš vodnika za potovanje, sem ga spisala. Najprej zase.

Varuhinja Ljubezni je postala moja notranja vodnica.

Varuhinja Ljubezni me je spomnila, da je odnos s seboj prvi in najpomembnejši odnos v mojem življenju.
Pokazala mi je, da samo, če je ljubezen tvoja dnevna praksa, če jo živiš, potem jo lahko deliš z ljudmi in s svetom.

In v tem norem svetu, kjer si vedno znova izzvana, da slediš strahu in uničuješ ljubezen skozi neiskrenost, sebične zahteve, sojenje in kritiko, nikoli nisi tam, kjer bi lahko rekla, da je ljubezen prisotna brez tvojega negovanja, tvoje budne prisotnosti.

Naučila me je, da je pomembno, da postanem Varuhinja Ljubezni.
Da se zavestno zavedam tega dejstva, da je vse že v meni in hkrati da jaz sama sebi preprečujem, da bi ta Ljubezen, ki jaz sem (in ki si tudi TI), prišla iz mene, se pokazala.

Globoko verjamem v to, da je ta vrelec Ljubezni že v tebi.

Na tebi pa je, da ga varuješ pred lastno kritiko, lastno agresijo, napadanjem same sebe, zahtevnostjo, nespoštljivim sojenjem in razsojanjem, neiskrenostjo. Na tebi je, da prepoznaš uničevalce ljubezni in da zavaruješ svojo ljubezen.

Kajti le tako bo ljubezen lahko cvetela in v svoji polnosti širila aromo, ki hrani, neguje in napaja vse okoli tebe.

Ker Ženska je roža. In pride dan, ko tveganje, da bi ostala trdno v popku, postane bolj boleče, od tveganja, ki ga terja razcvet, z besedami Anais Nin.

Varuhinja Ljubezni je ženska, ki ve, da je odnos s seboj prvi in najpomembnejši odnos v njenem življenju.

Ve, da samo, če je ljubezen njena dnevna praksa, če jo živi, potem jo lahko deli z ljudmi in s svetom.

In prvi korak na tej poti je brez dvoma povezan s tem, da si dopustiš, da se odpreš za novo.

Na predavanje se lahko prijaviš na povezavi http://divine.si/dogodki/knjiga.html