Arhivi Kategorije: Super živila

Islandski lišaj

ISLANDSKI LIŠAJ (Cetraria islandica)

Konec 18. stoletja je bil islandski lišaj eno modernejših in zelo uporabljanih zelišč.
Prvi so ga za zdravljenje uporabili na Islandiji in po njej je dobil tudi ime.
Na severu Evrope, so ga uporabljali tudi v prehrani, kot sestavino za pripravo močnika, mletega pa so dodajali tudi moki za kruh.

Do danes se je njegova uporaba ohranila pri pljučnih obolenjih in kot krepčilni tonih po težkih boleznih.
Čeprav je poznan njegov antibiotični učinek, ga je znanstvena stroka malo cenila.

Njegovo učinkovitost so primerjali celo s penicilinom, na želatini iz alg agar-agar, so z njim zavirali rast bakterij in tako dokazovali te trditve.

V ljudskem zdravilstvu pa zelo radi posežemo po njem, predvsem po njegovih pastilah za žvečenje, kadar nas mučijo glasilke in kašelj.
Kot pri večini zelišč, je tudi pri islandskem lišaju njegova kurativna uporaba omejena na približno tri tedne. Če bi ga jemali v prevelikih količinah, bi nam lahko razdražil želodec in črevesje, čeprav v manjših količinah sluznicam želodca in črevesja zaradi sluzi in grenčin, ki jih vsebuje, zelo godi.

Sluzi, ki jih je v islandskem lišaju nad 50 %, zelo blažilno delujejo na sluznice v ustih in žrelu, kot tudi na sluznice v prebavilih. Blažijo tudi kašelj, saj sluzi v lišaju zaščitijo sluznico pred draženjem, lišajske kisline pa delujejo na mikrobe. Včasih so islandski lišaj uporabljali pri vseh, tudi hujših pljučnih boleznih (npr. tuberkolozi). Uspešna je njegova uporaba pri bronhitisu, kašlju, oslovskemu kašlju, zasluzenju v pljučih, odstranjuje oz. mehča tudi trdovratne, trde sluzi.
Grenčine v njem pospešujejo presnovo in krepijo telo. Grenke lišajeve kisline so ene izmed pomembnih zdravilnih učinkovin v lišaju. Njegove analeptične (poživljajoče) lastnosti so predvsem pomembne za pljučne bolnike, ki jim je upadla moč, kot tudi med težkimi boleznimi in po njih, pri izgubah krvi in slabokrvnosti (vsebuje tudi vitamin B12), pri nalezljivih boleznih, tudi pri sladkorni bolezni pripomore k boljšemu počutju.

Islandski lišaj izravnavajoče učinkuje na želodčno kislino, kar pomeni, da ga uživamo takrat, ko je je preveč, kot tudi, kadar imamo kisline premalo. Normalizira izločanje žolča, uporabimo pa ga lahko ob driskah, kot tudi ob zaprtju. Ponekod islandski lišaj zmeljejo v prah in z njim posipajo rane. To bi lahko upravičilo dejstvo, da vsebuje veliko joda. Dodajamo ga čajnim mešanicam, za pospeševanje izločanja mleka pri doječih mamicah.
V ljudski medicini se uporabljajo tudi v čaj namočeni obkladki pri golšavosti.

Islandski lišaj zelo cenijo tudi jeleni (ne le severni), ki radi pasejo med resjem in mahovjem, kjer raste lišaj. Najdemo ga skoraj po vsej severni polobli po goščavah, med resjem, mahovjem, v redkih, svetlih gozdovih, na pobočjih v višjih legah. Najbolj je razširjen v tundrah severne Evrope in Azije. Raste na tleh, v obliki gostih, pri nas pa običajno bolj redkih blazinic. Nabiramo ga od konca maja do septembra, ob suhem vremenu.

Lišaj ni klasično razčlenjen na korenino steblo in liste, temveč raste v obliki steljke, kakšnih 10 cm visoke listnate tvorbe, ki je s kratkimi nitkastimi, nepravilnimi koreninicami pritrjena na zemljo.
Lišaj je simbiozen organizem alge in glive. Mesece dolgo se lahko prehranjuje samo z vodo, ki jo dobi iz zraka. Po svoji zgornji strani je olivno zelen, če je otrdel zaradi pomanjkanja vlage tudi rdečkasto-rjav, spodaj pa sivkasto bel, z vidnimi drobnimi vdolbinicami.

Njegov vonj je izrazito zemeljski, rahlo zatohel, okus pa je grenak, sluzast in plehek. Ko ga poberemo, ga moramo dobro izprati in očistiti vseh nečistoč. To naredimo tako, da ga zelo na hitro operemo v čisti, mrzli vodi in to ponovimo vsaj pet krat. Nato ga drobno narežemo in čimprej posušimo.

Za čaj ga pripravimo tako, da ga namočimo čez noč v mrzli vodi in ocedimo. Čez ocejeno drogo, lahko ponovno nalijemo vodo, pustimo stati nekaj ur, segrevamo do vrenja in precedimo. Čaj pijemo topel ali ohlajen, praviloma neslajen, po požirkih čez cel dan. V drugo, mu lahko dodamo tudi plod sladkega komarčka, timijan in korenino sladkega korena (pri bronhitisu npr.)

Mešanica pljučnega čaja
v enakih delih zmešamo islandski lišaj, korenino sladkega korena, korenino sleza in pljučnik
Čaj za pomirjanje kašlja
islandski lišaj in korenino sleza čez noč namočimo v mrzli vodi. Zjutraj precedimo, nežno pogrejemo, dodamo žličko medu in počasi popijemo.

Čaj za spodbujanje teka
2 g islandskega lišaja prelijemo z 2 dcl vrele vode in po petnajstih minutah precedimo. V tem pripravku se bodo izlužile pretežno grenčine, ki delujejo na izločanje prebavnih sokov.

Sirup za pomirjanje kašlja
V 5 dcl vodi zelo počasi kuhamo 50 g islandskega lišaja cca 1 – 2 uri. Ugasnemo, precedimo. Ko se ohladi, dodamo nekaj medu. Jemljemo po žličkah, večkrat dnevno ob dražečem kašlju.

Patricija Šenekar

www.hiskazelisc.com

Drobnocvetni vrbovec

DROBNOCVETNI VRBOVEC (Epilobium parviflorum)

Ob potokih, robovih gozdov, nasipih in zapuščenih vlažnih travnikih, bomo prav pogosto naleteli na razne vrbovce. Spoznali jih bomo po drobnih roza cvetovih in podolgovatih semenskih strokih, ki se, ko je seme zrelo, razprejo in pokažejo se drobna semena z belimi, bombažu podobnimi laski.

Vrbovcev je veliko vrst, ki jih najdemo širom Slovenije. Če ga iščemo za zdravilne namene, iščimo vrste z drobnimi, svetlo roza cvetovi, ki niso večji od 1,5 cm, to so v prvi vrsti drobnocvetni vrbovec (Epilobium parviflorum) in še gorski vrbovec (E. montanum), hribski vrbovec (E. colinum),temnozeleni vrbovec (E. obscurum), alpski vrbovec (E. anagallidifolium), rožnatocvetni vrbovec (E. roseum S.). Ostalih vrbovcev pa za uživanje ne uporabljamo.

Drobnocvetni vrbovec poganja iz zalistij zgornjih listov, kasneje pa še po celotnem steblu drobne, do 0,8 do 1,5 cm velike svetlo roza cvetove. Steblo je kratkodlakavo, spodnji listi nasprotni, kasneje premenjalni, nežno dlakavi in dolgi od 3 – 7 cm. Cveti od junija do septembra in zraste od 20 do 80 cm v višino. Je dokaj neopazna rastlina, še najlažje ga opazimo zaradi njegovih razprtih semenskih strokov, ki so opaznejši od njegovih nežnih cvetov. Za uporabo, redno nabiramo njegove vršičke s stroki, ki so tik pred odprtjem, narežemo in dobro posušimo na brezvetrnem prostoru, saj bi nam veter lahko raznesel dragocena semena.

Brez posebnega truda, ga lahko gojimo v domačem vrtu, potrebuje le dovolj vlage in kadar mu prostor ustreza, se hitro zaseje in razmnoži sam. Nabiramo zgornji del rastline v času cvetenja oz. ko so na rastlini že okoli 5 cm dolgi stroki.
Nabiramo ga redno, vsak teden, saj s tem pospešujemo razvejanost rastline in nastajanje vedno novih vrhov.
Trgamo približno na sredini vejic, tako, da rastlina lahko izza preostalih listov, tvori nove poganjke. Če je veliko dežja, moramo biti pozorni tudi na to, da ne pobiramo vrhov, ki jih je napadla plesen. To vidimo po belo-sivih kupčkih plesni na listih in strokih. Tak vrbovec porežimo in zavrzimo. Mladi poganjki bodo lahko spet zdravi. Če ga nabiramo za čaj, še sveže pobranega narežemo in potem posušimo. Čim manj se ga dotikamo, da se semena ne raznosijo naokrog. Tinkturo pa si lahko pripravimo iz sveže ali pa tudi iz posušene rastline.

Vrbovec vsebuje snovi, ki imajo aktiven učinek na spremembe v telesu, ki povzročajo povečanje podmehurnice. Za povečano prostato, je drobnocvetni vrbovec tradicionalno ljudsko zdravilo. Uporablja se pri vseh, tudi dolgotrajnejših obolenjih prostate, kot je npr. težko odvajanje vode, pri bolečinah ledvic in mehurja (tudi za ženske) in tudi pri raku mehurja in prostate. Mnogim moškim se ob redni uporabi vrbovca, benigno povečanje prostate spet normalizira, če pa imate težave po operaciji prostate, kot je npr. pekoča bolečina, jih lahko vrbovec zmanjša. V namene zdravljenja lahko vrbovec uporabljamo v obliki čaja in tinkture. Pomembna je redna uporaba. Pijemo ga tri tedne, nato za kak teden naredimo pavzo in ponovno pijemo. Če se vrbovec uživa preventivno po 45. letu starosti, sta dovolj dve tritedenski kuri letno. Ob večjih težavah pa se lahko pripravke iz vrbovca uživa neprekinjeno dva meseca, nato je potrebna vsaj tedenska prekinitev in nadaljevanje v tritedenskih ciklih. Lažje uriniranje in zmanjšanje bolečin se običajno pokaže kar hitro, že po prvi tritedenski kuri, za trajnejše rezultate pa ga je potrebno piti dalj časa. Neželjeni učinki pri pitju drobnocvetnega vrbovca niso poznani, tudi z zdravili je kompatibilen, bolje pa je, da se pred uporabo posvetujete tudi s svojim zdravnikom.

Glavne učinkovine v vrbovcu so flavonoidi (protivnetno delovanje), sitosterol, čreslovine, triterpenske kisline, pektini, rastlinski hormoni, lignani.

Čaj
Čajno žličko suhega zelišča prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 10 minut. Nato precedimo in pijemo dve do tri skodelice dnevno in sicer prvo zjutraj na tešče in zadnjo zvečer pred spanjem.

Tinktura
Svež vrbovec narežemo in z njim napolnimo steklen kozarec. Prelijemo s 45% žganjem in postavimo na temno in toplo mesto, najbolje kar v kuhinjsko omaro. Občasno pretresemo. Po 3 tednih precedimo, zelišča iztisnemo in shranimo v temnem prostoru. Jemljemo 30 kapljic 2-3x dnevno in sicer zjutraj na tešče in zvečer, lahko pa tudi pred kosilom.

Moški čaj
60 g drobnocvetnega vrbovca, 10 g preslice, 10 g koprive, 5 g zlate rozge, 5 g borovničevih listov, 10 g mete za okus.

Patricija Šenekar

www.hiskazelisc.com

Kurkuma

KURKUMA (Curcuma longa)

V vsej poplavi začimb, ki rastejo na našem vrtu ali širom po svetu imamo možnost, da ne izbiramo le tistih, ki imajo odličen okus in aromo, temveč, da izberemo tudi tiste, ki imajo močno delovanje. In odličen primer super začimbe z močnim delovanjem je kurkuma.

Izvira iz JV Indije, v njihovi kulturi velja za simbol sonca in sreče. Tam je tudi cenjeno lepotilo. Vsaka bodoča nevesta se nekaj dni pred poroko kopa v kurkumini kopeli, svojo kožo pa natira s kurkumo primešano kokosovemu maslu. Za svojo dobro rast potrebuje vroče in vlažno podnebje.

Sodi v družino ingverjevk ali lilijevk. Požene iz glavne korenike, ki je dolga okoli 4 cm in debela le za kakšen centimeter. Korenike so kot prsti razvejane pod zemljo in ob prerezu vidimo njeno značilno globoko rumeno – oranžno barvo.

Je toplo aromatična z grenko zemeljskim okusom. Listi so suličasti, poženejo v šopih, visoki do enega metra. Čudovit cvet, ki požene v pozni pomladi je na steblu, malo nad tlemi in je rumene barve. Včasih vidimo kakšno vrsto kurkume tudi v naših cvetličarnah.

V bolj vlažnih območjih srednje Evrope raste njena sorodnica, kurkuma zedoarija in zanimivo je, da ima podobno sestavo, okus in tudi delovanje!

Kurkuma se v Aziji uporablja že tisočletja, v svojo uporabo jo vključuje ajurvedska, kot tudi tradicionalna naravna medicina. Tam jo predpisujejo tudi za hitrejše okrevanje in celjenje ob zlomih kosti. Seveda ima veliko vlogo tudi v azijski kuhinji in je glavna sestavina večine vrst karijev (indijski, tajski, angleški ….).

Lahko jo uporabljamo svežo, seveda pa je največ uporabljana v obliki suhega praška. Ko se listi kurkume posušijo, poberejo korenike, jih prekuhajo, posušijo in zmeljejo. Tudi pri nas, v ekoloških trgovinah, včasih najdemo sveže korenike kurkume, ki jih lahko dodajamo smutijem. Pozorni moramo biti, da so korenike napete, saj je to znak svežine. Hranimo jo na suhem mestu, podobno kot čebulo in česen, do nekaj tednov. Hranimo jo na temnem, saj svetloba pospeši razgradnjo kurkumina.

Uporabimo jo lahko tudi za obarvanje jedi, saj jim daje lepo rumeno barvo. Obarvamo lahko maslo, olja, sire in peciva, kot tudi volno, svilo in bombaž. Uporablja se tudi kot dodatek v hrani pod oznako E-100. Hrani daje nežno zemeljsko – lesno, toplo aromo in dobro se ujema z pimentom, kumino, česnom, čilijem, kardamomom, cimetom, koriandrom, ingverjem, baziliko, limonsko travo.

Dodamo jo lahko rižu, ki dobi lepo rumeno barvo in globok okus, pa tudi prebavi se lažje, kot tudi testenine, krompir in ostali OH. Tudi stročnice naredi lažje prebavljive. Dobro se ujame tudi z jajčevci, špinačo, cvetačo, ribami in perutnino. Zanimivo je tudi, da nekoliko ublaži pikantnost čilija.

Kurkumina glavna oz. najpomembnejša učinkovina kurkumin, ima močno antioksidativno delovanje, dokazali pa so tudi močno protivnetno, protitumorno, protimikrobno, imunomodulatorno delovanje. Ima širok spekter delovanja saj znižuje krvni pritisk, spodbuja izločanje prebavnih sokov in prebavnih encimov, čisti in ščiti jetra, pomaga zdraviti hepatitis, pomaga pri presnovi maščob, pri razgradnji ogljikovih hidratov, pri napenjanju in kolikah, pomirja vzdražen želodec in črevesje ter ščiti želodčno sluznico.

V TKM jo uporabljajo tudi za zdravljenje bolečin v prsnem košu, saj spodbuja dihalni sistem, pri izostalem mesečnem perilu, oteklinah, turih. V TKM velja za ogrevalno in očiščevalni zdravilo, ki uravnava pretok energij. V neki raziskavi se je od 25. bolnikov z želodčno razjedo devetnajstim stanje zelo izboljšalo, ob jemanju 5 x po 600 mg kurkume dnevno.

V neki raziskavi na miših pa so ugotovili, da pitje zelenega čaja sočasno z uživanjem kurkume poveča protitumorne učinke kurkumina. Uničuje spremenjene celice, da se ne morejo širiti po telesu, vpliva tudi na rast tumorskih celic in metastaz pri raku dojke. Ker spodbuja izločanje sokov iz prebavil, jo uživajmo pri hrani, da sokovi ne dražijo prebavil.

Najbolj je pomembno njeno protivnetno delovanje in kadar se pojavijo bolečine v sklepih, mišicah ali imamo druge bolezni, ki se končajo na –itis (kar kaže na vnetja), si vsaj dvakrat na dan postrezimo s kurkuminim napitkom. Sama jo uporabim kot izvleček tudi v enem svojih mazil, ki je namenjeno negi aknaste in vnete kože. Ker je bližnja sorodnica ingverja ima podoben, torej dober učinek tudi na holesterol. Ker znižuje vrednosti krvnih maščob, se krepi tudi delovanje srčno – žilnega sistema.

Kadar imamo povečano izločanje želodčne kisline, žolčne kamne ali zaporo žolčevoda, pa je ne bomo uporabljali. Ker redči kri, moramo biti pozorni tudi tukaj, pred vsem pa se ji je potrebno izogniti pred operacijami.

Kadar želimo kurkumin v kurkumi kar najbolj izkoristiti, jo moramo obvezno uporabiti v kombinaciji s črnim poprom, saj se v kombinaciji s piperinom, učinkovino iz popra vsebnost kurkumina v krvi več kot podvoji. Telo kurkumina namreč ne absorbira preveč dobro. Tudi maščoba vpliva na boljšo absorbcijo kurkumina.

Sok za sklepe
– 500 ml ananasovega soka (nesladkanega)
– 200 ml soka grenivke
– 200 ml soka zelene
– 2 žlički kurkume
– 1 žličko nastrganega ingverja
– 2 stroka zdrobljenega kardamoma
– Ščep črnega popra
– Žličko konopljinega ali lanenega olja
– Po želji čaj iz pol žličke sladkega korena namočenega v malo vrele vode

Kurkumin jutranji čaj
Za dve skodelici (4 dcl) potrebujemo:
– 1 žlička cimetove skorje
– Ščep drobljenih klinčkov
– Ščep muškatnega oreščka
– Žlička kurkume
Sestavine damo v hladno vodo, ko zavre ugasnemo in ko je toplo dodamo žličko medu.

Limonada s kurkumo in ingverjem
V 3 dcl vode dodamo spodnje sestavine in počasi vremo 5 minut:
– 2 žlički nastrgane sveže kurkume
– 2 žlički nastrganega ingverja
– Sok in lupinica dveh ekoloških limon
– Ščepec popra
Ta močan čaj vlijemo v pol litra mrzle vode in primešamo še 2 – 4 žlice medu.
Smootie s kurkumo in mangom:
– 4 dcl mandljevega mleka ali kokosove vode
– 1 zrel mango
– Pol banane
– ¼ ananasa
– KURKUMA (Curcuma longa)

Smootie s kurkumo in mangom:
– 4 dcl mandljevega mleka ali kokosove vode
– 1 zrel mango
– Pol banane
– ¼ ananasa
– 1 žlička kurkume
– 1 žlička cimeta
– Ščep popra
– Žlička chia semen
– Ščep soli

Zlato kurkumino mleko:
– Četrt skodelice kurkume v prahu
– Pol skodelice vode
– Pol žličke mletega popra
Vse sestavine pomešamo, postavimo na štedilnik in kuhamo, da se mešanica zgosti. Zapremo v kozarček in hranimo v hladilniku. Pol žličke paste uživamo vsak večer v skodelici toplega rastlinskega mleka (mandljevo, riževo…), primešamo žličko kokosovega masla in med.

Kurkuma proti krčem:
3 x dnevno v času menstruacije v 3 dcl vode zmešamo žličko kurkume in četrt žličke kajenskega popra in žličko raztopljenega kokosovega masla.

Patricija Šenekar

www.hiskazelisc.com

Aloe vera

Iz svoje nepoznane domovine se je Aloe vera (pa tudi njene sorodnice)že pred mnogimi stoletji razselila po svetu. O njenih blagodejnih in lepotnih učinkih so marsikaj vedeli že Egipčani, Grki, Rimljani, Kitajci … Včasih je bila priljubljeno odvajalo, danes pa njen prečiščen sok, običajno v kupljenih pripravkih radi uporabljamo kot krepčilo, saj izboljšuje presnovo, razstruplja, krepi telesno obrambo, uničuje viruse …

Aloja je sočnica, ki ni zahtevna za vzgojo, zato si lahko brez skrbi priskrbimo sadiko in jo imamo čez celo leto pri roki. Potrebuje le svetlobo in zelo malo vode. Od pomladi do jeseni je lahko na prostem, čez zimo pa bo zadovoljna na okenski polici – pa še kak podmladek bo nastal ob takšnem razkošju.

Občasno odrezan list pa ji tudi ne škoduje, saj se je sposobna izredno hitro zaceliti!

V zunanjem delu suličastih, ob robovih rahlo bodečih listov, je učinkovina aloin, alkaloid, ki deluje močno odvajalno. Iz listov delajo tinkture in kapsule v katerih je v prah zmlet list, ki jih uporabljamo kot odvajalo pri močnem zaprtju. V notranjosti lista pa je prozoren gel, ki ga lahko po potrebi tudi sami uporabimo.

Alojin gel je anestetik, saj vsebuje encim, ki lajša bolečine, je antibiotik in deluje kot prva pomoč pri manjših opeklinah, zato vedno, kadar se opečemo v kuhinji, odrežemo košček alojinega lista, iz katerega postrgamo gel in ga, vsaj trikrat dnevno, nanesemo na opeklino. Prav tako nas bo gel aloje zaščitil pred sončnimi opeklinami, če ga nanesemo na kožo, saj blokira UV žarke, hkrati pa sproži proces obnavljanja kože. Lajša tudi druge težave s kožo, kot so akne, prhljaj, suha koža, lišaji, nekatere vrste dermatitisa, luskavica …

V gelu aloje je kar 99 % vode, ostali odstotek pa predstavlja več kot 70 različnih substanc kot so vitamini (A, C, E, nekaj iz B skupine, folna kislina …), encimi, minerali (Na, Mg, Zn, K, Cu, Fe …), aminokisline, sladkorji, esencialne maščobne kisline, odvajala … Pa vendar, kljub temu, da so te sestavine večinoma prisotne le v sledovih, so tako zelo učinkovite ravno zaradi medsebojnega, sinergičnega delovanja. Zraven antibakterijskega in antivirusnega delovanja je koristna tudi pri preveč razbohoteni kandidi, pomaga pa tudi pri artritisu, slabi presnovi …

Zato kar pogumno, prav nič ne bo narobe, če mesnat list odtrgamo pri listnem dnu, ga po dolgem prerežemo in iz njega nežno postrgamo prozoren gel. Tudi, če ga ne bomo užili, ga lahko nanesemo na kožo ali lasišče. Gel precej sluzast in lepljiv. Tudi, če težav s kožo nimamo, zelo priporočam 15-minutni hladen užitek z gelom aloje na obrazu, vratu in dekolteju, saj je v tem času zelo malo svežih rastlin, ki bi nam tako učinkovito osvežile in hidrirale kožo, kot to naredi aloja. Seveda ne pozabimo tudi na roke. Koža bo osvežena, kot že dolgo ne.

Aloja pospešuje nastajanje fibroblastov v koži , ki so potrebni za obnovo kolagena, elastina in preprečevanje gub. Zmanjšuje tudi tvorbo pigmentnih madežev, ki se pojavijo na koži kot posledica staranja.

Nikoli ne uporabljamo suhega, uvelega lista z rastline. List, ki ga odrežemo, mora biti svež in zdrav. Gel, ki ga izločimo, hitro izgublja svojo sestavo in učinkovitost.

Kar se tiče konzerviranja gela za notranje uživanje aloje, kot krepčilnega tonika, je zadevo bolje prepustiti strokovnjakom. Oni vedo, kako gel termično obdelati, sterilizirati in konzervirati. Ta gel se nato dodaja v pijače, kreme, tonike, tabletke … Izdelki morajo vsebovati točno količino določenih substanc iz aloje kot tudi dodatkov, da je varno konzerviran in kot tak, lahko pridobi tudi ustrezen certifikat.

Kadar bi želeli uživati svež gel iz lastne aloje, pa moramo odrezati svež list, postrgati vsebino in ga nato dodati zelenjavnim ali sadnim smootijem, jogurtom, kašam …

Veliko se uporablja tudi vrsta aloje, katere rast je malo počasnejša od aloje vera in se uporablja kot pomoč pri zdravljenju raka, v kombinaciji z medom in žganjem. To je aloja arborescens. O njej v svojih knjigah veliko piše brazilski pater Romano Zaga.

Sok z gelom aloje vere:
3 cm sočnega lista aloje vere odrežemo in postrgamo gel iz notranjosti. Gel pomečkamo z vilicami in dodamo soku treh pomaranč. Pustimo stati 5 minut, da se gel malo prepoji z okusom pomaranče in popijemo.
Jogurt z gelom

Navadnemu jogurtu dodamo narezan mango, kivi ali kakšno drugo sadje, malo rozin in gel postrgan iz četrtine lista aloje.

Smooti z alojo
Pol banane, sok dveh pomaranč, cel list aloje vere, ki mu odrežemo le rob z bodicami, dva stebla zelene. Vse sestavine zmeljemo v močnem blenderju.

Maska za obraz za izsušeno kožo
Gel iz enega lista aloje pomešamo z dvema žlicama navadnega jugurta in žličko medu.

Patricija Šenekar

Objavljeno Večer, 21.12. 2015

www.hiskazelisc.com

Spirulina

SPIRULINA (Spirulina platensis)

Spirulina je preprosta, modrozelena planktonska alga. Ker je, kot večina alg izjemno prilagodljiva, jo najdemo v najrazličnejših vodah –močvirjih, sladkih, slanih in stoječih. Raste v čistem okolju, v toplih vodah, ustrezajo pa ji tudi bazične vode vulkanskih jezer. Danes jo kontrolirano gojijo v plitvih bazenih.
Ker je zelo nezahtevna je uporaba pesticidov odveč, kar lahko v prihodnosti doprinese tudi k reševanju našega čedalje bolj kemično onesnaženega planeta.

Modrim algam rečemo tudi cianobakterije. Ti organizmi energijo za svoje življenje pridobivajo v procesu fotosinteze. Značilna modro-zelena barva je posledica raznovrstnih barvil, ki jih vsebuje spirulina. Med njimi prevladuje klorofil, imenovan tudi »zelena kri«, ki ima podobno sestavo kot hemoglobin v naši krvi. Moder odtenek daje fikocianin, ki pozitivno vpliva na delovanje jeter in presnovo pomembnih kislin.

V prehrani jo že od nekdaj uporabljajo predvsem v Afriki in Južni Ameriki, mi pa jo zadnja leta spoznavamo kot superživilo in jo, zaradi velike prehranske vrednosti uživamo kot prehranski dodatek iz naravnih virov.

Spirulina je alga, ki čisti in krepi hkrati. Vsebuje velike količine pigmentov (klorofila, beta karotena …), vitamine (B1, B2, B3, B6, B9, v sledovih B12, A1, C, D in vitamin E), minerale (kalcij, magnezij, železo, kalij, naravne soli … ), ter kar 60 – 70 % proteinov oz. beljakovin, ki vsebujejo vse esencialne aminokisline.

Spirulina je odličen dokaz, da se lahko esencialni elementi, ki jih telo samo ne more tvoriti, dobijo tudi v hrani ne-živalskega izvora. Njena hranilna vrednost je odvisna od načina njene predelave, tako naše telo lažje absorbira spirulino, ki so ji pri predelavi poškodovali celice. Najpomembnejše pa je, da so vse naštete snovi v spirulini prisotne v takšni obliki, da jih naše telo lahko sprejme in tudi hitro absorbira.

Spirulina ima zelo širok spekter pozitivnega vpliva na naš organizem. Dokazan je njen vpliv na imunski sistem. Pomaga pri zdravju črevesja, kože, las, pomaga pri naravnem izgubljanju telesne teže, čisti jetra, krepi spomin, pomaga ščitnici … pigment fikocianin zmanjšuje izločanje histamina, deluje protivnetno, zato lajša tudi alergije.

Organizem oskrbuje tudi z vsemi esencialnimi aminokislinami, maščobnimi kislinami, predvsem gamalinolensko kislino, ki jo najdemo le še v materinem mleku, svetlinovem olju in nekaterih drugih vrstah alg. Naj omenim še maščobno kislino arginin, ki igra pomembno vlogo v našem imunskem sistemu, pri celjenju ran, uravnava izločanje rastnega hormona, pozitivno vpliva na krvni pritisk … Pri raziskavah na miših so opazili tudi povečano obnavljanje kostnega mozga, rast timusa, vranice in krepitev imunskega sistema. Opazili so tudi povečano aktivnost celic ubijalk in nekaterih protiteles in levkocitov. Preprečuje slabokrvnost.

Dokazali so tudi antioksidativno in protitumorno delovanje (beta karoten). Ureja presnovo in je dobra za črevesno floro, ki je zaradi temeljne vloge pri absorbciji hranil zelo pomembna za naše dobro počutje in zaščito pred infekcijami. Vpliva tudi na metabolizem ogljikovih hidratov. Uživanje spiruline zniža raven sladkorja v plazmi. Pri sladkorni bolezni tipa 2, se je po jemanju spiruline, zmanjšala glukoza v krvi, ter koncentracija glikiranega hemoglobina. Vpliva tudi na raven holesterola, trigliceridov in LDL.

Znanstveni dokazi potrjujejo koristnost uporabe te modrozelene alge v naši prehrani za ohranjanje in tudi izboljšanje našega počutja. Nepogrešljiva je pri prehrani veganov, vegetarijancev, aktivnih športnikov, starostnikov in tudi nosečnic ter otrok. Spirulina ni le zakladnica številnih hranil, ampak pozitivno vpliva tudi na vzdržljivost in moč ter pomaga, da se po napornem treningu hitreje regeneriramo.

V zadnjem času hitro pridobiva na svoji prepoznavnosti in cenjenosti. Lahko jo kupimo in uživamo v obliki prahu ali tabletk, bistvene razlike ni, je pa pomembno, da ni termično ali kako drugače obdelana, da ohrani vse svoje dragocene sestavine. Uživamo jo lahko samostojno, predvsem v obliki tabletk, če jo imamo v prahu, pa jo bomo lažje užili v sokovih, smutijih …

Smoothie z grenivko in spirulino
– 2 (rdeči) grenivki
– Žlica spiruline v prahu ali 8 tabletk
– 1 velika žlica medu
– 0,5 l vode

Smoothie II:
– sok dveh pomaranč
– pol banane
– žlička spiruline

Domače čokoladne kroglice s spirulino:
– 100 g kakavovega masla
– 2 žlici dišeče kokosove maščobe
– 2 žlici surovega kakava
– 4 žlice fino mlete kokosove moke
– 4 žlice kokosovega sladkorja (ali 2 žlici medu)
– Dodatki po izbiri (lešniki, rozine, goji jagode …)
– Spirulina v prahu

V majhni kozici na blagem ognju raztopimo kakavovo maslo in kokosovo maščobo in odstavimo. Dodamo kakav, fino mleto kokosovo moko, sladkor, dodatke ter dobro premešamo. Maso damo za nekaj časa v hladilnik, da bomo iz nje lažje oblikovali kroglice, ki jih povaljamo v spirulini. Spirulino lahko dodamo tudi v maso samo in jo nadevamo v modelčke za praline.

Patricija Šenekar

www.hiskazelisc.com

Kopriva

VELIKA KOPRIVA (Urtica dioica)

Njena zdravilna moč je znana že dolgo in je neizmerna. Vsestranska je tudi njena uporaba. Iz nje pripravljamo sok, čaje, tinkturo, mazila, gnojila … Je zeljnata trajnica in uspeva povsod, kjer je v zemlji dovolj dušika. Velikokrat raste po zapuščenih vrtovih, kupih navožene zemlje, vej, odpadkov. Ustvarja red tam, kjer ga ni. Tudi v telesu. Ustrezajo ji tako suha, kot vlažna tla, obsijana s soncem ali ne. Največjo zdravilno moč razvije tik pred cvetenjem.

Je do 150 cm visoka rastlina, z močno razraščenimi koreninami. Ima štirirobo steblo, listi so nasproti ležeči, srčaste oblike, z močno nazobčanim listnim robom. Ves nadzemni del rastline je prekrit z »žgalnimi« laski, ki so trdi, krhki in votli. V teh laskih je več spojin (histamin, mravljična kislina, serotonin, acetilholin), ki povzročajo lokalno vnetje kože. Je dvodomna rastlina, kar pomeni, da so v njenih cvetovih oz. socvetjih, samo moški ali samo ženski cvetovi. Oprašuje jo veter.

Že stoletja različne kulture uporabljajo koprivo za lajšanje bolečin v sklepih. Posebnost tega, je njen način uporabe: z njo se »šibamo«, to pomeni, da držimo v rokah šop kopriv in se z njim tolčemo po bolečem sklepu. Nekateri menijo, da to pomaga zmanjšati bolečino in otrdelost pri osteoartritisu in revmi. Že samo dejstvo, da je ta način že tako dolgo v uporabi, prav gotovo kaže, da, do neke mere učinkuje.

Kaj se dogaja? Ob stiku s kožo, se iz koprive izločita histamin in acetilholin. To potrjuje sloves koprive , saj sta obe snovi na koži dražeči in pekoči. Ker se telo lahko osredotoči le na določeno količino bolečinskih signalov naenkrat, draženje, ki ga povzroči kopriva, blokira bolečino v sklepu. Če se nam šibanje s koprivami ne zdi preveč privlačno, jo lahko pojemo. Seveda bomo liste koprive prej poparili, da izgubijo pekočo moč in postanejo okusna zelenjava, z antirevmatskim delovanjem ali pa zaužijemo žličko tinkture na dan.

Ker vsebuje veliko kalija, deluje diuretično. Povečuje količino urina v telesu in lahko jo pijemo pri vseh vnetnih procesih v telesu. Dobro je uživati poparke pri težavah s prostato, saj zavira določene encime, ki so udeleženi pri povečanju tkiva prostate. Za lajšanje težav benignega povečanja prostate, bi lahko uporabili tudi tinkturo, ki jo naredimo iz korenin kopriv, nabranih pozno jeseni.

Koprivo lahko damo v mešanice čajev za razstrupljanje in prečiščevanje organizma, za zdravljenje sečil, diabetesa, premočnih menstruacij, slabokrvnosti, … Ker vsebuje veliko mineralov (Fe, Mg, Na, K, P, Ca …), obilo vitamina A, rudninske soli je zelo primerna za tako imenovane pomladne čistilne in krepčilne kure, za katere jo lahko mlado sočimo, delamo čaje ali jo uživamo poparjeno.

Svež koprivin sok je učinkovit tudi pri preprečevanju posledic radioaktivnega onesnaževanja ozračja, ki se kaže v naraščanju števila belih krvničk. Pri izpostavljenosti onesnaženju, popijemo 3 kozarčke sveže stisnjenega soka dnevno. Koprivin sok poživlja presnovo. Iz nežnih pomladanskih listov pripravimo »koprivno špinačo«, ali jih le poparimo in jih pripravimo kot solato.

Koprivin čaj, se kot čistilna več tedenska kura uporablja pri lajšanju težav z artritisom, artrozo in drugimi revmatičnimi obolenji, pri jetrnih in žolčnih boleznih, pri boleznih vranice, zasluzenju želodca in dihalnih organov, želodčnih in črevesnih krčih, za čiščenje krvi in splošno krepitev. Kopriva ima v sebi vse, kar potrebujemo za razkisanje in razstrupljanje telesa, kot tudi za izgradnjo močnik kosti, krepi tudi nohte in lase, če jo uživamo na katerikoli način. Mnogi vemo, da izboljša krvno sliko, saj ureja procese železa v telesu. Skratka, je odlično rudninsko-vitaminsko prehransko dopolnilo. Zato bomo zase naredili največ, če jo bomo čimpogosteje, lahko v malih količinah uvrščali na naš jedilni, pili njen čaj ali uživali tinkturo.

Izvleček jeseni izkopanih koprivnih korenin velja kot pripomoček za krepitev in rast las.
Tudi na vrtu se ji težko ognemo, če želimo krepke in zdrave rastline.

Iz kopriv naredimo namok ali prevrelko, ki zelo pospešuje in krepi rast rastlin. Če koprive namakamo le 24 ur, dobimo izvleček, s katerim trikrat v nekaj urah poškropimo rastline, ki so jih napadle gosenice, ličinke in tudi uši. Ob napadu uši (ali tudi sicer), lahko rastline poškropimo tudi s koprivino prevrelko, ki smo jo razredčili v razmerju 1 : 20. Škropimo tri večere zapored. Vendar to škropljenje ne bo pomorilo listnih uši, temveč okrepilo rastlino.
Koprive imajo po 48 urah namakanja najvišjo vsebnost dušika, zato polovico vode odlijemo, jo razredčimo v razmerju 1 : 2 in z njo zalijemo rastline v rasti. V preostalo vodo s koprivami, pa do vrha dolijemo deževnico in pustimo koprive namočene tako dolgo, da se zaključi vretje (vsaj 10 dni). Takšna prevrelka vsebuje več kalija, saj vsebnost dušika po 48 urah ponovno pada. To prevrelko razredčimo v razmerju 1 : 10 in zalivamo oz. gnojimo rastline. Rastline zalivamo vedno po poldnevu, običajno zvečer, ko ni več sonca.

Tudi v biodinamiki je kompostni preparat iz koprive nepogrešljiv. Posreduje energije sonca in mu pripada mesto na sredini kompostnega kupa. Koprive nabiramo na dan za cvet zjutraj, takrat, ko se na vrhu koprive pojavijo nastavki cvetov. Uporabljamo ves nadzemni del rastline, ki pa ga moramo narezati in pustiti, da rahlo oveni. Nato napolnimo velik glinen lonec z narezano koprivo in ga pokritega zakopljemo približno pol metra globoko v zemljo . V njej ga pustimo eno leto, da vsrka vse, kar mu lahko sonce preda. Izkopan preparat 504 posušimo in hranimo v glinenih lončkih v šoti. Preparat iz koprive ne uporabljamo samo kot preparat za pospeševanje kompostiranja, temveč ga posujemo tudi okoli rastlin, za njihov boljši razvoj. Kot predstavnik sonca rastlinam prinaša več vitalnosti. Ureja procese železa. V sebi nosi tudi žveplo, rastlinam posreduje tudi kalij in kalcij. V kompostu podpira tudi delovanje preparatov iz rmana in kamilice in skrbi za enakomerno dober razkroj kompostnega kupa. Zrelemu kompostu daje sposobnost, da deluje prilagojeno na vsako kulturo s svojimi snovmi in silami.

»Kopriva je dobra in veliko zna, človeku bi pravzaprav morala rasti okrog srca« je rekel dr. Rudolf Steiner.

Patricija Šenekar

www.hiskazelisc.com

Mega anti-stres čaj

Te zanima, kako brez kemije odpraviti stres, depresije, kako okrepiti dobro počutje, se razstrupiti in ob enem izboljšati videz kože, las …
Iz samo treh sestavin od katerih rasteta dve v naši neposredni bližini, si lahko pripraviš mega okusen čaj, ki bo zelo vplival na tvoje celotno počutje.

Prva sestavina čaja je rožmarin, ki je eden najboljših stimulansov in antioksidantov iz našega vrta (ali cvetličnega lonca), kar ga naredi za čudovito anti-aging rastlino. Vsebuje kar nekaj kalcija, ki se zlahka absorbira in deluje protistresno. Rožmarin je čudovit antidepresiv. Komponente v rožmarinu preprečujejo živčno izčrpanost, vplivajo na spomin. Stimulirajo celotno telo, tudi prebavo in presnovo maščob. Stimulira in krepi tudi rast las, če ga uporabiš na lasišču. Zvišuje krvni pritisk, pospeši menstruacijo, preprečuje odlaganje maščob na žilne stene, deluje pa tudi protibakterijsko, protiglivično in protivirusno.

Druga sestavina je bor, ki ga lahko nabereš na naslednjem sprehodu. Morda ga imaš celo na dvorišču. Naberi borove iglice, ki vsebujejo veliko, veliko več C vitamina kot pomaranča. Ker gredo sestavine iz čaja v kri, bor pomaga tudi pri pljučnih infekcijah in drugih vnetjih. Borove iglice so naravni vir žvepla, ki ga naše telo v stresnih časih potrebuje skoraj tako nujno kot vodo. Žveplo je ključna sestavina za izgradnjo tkiv in pri izgradnji kolagena, torej posredno vpliva na nastajanje oz. zmanjševanje gub. Pomaga tudi pri brazgotinah in poškodovani koži. Blaži vnetja, alergije, artritis, gube. Ima dober vpliv na mišice, cirkulacijo, razstrupljanje telesa, odstranjuje anorganski kalcij iz žil, srca, preprečuje nastanek mlečne kisline, preprečuje mišične krče. Žveplo je pomemben mineral za mladosten videz in lepo kožo. Vedno, ko telo razstrupi celico, se iz nje izloči tudi žveplo, ki pomaga nevtralizirati toksine, zato ga nujno potrebujemo zaradi našega modernega stresnega življenja. In eden najboljših naravnih virov MSM je prav gotovo žveplo iz borovih iglic.

Tretja sestavina iz mojega vrta je sladki koren. Korenino sladkega korena najdeš v moji spletni trgovini www.hiskazelisc.com, saj predvidevam, da rastline doma verjetno še nimaš. Je prijetno sladkega okusa. Deluje protivirusno, proti bakterijsko, proti tumorjem, je antioksidant, adaptogen, krepi imunski sistem in na splošno dviguje počutje. Ima pozitiven vpliv na prostato, izgubo las. Vsebuje vitamine B skupine, krepi tudi živce. Čisti ožilje, maščobe, ima dober vpliv na pljuča, krvni sladkor, podpira delovanje jeter in deluje protistresno. Vsebuje veliko fitokemikalij, ki imajo vpliv oz. balansirajo hormone, težave v menopavzi, PMS, nestanovitno razpoloženje, depresije …

Čaj pripraviš tako, da daš vse sestavine (pest na liter vode) v vodo, zavreš, pustiš 20 minut. Dobiš močan in okusen čaj, ki te bo spremljal čez cel dan.

Zapisala: Patricija Šenekar

www.hiskazelisc.com

Divje rastline

Jutri sem se namenila očistiti svoje gredice in širšo okolico, a še prej moram malo podrobneje pogledati nanje. Na njih so tudi užitne divje rastline, ki so ob dobro poznanem regratu odlične za našo prehrano, saj vsebujejo veliko več vitaminov, rudnin, mineralov kot kultivirane rastline, gojene po naših vrtovih.

Večina jih sodi med zelišča. Ker boste na spletu lahko izbrskali njihove slike, se bom zelo na kratko posvetila rastlinicam samim.

REGRAT je ena prvih spomladanskih rudninskih solat. Lahko pa ga uživamo skozi vse leto, le da so listi kasneje malo trši, so pa odlični za smootije. Tudi cvet se uporablja. Če ti je regrat pregrenak, si ga lahko prirediš po svoje. Jaz imam regrat posajen na vrtu, izbrane odrežem, pokrijem z večjim glinenim loncem za rože in ga na ta način pobelim. v nekaj tednih postane hrustljav in ni tako grenak.

KROMPIRJEVKO ali navadno smrdljivko najdemo po gozdovih. List ima močan vonj po krompirju. Tudi mlade liste krompirjevke lahko nabiraš skozi vse leto.

RMANove mlade listke najdem na gredicah in po travnikih, seveda gledam, da niso pognojeni ali ob vinogradih. Tudi ti listki so uporabni celo leto.

NAVADNA REGAČICA je zelo trdovraten plevel, ki mi je nekaj let nagajal na vrtu in ga nikakor nisem mogla odstraniti. Odkar sem ga sprejela kot užitno rastlino, me ne moti več 😉 Ker mladi listki poganjajo skozi vse leto, je dobrodošel dodatek vitamina A in C. Okusna je tudi v namazih, juhah …

NAVADNE ZVEZDICE je povsod v izobilju. Potrgajte vršičke, ki vsebujejo veliko vitamina A, C, kalija, kalcija. je svežega okusa in zelo dobra tudi v namazih.

TROBENTICO mi raste na travi. Za solato nabiram mlade liste, cvetove naberem pa posebej in jih posujem po vrhu že pripravljenih solat za dekoracijo. Dodam še cvetove vijolic, marjetic
ČEMAŽevi lističi so prav v tem času najokusnejši. So sočni, hrustljavi in pikantni. Odlični so v solatah, namazih, omakah, pestu …
PENUŠE najdemo tudi kot plevel na vrtovih, sicer pa ob travnikih, potokih … So pikantne in imajo dobre učinke na telo. Tudi penuše lahko uporabljaš celo leto, tudi s cvetovi kasneje.

MRTVO KOPRIVO, škrlatno rdečo najdeš na travnikih. Z mladimi poganjki popestriš divjo solato.

TRPOTEC je tudi poznana zdravilna rastlina, ki jo zdaj, ko ima mlade poganjke, lahko uporabiš kot dodatek solati

PLEŠEC je poznan plevel iz vrtov, raste tudi na travnikih. Njegovi mladi listi, kasneje tudi “luščki” so uporabni za zeliščne namaze, solate …KISLICO najdem na travniku in jo dodam solati v manjši količini.

MATERINO DUŠICO posmukam kolikor v tem času pač lahko. Mladi lističi popestrijo okus solatk in namazov. Ko zacveti pa … mmmm

KOPRIVO za solate na hitro poparim. Je bogata z rudninami, zato se ji nikakor ne ognem.

ROGOVILČEK je železa poln plevel. Največ ga je po vrtovih in njivah.

HMELJ bo kmalu pognal svoje hrustljave poganjke. Poparjene narežem na solate ali uporabim kot šparglje. Ja, vsi pač nismo s Primorske 😉

BREZA, LIPA, BUKEV so drevesa z užitnimi listi. V solatah jih uporabim takoj, ko poženejo.

Ko pridem iz sprehoda na moj vrtiček, pa za solatko posmukam še origano, mlade listke boreča, lansko divjo rukolo, portulak, krebuljico, malo strašnico. Ker vsa zelišča nabiram tako, da jih sproti čistim, z njimi pravzaprav nimam več veliko dela. Samo operem jih zelo dobro, začinim in …

Patricija Šenekar

Regrat

Navadni regrat, Taraxacum officinale, spada v družino nebinovk. Raste povsod po Evropi in v nekaterih delih Azije. Je močno razširjena zdravilna zelnata trajnica iz rodu regrata, ki raste po travnikih in ob poteh po zmerno toplih območjih severne poloble.
Ime je rastlina dobila, ker so jo stari Grki cenili kot zdravilo proti očesni bolezni taraxis.

Je tudi močan naravni diuretik.
Vsebuje veliko vitamina A, menda celo več kot korenje, vitaminov C in E, protivnetni betakaroten, kalij, kalcij in železo ter vitamine iz skupine B.
Regratovi listi vsebujejo fruktozo, grenčino, fenolno kislino, sterole, flavonoide, kalijeve soli in kumarine.

Rastlina izboljšuje presnovo, čisti kri, koristna je pri protinu, revmatizmu, tuberkuloznem obolenju limfnih žlez, kožnih ekcemih, lišajih, akutnih oteklinah, čirih, krvnih boleznih, tolščavosti, starostnih pojavih, neješčnosti, lenem črevesju, motnjah v delovanju jeter in žolčnika, kakor tudi pri prsni in trebušni vodenici ter pri sladkorni bolezni.

Prve pritlične liste požene v zgodnji spomladi. Močno nazobčani listi tvorijo listno rožico. Enostavno votlo steblo ima v preseku obliko kroga, na njem pa je le en cvetni košek z rumenimi cvetovi. Čas cvetenja je običajno druga polovica aprila in začetek maja, zaradi vse toplejših pomladi pa ponekod vzcveti že konec marca. Cvetišče se preoblikuje v značilno regratovo lučko, ki jo tvorijo številna semena. Semena so lahka, zato jih veter lahko raznaša, kar je zelo hiter način razmnoževanja.

Korenina naj bi bila kot zdravilo najbolj učinkovita. Priporoča se nabiranje maja in junija ter od avgusta do oktobra. Pražena je učinkovit kavni nadomestek.
Če želimo pripraviti izvleček korenine, med nabiranjem pazimo, da ne poškodujemo korenine, rastlini pa ne populimo zelenega dela, saj bi tako povzročili iztekanje zdravilnega mlečka, pač pa liste odrežemo nekoliko više nad korenino. Zelenje odstranimo šele, ko je korenina povsem suha. Korenine naj ne bi oprali, pač pa le grobo očistili, saj nekaj prsti imunskemu sistemu lahko le koristi. Seveda pa regrat nabiramo le tam, kjer je okolje povsem čisto, kjer ni v bližini prometnih poti ali gnojenja.

Korenino sušimo poleti na soncu, pozimi v pečici pri temperaturi sto stopinj. Posušene korenine v leseni posodi ali železni ponvi ob pritiskanju s kladivom zdrobimo v prah, električnega mlinčka naj ne bi uporabljali. Ker je posušena korenina zelo trda, jo je treba vztrajno treti vsaj dvajset minut. Zdrobljene korenine hranimo v temni, stekleni posodi na suhem mestu.
Dnevno dobro polovico čajne žličke korenine raztopimo v kozarcu mlačne vode in mešanico popijemo naenkrat. Že ozdravljeni bolniki naj bi napitek pili še vsaj pol leta. Če ob pitju zvarka nastopijo bolečine v trebuhu, zmanjšajte dnevno količino.

Čaj iz štirih do desetih gramov posušenih listov pripravimo kot poparek, čaj iz korenine pa kot prevretek; uporabimo od dveh do osmih gramov posušenih korenin in čaj pijemo do trikrat na dan.

Regrat krepi tudi splošno odpornost, zato tisti, ki ga uživajo, povedo, da se ne prehladijo. Steroli v listih spodbujajo nastanek in izločanje žolča, to pa pospeši izločanje strupov. Zato je regrat učinkovito očiščevalno sredstvo.

Regratov izvleček je primerljiv sintetičnemu diuretiku furosemidu. Izogibajo pa naj se mu bolniki z žolčnimi kamni in z drugimi s tem povezanimi boleznimi, medtem ko ga pri ledvičnih kamnih priporočajo. Ugotovili so tudi, da spodbuja izločanje beta celic trebušne slinavke in tako znižuje krvni sladkor. Z njim lajšajo začetne stopnje ciroze ter mišičnega revmatizma, bolečine obrabljenih sklepov, ledvenega useka in vnetja išiasa. Spodbuja hujšanje in pomaga odpravljati celulit.

Regrat razstruplja telo…

Najbolj znan učinek regrata je spodbujanje odvajanja vode. Raziskave na živalih so za zdaj potrdile diuretične sposobnosti regrata.
Učinkuje na žolčnik in jetra, spodbuja nastanek ter izločanje žolča, kar pomaga pri razstrupljanju in čiščenju telesa. Zaradi razstrupljevalnega učinka naj bi regrat ugodno vplival tudi na kožo in na nekatere revmatične težave.
Ker regrat spodbudi jetrne sposobnosti za odstranjevanje odvečnega estrogena iz telesa, naj bi pomagal ženskam, ki jih mučijo tovrstne zdravstvene težave (endometrioza, ciklične bolečine v dojkah), povrniti hormonsko ravnovesje.
Regratova korenina deluje kot blago odvajalo, zato si lahko kot ne premočno zdravilo proti zaprtju pripravimo regratov čaj.
Rastlina tudi poveča telesne sposobnosti za vsrkavanje železa, bodisi iz hrane bodisi iz prehranskih dopolnil, zato je v nekaterih primerih koristna pri slabokrvnosti.
Starejše raziskave nakazujejo, da bi utegnil biti regrat koristen tudi pri zdravljenju raka. Japonci so patentirali suho zamrznjeni izvleček regratove korenine, s katerim zdravijo tumorje. Kitajci pa regratove izvlečke uporabljajo za zdravljenje raka dojk (ta pristop so potrdili pozitivni izidi študij na živalih). A za dokaz učinkovitosti pri različnih vrstah raka bi bile seveda potrebne nadaljnje raziskav in klinične študije.
Z raziskavami na živalih so leta 2001 ugotovili, da zeliščni pripravek, ki vsebuje regrat, pomaga pri zniževanju krvnega sladkorja in bi torej utegnil koristiti pri zdravljenju sladkorne bolezni.

Lekarnarji na splošno menijo, da ni dovolj znanstvenih izsledkov in zato zdravilnosti rastline ne smemo precenjevati. Svetujejo pa spomladansko in jesensko kuro pri žolčnih in revmatičnih težavah.

Vir: splet

Presna čokolada

Saj vem, saj vem, zdaj si bodo eni oddahnili, drugi pa se bodo razburjali, kako je to mogoče.

Vendar drži. Presna čokolada je namreč živilo, ki vsebuje visoke ravni antioksidantov. V praksi to pomeni, da je zdrava. Vendar pozor, govorimo o temni čokoladi in ne mlečni. Temna čokolada je namreč brez mleka. Vsebuje veliko kakava, ki je glavni “krivec” za njeno zdravilnost. O kakavu sem v Namarie že pisala, zato se ne bom ponavljala. Kakavova semena so za telo še dodatno dobra, če jih zaužijete kar v presni obliki. Kakav naj bi vseboval, podobno kot semena chia, višjo raven antioksidantov kot borovnice. Prav tako ima veliko mineralov, kot so cink, krom, magnezij, ter vitaminov in beta-karotena. Kakav poskrbi za dvig nivoja važe energije in vpliva na hormon sreče.

Za čokolado boste potrebovali:

  • 100g kakavovega masla
  • 6 žlic presnega kakava v prahu
  • 3-4 žlice presnega kokosovega sirupa
  • 1 žlička presne vanilije v prahu
  • ščepec himalajske soli

Kakavovo maslo stopite na nizki temperaturi, dodate kakav v prahu, vanilijo v prahu, himalajsko sol, ter sladite z kokosovim sirupom. Sestavine med sabo dobro pomešate, ter vlijete v modelčke! Postavite v hladilnik za nekaj ur, da se masa strdi!

Voila in imate čisto svojo presno čokolado.

Namesto kakavovega masla včasih uporabim tudi kokosovo mast, mešam pol kakavovega masla in pol kokosove masti. V članku ko zadiši Zima pa lahko preberete še o začimbah, ki seveda pašejo tudi v čokolado.

Dober tek!

Taja Albolena