Arhivi Kategorije: Super živila

Spirulina

SPIRULINA (Spirulina platensis)

Spirulina je preprosta, modrozelena planktonska alga. Ker je, kot večina alg izjemno prilagodljiva, jo najdemo v najrazličnejših vodah –močvirjih, sladkih, slanih in stoječih. Raste v čistem okolju, v toplih vodah, ustrezajo pa ji tudi bazične vode vulkanskih jezer. Danes jo kontrolirano gojijo v plitvih bazenih.
Ker je zelo nezahtevna je uporaba pesticidov odveč, kar lahko v prihodnosti doprinese tudi k reševanju našega čedalje bolj kemično onesnaženega planeta.

Modrim algam rečemo tudi cianobakterije. Ti organizmi energijo za svoje življenje pridobivajo v procesu fotosinteze. Značilna modro-zelena barva je posledica raznovrstnih barvil, ki jih vsebuje spirulina. Med njimi prevladuje klorofil, imenovan tudi »zelena kri«, ki ima podobno sestavo kot hemoglobin v naši krvi. Moder odtenek daje fikocianin, ki pozitivno vpliva na delovanje jeter in presnovo pomembnih kislin.

V prehrani jo že od nekdaj uporabljajo predvsem v Afriki in Južni Ameriki, mi pa jo zadnja leta spoznavamo kot superživilo in jo, zaradi velike prehranske vrednosti uživamo kot prehranski dodatek iz naravnih virov.

Spirulina je alga, ki čisti in krepi hkrati. Vsebuje velike količine pigmentov (klorofila, beta karotena …), vitamine (B1, B2, B3, B6, B9, v sledovih B12, A1, C, D in vitamin E), minerale (kalcij, magnezij, železo, kalij, naravne soli … ), ter kar 60 – 70 % proteinov oz. beljakovin, ki vsebujejo vse esencialne aminokisline.

Spirulina je odličen dokaz, da se lahko esencialni elementi, ki jih telo samo ne more tvoriti, dobijo tudi v hrani ne-živalskega izvora. Njena hranilna vrednost je odvisna od načina njene predelave, tako naše telo lažje absorbira spirulino, ki so ji pri predelavi poškodovali celice. Najpomembnejše pa je, da so vse naštete snovi v spirulini prisotne v takšni obliki, da jih naše telo lahko sprejme in tudi hitro absorbira.

Spirulina ima zelo širok spekter pozitivnega vpliva na naš organizem. Dokazan je njen vpliv na imunski sistem. Pomaga pri zdravju črevesja, kože, las, pomaga pri naravnem izgubljanju telesne teže, čisti jetra, krepi spomin, pomaga ščitnici … pigment fikocianin zmanjšuje izločanje histamina, deluje protivnetno, zato lajša tudi alergije.

Organizem oskrbuje tudi z vsemi esencialnimi aminokislinami, maščobnimi kislinami, predvsem gamalinolensko kislino, ki jo najdemo le še v materinem mleku, svetlinovem olju in nekaterih drugih vrstah alg. Naj omenim še maščobno kislino arginin, ki igra pomembno vlogo v našem imunskem sistemu, pri celjenju ran, uravnava izločanje rastnega hormona, pozitivno vpliva na krvni pritisk … Pri raziskavah na miših so opazili tudi povečano obnavljanje kostnega mozga, rast timusa, vranice in krepitev imunskega sistema. Opazili so tudi povečano aktivnost celic ubijalk in nekaterih protiteles in levkocitov. Preprečuje slabokrvnost.

Dokazali so tudi antioksidativno in protitumorno delovanje (beta karoten). Ureja presnovo in je dobra za črevesno floro, ki je zaradi temeljne vloge pri absorbciji hranil zelo pomembna za naše dobro počutje in zaščito pred infekcijami. Vpliva tudi na metabolizem ogljikovih hidratov. Uživanje spiruline zniža raven sladkorja v plazmi. Pri sladkorni bolezni tipa 2, se je po jemanju spiruline, zmanjšala glukoza v krvi, ter koncentracija glikiranega hemoglobina. Vpliva tudi na raven holesterola, trigliceridov in LDL.

Znanstveni dokazi potrjujejo koristnost uporabe te modrozelene alge v naši prehrani za ohranjanje in tudi izboljšanje našega počutja. Nepogrešljiva je pri prehrani veganov, vegetarijancev, aktivnih športnikov, starostnikov in tudi nosečnic ter otrok. Spirulina ni le zakladnica številnih hranil, ampak pozitivno vpliva tudi na vzdržljivost in moč ter pomaga, da se po napornem treningu hitreje regeneriramo.

V zadnjem času hitro pridobiva na svoji prepoznavnosti in cenjenosti. Lahko jo kupimo in uživamo v obliki prahu ali tabletk, bistvene razlike ni, je pa pomembno, da ni termično ali kako drugače obdelana, da ohrani vse svoje dragocene sestavine. Uživamo jo lahko samostojno, predvsem v obliki tabletk, če jo imamo v prahu, pa jo bomo lažje užili v sokovih, smutijih …

Smoothie z grenivko in spirulino
– 2 (rdeči) grenivki
– Žlica spiruline v prahu ali 8 tabletk
– 1 velika žlica medu
– 0,5 l vode

Smoothie II:
– sok dveh pomaranč
– pol banane
– žlička spiruline

Domače čokoladne kroglice s spirulino:
– 100 g kakavovega masla
– 2 žlici dišeče kokosove maščobe
– 2 žlici surovega kakava
– 4 žlice fino mlete kokosove moke
– 4 žlice kokosovega sladkorja (ali 2 žlici medu)
– Dodatki po izbiri (lešniki, rozine, goji jagode …)
– Spirulina v prahu

V majhni kozici na blagem ognju raztopimo kakavovo maslo in kokosovo maščobo in odstavimo. Dodamo kakav, fino mleto kokosovo moko, sladkor, dodatke ter dobro premešamo. Maso damo za nekaj časa v hladilnik, da bomo iz nje lažje oblikovali kroglice, ki jih povaljamo v spirulini. Spirulino lahko dodamo tudi v maso samo in jo nadevamo v modelčke za praline.

Patricija Šenekar

Kopriva

VELIKA KOPRIVA (Urtica dioica)

Njena zdravilna moč je znana že dolgo in je neizmerna. Vsestranska je tudi njena uporaba. Iz nje pripravljamo sok, čaje, tinkturo, mazila, gnojila … Je zeljnata trajnica in uspeva povsod, kjer je v zemlji dovolj dušika. Velikokrat raste po zapuščenih vrtovih, kupih navožene zemlje, vej, odpadkov. Ustvarja red tam, kjer ga ni. Tudi v telesu. Ustrezajo ji tako suha, kot vlažna tla, obsijana s soncem ali ne. Največjo zdravilno moč razvije tik pred cvetenjem.

Je do 150 cm visoka rastlina, z močno razraščenimi koreninami. Ima štirirobo steblo, listi so nasproti ležeči, srčaste oblike, z močno nazobčanim listnim robom. Ves nadzemni del rastline je prekrit z »žgalnimi« laski, ki so trdi, krhki in votli. V teh laskih je več spojin (histamin, mravljična kislina, serotonin, acetilholin), ki povzročajo lokalno vnetje kože. Je dvodomna rastlina, kar pomeni, da so v njenih cvetovih oz. socvetjih, samo moški ali samo ženski cvetovi. Oprašuje jo veter.

Že stoletja različne kulture uporabljajo koprivo za lajšanje bolečin v sklepih. Posebnost tega, je njen način uporabe: z njo se »šibamo«, to pomeni, da držimo v rokah šop kopriv in se z njim tolčemo po bolečem sklepu. Nekateri menijo, da to pomaga zmanjšati bolečino in otrdelost pri osteoartritisu in revmi. Že samo dejstvo, da je ta način že tako dolgo v uporabi, prav gotovo kaže, da, do neke mere učinkuje.

Kaj se dogaja? Ob stiku s kožo, se iz koprive izločita histamin in acetilholin. To potrjuje sloves koprive , saj sta obe snovi na koži dražeči in pekoči. Ker se telo lahko osredotoči le na določeno količino bolečinskih signalov naenkrat, draženje, ki ga povzroči kopriva, blokira bolečino v sklepu. Če se nam šibanje s koprivami ne zdi preveč privlačno, jo lahko pojemo. Seveda bomo liste koprive prej poparili, da izgubijo pekočo moč in postanejo okusna zelenjava, z antirevmatskim delovanjem ali pa zaužijemo žličko tinkture na dan.

Ker vsebuje veliko kalija, deluje diuretično. Povečuje količino urina v telesu in lahko jo pijemo pri vseh vnetnih procesih v telesu. Dobro je uživati poparke pri težavah s prostato, saj zavira določene encime, ki so udeleženi pri povečanju tkiva prostate. Za lajšanje težav benignega povečanja prostate, bi lahko uporabili tudi tinkturo, ki jo naredimo iz korenin kopriv, nabranih pozno jeseni.

Koprivo lahko damo v mešanice čajev za razstrupljanje in prečiščevanje organizma, za zdravljenje sečil, diabetesa, premočnih menstruacij, slabokrvnosti, … Ker vsebuje veliko mineralov (Fe, Mg, Na, K, P, Ca …), obilo vitamina A, rudninske soli je zelo primerna za tako imenovane pomladne čistilne in krepčilne kure, za katere jo lahko mlado sočimo, delamo čaje ali jo uživamo poparjeno.

Svež koprivin sok je učinkovit tudi pri preprečevanju posledic radioaktivnega onesnaževanja ozračja, ki se kaže v naraščanju števila belih krvničk. Pri izpostavljenosti onesnaženju, popijemo 3 kozarčke sveže stisnjenega soka dnevno. Koprivin sok poživlja presnovo. Iz nežnih pomladanskih listov pripravimo »koprivno špinačo«, ali jih le poparimo in jih pripravimo kot solato.

Koprivin čaj, se kot čistilna več tedenska kura uporablja pri lajšanju težav z artritisom, artrozo in drugimi revmatičnimi obolenji, pri jetrnih in žolčnih boleznih, pri boleznih vranice, zasluzenju želodca in dihalnih organov, želodčnih in črevesnih krčih, za čiščenje krvi in splošno krepitev. Kopriva ima v sebi vse, kar potrebujemo za razkisanje in razstrupljanje telesa, kot tudi za izgradnjo močnik kosti, krepi tudi nohte in lase, če jo uživamo na katerikoli način. Mnogi vemo, da izboljša krvno sliko, saj ureja procese železa v telesu. Skratka, je odlično rudninsko-vitaminsko prehransko dopolnilo. Zato bomo zase naredili največ, če jo bomo čimpogosteje, lahko v malih količinah uvrščali na naš jedilni, pili njen čaj ali uživali tinkturo.

Izvleček jeseni izkopanih koprivnih korenin velja kot pripomoček za krepitev in rast las.
Tudi na vrtu se ji težko ognemo, če želimo krepke in zdrave rastline.

Iz kopriv naredimo namok ali prevrelko, ki zelo pospešuje in krepi rast rastlin. Če koprive namakamo le 24 ur, dobimo izvleček, s katerim trikrat v nekaj urah poškropimo rastline, ki so jih napadle gosenice, ličinke in tudi uši. Ob napadu uši (ali tudi sicer), lahko rastline poškropimo tudi s koprivino prevrelko, ki smo jo razredčili v razmerju 1 : 20. Škropimo tri večere zapored. Vendar to škropljenje ne bo pomorilo listnih uši, temveč okrepilo rastlino.
Koprive imajo po 48 urah namakanja najvišjo vsebnost dušika, zato polovico vode odlijemo, jo razredčimo v razmerju 1 : 2 in z njo zalijemo rastline v rasti. V preostalo vodo s koprivami, pa do vrha dolijemo deževnico in pustimo koprive namočene tako dolgo, da se zaključi vretje (vsaj 10 dni). Takšna prevrelka vsebuje več kalija, saj vsebnost dušika po 48 urah ponovno pada. To prevrelko razredčimo v razmerju 1 : 10 in zalivamo oz. gnojimo rastline. Rastline zalivamo vedno po poldnevu, običajno zvečer, ko ni več sonca.

Tudi v biodinamiki je kompostni preparat iz koprive nepogrešljiv. Posreduje energije sonca in mu pripada mesto na sredini kompostnega kupa. Koprive nabiramo na dan za cvet zjutraj, takrat, ko se na vrhu koprive pojavijo nastavki cvetov. Uporabljamo ves nadzemni del rastline, ki pa ga moramo narezati in pustiti, da rahlo oveni. Nato napolnimo velik glinen lonec z narezano koprivo in ga pokritega zakopljemo približno pol metra globoko v zemljo . V njej ga pustimo eno leto, da vsrka vse, kar mu lahko sonce preda. Izkopan preparat 504 posušimo in hranimo v glinenih lončkih v šoti. Preparat iz koprive ne uporabljamo samo kot preparat za pospeševanje kompostiranja, temveč ga posujemo tudi okoli rastlin, za njihov boljši razvoj. Kot predstavnik sonca rastlinam prinaša več vitalnosti. Ureja procese železa. V sebi nosi tudi žveplo, rastlinam posreduje tudi kalij in kalcij. V kompostu podpira tudi delovanje preparatov iz rmana in kamilice in skrbi za enakomerno dober razkroj kompostnega kupa. Zrelemu kompostu daje sposobnost, da deluje prilagojeno na vsako kulturo s svojimi snovmi in silami.

»Kopriva je dobra in veliko zna, človeku bi pravzaprav morala rasti okrog srca« je rekel dr. Rudolf Steiner.

Patricija Šenekar

www.hiskazelisc.com

Mega anti-stres čaj

Te zanima, kako brez kemije odpraviti stres, depresije, kako okrepiti dobro počutje, se razstrupiti in ob enem izboljšati videz kože, las …
Iz samo treh sestavin od katerih rasteta dve v naši neposredni bližini, si lahko pripraviš mega okusen čaj, ki bo zelo vplival na tvoje celotno počutje.

Prva sestavina čaja je rožmarin, ki je eden najboljših stimulansov in antioksidantov iz našega vrta (ali cvetličnega lonca), kar ga naredi za čudovito anti-aging rastlino. Vsebuje kar nekaj kalcija, ki se zlahka absorbira in deluje protistresno. Rožmarin je čudovit antidepresiv. Komponente v rožmarinu preprečujejo živčno izčrpanost, vplivajo na spomin. Stimulirajo celotno telo, tudi prebavo in presnovo maščob. Stimulira in krepi tudi rast las, če ga uporabiš na lasišču. Zvišuje krvni pritisk, pospeši menstruacijo, preprečuje odlaganje maščob na žilne stene, deluje pa tudi protibakterijsko, protiglivično in protivirusno.

Druga sestavina je bor, ki ga lahko nabereš na naslednjem sprehodu. Morda ga imaš celo na dvorišču. Naberi borove iglice, ki vsebujejo veliko, veliko več C vitamina kot pomaranča. Ker gredo sestavine iz čaja v kri, bor pomaga tudi pri pljučnih infekcijah in drugih vnetjih. Borove iglice so naravni vir žvepla, ki ga naše telo v stresnih časih potrebuje skoraj tako nujno kot vodo. Žveplo je ključna sestavina za izgradnjo tkiv in pri izgradnji kolagena, torej posredno vpliva na nastajanje oz. zmanjševanje gub. Pomaga tudi pri brazgotinah in poškodovani koži. Blaži vnetja, alergije, artritis, gube. Ima dober vpliv na mišice, cirkulacijo, razstrupljanje telesa, odstranjuje anorganski kalcij iz žil, srca, preprečuje nastanek mlečne kisline, preprečuje mišične krče. Žveplo je pomemben mineral za mladosten videz in lepo kožo. Vedno, ko telo razstrupi celico, se iz nje izloči tudi žveplo, ki pomaga nevtralizirati toksine, zato ga nujno potrebujemo zaradi našega modernega stresnega življenja. In eden najboljših naravnih virov MSM je prav gotovo žveplo iz borovih iglic.

Tretja sestavina iz mojega vrta je sladki koren. Korenino sladkega korena najdeš v moji spletni trgovini www.hiskazelisc.com, saj predvidevam, da rastline doma verjetno še nimaš. Je prijetno sladkega okusa. Deluje protivirusno, proti bakterijsko, proti tumorjem, je antioksidant, adaptogen, krepi imunski sistem in na splošno dviguje počutje. Ima pozitiven vpliv na prostato, izgubo las. Vsebuje vitamine B skupine, krepi tudi živce. Čisti ožilje, maščobe, ima dober vpliv na pljuča, krvni sladkor, podpira delovanje jeter in deluje protistresno. Vsebuje veliko fitokemikalij, ki imajo vpliv oz. balansirajo hormone, težave v menopavzi, PMS, nestanovitno razpoloženje, depresije …

Čaj pripraviš tako, da daš vse sestavine (pest na liter vode) v vodo, zavreš, pustiš 20 minut. Dobiš močan in okusen čaj, ki te bo spremljal čez cel dan.

Zapisala: Patricija Šenekar

www.hiskazelisc.com

Divje rastline

Jutri sem se namenila očistiti svoje gredice in širšo okolico, a še prej moram malo podrobneje pogledati nanje. Na njih so tudi užitne divje rastline, ki so ob dobro poznanem regratu odlične za našo prehrano, saj vsebujejo veliko več vitaminov, rudnin, mineralov kot kultivirane rastline, gojene po naših vrtovih.

Večina jih sodi med zelišča. Ker boste na spletu lahko izbrskali njihove slike, se bom zelo na kratko posvetila rastlinicam samim.

REGRAT je ena prvih spomladanskih rudninskih solat. Lahko pa ga uživamo skozi vse leto, le da so listi kasneje malo trši, so pa odlični za smootije. Tudi cvet se uporablja. Če ti je regrat pregrenak, si ga lahko prirediš po svoje. Jaz imam regrat posajen na vrtu, izbrane odrežem, pokrijem z večjim glinenim loncem za rože in ga na ta način pobelim. v nekaj tednih postane hrustljav in ni tako grenak.

KROMPIRJEVKO ali navadno smrdljivko najdemo po gozdovih. List ima močan vonj po krompirju. Tudi mlade liste krompirjevke lahko nabiraš skozi vse leto.

RMANove mlade listke najdem na gredicah in po travnikih, seveda gledam, da niso pognojeni ali ob vinogradih. Tudi ti listki so uporabni celo leto.

NAVADNA REGAČICA je zelo trdovraten plevel, ki mi je nekaj let nagajal na vrtu in ga nikakor nisem mogla odstraniti. Odkar sem ga sprejela kot užitno rastlino, me ne moti več 😉 Ker mladi listki poganjajo skozi vse leto, je dobrodošel dodatek vitamina A in C. Okusna je tudi v namazih, juhah …

NAVADNE ZVEZDICE je povsod v izobilju. Potrgajte vršičke, ki vsebujejo veliko vitamina A, C, kalija, kalcija. je svežega okusa in zelo dobra tudi v namazih.

TROBENTICO mi raste na travi. Za solato nabiram mlade liste, cvetove naberem pa posebej in jih posujem po vrhu že pripravljenih solat za dekoracijo. Dodam še cvetove vijolic, marjetic
ČEMAŽevi lističi so prav v tem času najokusnejši. So sočni, hrustljavi in pikantni. Odlični so v solatah, namazih, omakah, pestu …
PENUŠE najdemo tudi kot plevel na vrtovih, sicer pa ob travnikih, potokih … So pikantne in imajo dobre učinke na telo. Tudi penuše lahko uporabljaš celo leto, tudi s cvetovi kasneje.

MRTVO KOPRIVO, škrlatno rdečo najdeš na travnikih. Z mladimi poganjki popestriš divjo solato.

TRPOTEC je tudi poznana zdravilna rastlina, ki jo zdaj, ko ima mlade poganjke, lahko uporabiš kot dodatek solati

PLEŠEC je poznan plevel iz vrtov, raste tudi na travnikih. Njegovi mladi listi, kasneje tudi “luščki” so uporabni za zeliščne namaze, solate …KISLICO najdem na travniku in jo dodam solati v manjši količini.

MATERINO DUŠICO posmukam kolikor v tem času pač lahko. Mladi lističi popestrijo okus solatk in namazov. Ko zacveti pa … mmmm

KOPRIVO za solate na hitro poparim. Je bogata z rudninami, zato se ji nikakor ne ognem.

ROGOVILČEK je železa poln plevel. Največ ga je po vrtovih in njivah.

HMELJ bo kmalu pognal svoje hrustljave poganjke. Poparjene narežem na solate ali uporabim kot šparglje. Ja, vsi pač nismo s Primorske 😉

BREZA, LIPA, BUKEV so drevesa z užitnimi listi. V solatah jih uporabim takoj, ko poženejo.

Ko pridem iz sprehoda na moj vrtiček, pa za solatko posmukam še origano, mlade listke boreča, lansko divjo rukolo, portulak, krebuljico, malo strašnico. Ker vsa zelišča nabiram tako, da jih sproti čistim, z njimi pravzaprav nimam več veliko dela. Samo operem jih zelo dobro, začinim in …

Patricija Šenekar

Regrat

Navadni regrat, Taraxacum officinale, spada v družino nebinovk. Raste povsod po Evropi in v nekaterih delih Azije. Je močno razširjena zdravilna zelnata trajnica iz rodu regrata, ki raste po travnikih in ob poteh po zmerno toplih območjih severne poloble.
Ime je rastlina dobila, ker so jo stari Grki cenili kot zdravilo proti očesni bolezni taraxis.

Je tudi močan naravni diuretik.
Vsebuje veliko vitamina A, menda celo več kot korenje, vitaminov C in E, protivnetni betakaroten, kalij, kalcij in železo ter vitamine iz skupine B.
Regratovi listi vsebujejo fruktozo, grenčino, fenolno kislino, sterole, flavonoide, kalijeve soli in kumarine.

Rastlina izboljšuje presnovo, čisti kri, koristna je pri protinu, revmatizmu, tuberkuloznem obolenju limfnih žlez, kožnih ekcemih, lišajih, akutnih oteklinah, čirih, krvnih boleznih, tolščavosti, starostnih pojavih, neješčnosti, lenem črevesju, motnjah v delovanju jeter in žolčnika, kakor tudi pri prsni in trebušni vodenici ter pri sladkorni bolezni.

Prve pritlične liste požene v zgodnji spomladi. Močno nazobčani listi tvorijo listno rožico. Enostavno votlo steblo ima v preseku obliko kroga, na njem pa je le en cvetni košek z rumenimi cvetovi. Čas cvetenja je običajno druga polovica aprila in začetek maja, zaradi vse toplejših pomladi pa ponekod vzcveti že konec marca. Cvetišče se preoblikuje v značilno regratovo lučko, ki jo tvorijo številna semena. Semena so lahka, zato jih veter lahko raznaša, kar je zelo hiter način razmnoževanja.

Korenina naj bi bila kot zdravilo najbolj učinkovita. Priporoča se nabiranje maja in junija ter od avgusta do oktobra. Pražena je učinkovit kavni nadomestek.
Če želimo pripraviti izvleček korenine, med nabiranjem pazimo, da ne poškodujemo korenine, rastlini pa ne populimo zelenega dela, saj bi tako povzročili iztekanje zdravilnega mlečka, pač pa liste odrežemo nekoliko više nad korenino. Zelenje odstranimo šele, ko je korenina povsem suha. Korenine naj ne bi oprali, pač pa le grobo očistili, saj nekaj prsti imunskemu sistemu lahko le koristi. Seveda pa regrat nabiramo le tam, kjer je okolje povsem čisto, kjer ni v bližini prometnih poti ali gnojenja.

Korenino sušimo poleti na soncu, pozimi v pečici pri temperaturi sto stopinj. Posušene korenine v leseni posodi ali železni ponvi ob pritiskanju s kladivom zdrobimo v prah, električnega mlinčka naj ne bi uporabljali. Ker je posušena korenina zelo trda, jo je treba vztrajno treti vsaj dvajset minut. Zdrobljene korenine hranimo v temni, stekleni posodi na suhem mestu.
Dnevno dobro polovico čajne žličke korenine raztopimo v kozarcu mlačne vode in mešanico popijemo naenkrat. Že ozdravljeni bolniki naj bi napitek pili še vsaj pol leta. Če ob pitju zvarka nastopijo bolečine v trebuhu, zmanjšajte dnevno količino.

Čaj iz štirih do desetih gramov posušenih listov pripravimo kot poparek, čaj iz korenine pa kot prevretek; uporabimo od dveh do osmih gramov posušenih korenin in čaj pijemo do trikrat na dan.

Regrat krepi tudi splošno odpornost, zato tisti, ki ga uživajo, povedo, da se ne prehladijo. Steroli v listih spodbujajo nastanek in izločanje žolča, to pa pospeši izločanje strupov. Zato je regrat učinkovito očiščevalno sredstvo.

Regratov izvleček je primerljiv sintetičnemu diuretiku furosemidu. Izogibajo pa naj se mu bolniki z žolčnimi kamni in z drugimi s tem povezanimi boleznimi, medtem ko ga pri ledvičnih kamnih priporočajo. Ugotovili so tudi, da spodbuja izločanje beta celic trebušne slinavke in tako znižuje krvni sladkor. Z njim lajšajo začetne stopnje ciroze ter mišičnega revmatizma, bolečine obrabljenih sklepov, ledvenega useka in vnetja išiasa. Spodbuja hujšanje in pomaga odpravljati celulit.

Regrat razstruplja telo…

Najbolj znan učinek regrata je spodbujanje odvajanja vode. Raziskave na živalih so za zdaj potrdile diuretične sposobnosti regrata.
Učinkuje na žolčnik in jetra, spodbuja nastanek ter izločanje žolča, kar pomaga pri razstrupljanju in čiščenju telesa. Zaradi razstrupljevalnega učinka naj bi regrat ugodno vplival tudi na kožo in na nekatere revmatične težave.
Ker regrat spodbudi jetrne sposobnosti za odstranjevanje odvečnega estrogena iz telesa, naj bi pomagal ženskam, ki jih mučijo tovrstne zdravstvene težave (endometrioza, ciklične bolečine v dojkah), povrniti hormonsko ravnovesje.
Regratova korenina deluje kot blago odvajalo, zato si lahko kot ne premočno zdravilo proti zaprtju pripravimo regratov čaj.
Rastlina tudi poveča telesne sposobnosti za vsrkavanje železa, bodisi iz hrane bodisi iz prehranskih dopolnil, zato je v nekaterih primerih koristna pri slabokrvnosti.
Starejše raziskave nakazujejo, da bi utegnil biti regrat koristen tudi pri zdravljenju raka. Japonci so patentirali suho zamrznjeni izvleček regratove korenine, s katerim zdravijo tumorje. Kitajci pa regratove izvlečke uporabljajo za zdravljenje raka dojk (ta pristop so potrdili pozitivni izidi študij na živalih). A za dokaz učinkovitosti pri različnih vrstah raka bi bile seveda potrebne nadaljnje raziskav in klinične študije.
Z raziskavami na živalih so leta 2001 ugotovili, da zeliščni pripravek, ki vsebuje regrat, pomaga pri zniževanju krvnega sladkorja in bi torej utegnil koristiti pri zdravljenju sladkorne bolezni.

Lekarnarji na splošno menijo, da ni dovolj znanstvenih izsledkov in zato zdravilnosti rastline ne smemo precenjevati. Svetujejo pa spomladansko in jesensko kuro pri žolčnih in revmatičnih težavah.

Vir: splet

Presna čokolada

Saj vem, saj vem, zdaj si bodo eni oddahnili, drugi pa se bodo razburjali, kako je to mogoče.

Vendar drži. Presna čokolada je namreč živilo, ki vsebuje visoke ravni antioksidantov. V praksi to pomeni, da je zdrava. Vendar pozor, govorimo o temni čokoladi in ne mlečni. Temna čokolada je namreč brez mleka. Vsebuje veliko kakava, ki je glavni “krivec” za njeno zdravilnost. O kakavu sem v Namarie že pisala, zato se ne bom ponavljala. Kakavova semena so za telo še dodatno dobra, če jih zaužijete kar v presni obliki. Kakav naj bi vseboval, podobno kot semena chia, višjo raven antioksidantov kot borovnice. Prav tako ima veliko mineralov, kot so cink, krom, magnezij, ter vitaminov in beta-karotena. Kakav poskrbi za dvig nivoja važe energije in vpliva na hormon sreče.

Za čokolado boste potrebovali:

  • 100g kakavovega masla
  • 6 žlic presnega kakava v prahu
  • 3-4 žlice presnega kokosovega sirupa
  • 1 žlička presne vanilije v prahu
  • ščepec himalajske soli

Kakavovo maslo stopite na nizki temperaturi, dodate kakav v prahu, vanilijo v prahu, himalajsko sol, ter sladite z kokosovim sirupom. Sestavine med sabo dobro pomešate, ter vlijete v modelčke! Postavite v hladilnik za nekaj ur, da se masa strdi!

Voila in imate čisto svojo presno čokolado.

Namesto kakavovega masla včasih uporabim tudi kokosovo mast, mešam pol kakavovega masla in pol kokosove masti. V članku ko zadiši Zima pa lahko preberete še o začimbah, ki seveda pašejo tudi v čokolado.

Dober tek!

Taja Albolena

 

 

Superživila, ki grejejo.

Ingver ob prehladu, mrazu, za dobro cirkulacijo, proti vnetjem; je prava pečka za celo telo.

Cimet, diši po zimi, nas greje, hujša, dezinficira, topi celulit, uničuje glivice v telesu, znižuje holesterol in nivo sladkorja v krvi. Ne marajo ga bakterije coli, ki povzročajo vnetja mehurja, topi in preprečuje strdke v krvi, pospešuje delovanje možganov in dobro vpliva na spomin.

Kurkuma greje kri, celice in je odličen borec proti infekcijam, vnetnim stanjem tako za sklepe, kot pri grlu, zlomih, poškodbah ali po kemo terapiji. Čudežno rumeno rastlinico pa polagamo tudi na kožo za čisto polt, proti luskavici ali kot obred pri indijskih porokah. Z njo topimo žolčne kamne in pomirjamo premočno delovanje žolčnika.

Kakav, vedno nas je grel in zdravil. Presni ima milijonkrat več antioksidantov, pa še osrečuje nas. Greje srce in telo, ter poganja energijo.

Šiladjit mineralizira in vzpostavlja napetost v celicah. Pretok je z njimi nemoten in v celicah ni zastojev, tako naš strojček deluje s polno paro.

He še wu greje ledvička, ki se morajo čez zimo napolniti z življenjsko energijo, saj hranijo z njo cel organizem.

Šisandra bo ogrela s petimi okusi prav vsak organ posebej. Uporabite jo tudi v kuhinji za divjačino, punč in omakice.

Yacon sladilo

Posebnež med podzemnimi gomolji in sladilo, kot ga še niste videli, je prav gotovo yacon. Rastlina, za katero marsikdo ne ve, da je v sorodu z našo sončnico, raste visoko v Andih (tam so očitno res dobro založeni s superhrano!), čeprav v nasprotju z večino ostalih andskih rastlin ni tako občutljiv in ga v zadnjem času veliko gojijo tudi v nižjih nadmorskih višinah tropskih krajev.

Zraste v višino do dveh metrov in cveti s prikupnimi majhnimi rumenimi cvetovi, njegova prava posebnost pa se skriva pod zemljo. Podzemni gomolji, ki rastlini služijo kot založni organ, so hrustljavi in sestavljeni večinoma iz vode in inulina, kar jim daje sladak okus. Večinoma ga opisujejo kot podobnega okusu jabolka, zaradi česar domačini gomolju pravijo kar “zemeljsko jabolko”, nekatere pa okus rahlo spominja tudi na vonj cvetlic, npr. vijolic.

V Andih, kjer ga gojijo že več kot 3000 let, se večinoma uživa surov, mi pa ga poznamo predvsem v obliki sirupa in prahu. Po tem, ko gomolje poberejo iz zemlje, jih posušijo na soncu in pazljivo zmeljejo v prah, ali pa iz gomoljev iztisnejo sirup.

Prebivalci Andov ostalih delov rastline seveda ne zavržejo, največkrat iz njenih listov kuhajo čaj. Tega uporabljajo za uravnavanje sladkorja v krvi, izboljšanje prebave, krepitev oslabelih ledvic, in verjetno še za marsikatero stvar. Tudi sveže gomolje hrustljajo v podobne namene in za splošno krepitev imunskega sistema, poleg tega, da se z njimi sladkajo, seveda. Tako pridemo do tja, kjer se yacon v zahodnem svetu največ uporablja – za sladkanje. Smoothijev, sokov, sadnih solat, presnih in drugačnih sladic, čokolade, solatnih prelivov …

Yacon je verjetno edino naravno sladilo, ki ga naše telo enostavno ne zazna. Gradi ga večinoma inulin – polisaharid, ki se v tankem črevesju ne razgradi na manjše sladkorje in posledično tudi ne vsrka v krvni obtok. Inulin se v našem telesu razgradi na fruktooligosaharide (FOS), krajše verige fruktoze, ki ne vplivajo na porast sladkorja v krvi. Ptialin in amilaza, človeška encima za škrob, sladkorjem v yaconu namreč nista kos, zato ostanejo skorajda nedotaknjeni. To pomeni, da njihova prisotnost v našem telesu ne vpliva na dvig krvnega sladkorja, kar še posebno cenijo diabetiki. Prav tako je (v primerjavi s sladkorjem) smešno nizka kalorična vrednost yacona – 50 kalorij na zvrhano žlico (15 g) yacona v prahu– zaradi česar je odličen za ljudi s preveliko telesno težo.

Razgradnja FOS se začne šele v debelem črevesju, pri čemer se sproščata ogljikov dioksid in metan, zato je pri uživanju yacona kljub vsemu potrebna zdrava mera (kot pri vsem, mar ne?), saj lahko prevelike količine povzročajo vetrove.

Inulin oziroma FOS (njuna kemijska sestava je namreč praktično enaka, razlika je le v dolžini sladkornih verig) je odličen in zelo učinkovit prebiotik – več kliničnih študij je potrdilo, da v črevesju spodbuja rast koristnih probiotičnih bakterij. Ker se v tankem črevesu le delno razgradi, je črevesni flori v debelem črevesu na voljo v vsej svoji sladkosti. Te bakterije FOS razgradijo v maščobne kisline, ki nižajo pH vsebine v debelem črevesu in zagotavljajo optimalno delovanje celic sluznice.

Yacon tudi poveča absorbcijo nekaterih mineralov – kalcija, magnezija in fosforja, ter še večih elementov v sledovih (železa, bakra, cinka). Izboljšana absorbcija naj bi bila posledica treh mehanizmov: povečana topnost kalcija zaradi spremembe mikroflore in vrednosti pH, povečanje transcelularnega prehoda elementov zaradi direktnega vpliva maščobnih kislin, in pospešena rast celic, kar poveča razpoložljivo površino za vsrkavanje.

Kot da vse to še ni dovolj, naj bi yacon z vsebovanim inulinom tudi zniževal nivo holesterola v krvi, to pa ima preventivno vlogo v razvoju arterioskleroze in zapletov, povezanih z njo (srčni infarkt, možganska kap).

Ob vsem tem je yacon popolnoma naraven in brez potencialnih nevarnih učinkov na zdravje, kot se rado zgodi pri mnogih umetnih sladilih. Njegova uporaba je cenjena predvsem med diabetiki, ljudmi s povečano telesno težo in vegani oziroma vsemi, ki se izogibajo belemu slakorju.

Katero od oblik yacona – sirup ali prah – boste izbrali, je stvar vaše odločitve. Okus sirupa spominja na karamelo in med, uporabljate pa ga lahko povsod, kjer ste do zdaj uporabljali katerokoli drugo tekoče sladilo. Izvrsten je, če ga prelijete čez poljubno sadje. Prah je morda bolj primeren za uporabo v sladicah, kjer ne želite dodajati vlažnih sestavin, vmešate pa ga lahko seveda tudi v smoothieje in sokove.

Le pri odmerjanju ste lahko malo bolj skromni, saj je yacon veliko slajši od večine ostalih sladil. Uživajte torej v zmernih sladkostih, brez skrbi, da bi škodile vašemu zdravju!

Odličen preliv za solato

  • 4 žlice konopljinega olja
  • 4 žlice oluščenih konopljinih semen
  • 1 žlica miso paste
  • 2 žlici jabolčnega kisa ali limoninega soka
  • 1 žlica yacon sirupa

Vse sestavine premešajte v blenderju in prelijte po solati.

Če želite iz preliva narediti omako za testenine, v blender dodajte še pest peteršilja in manjšo šalotko. Prelijte omako čez testenine (lahko presne bučke, spiralizirane s spiralnim rezalnikom) in jim dodajte na koščke narezan svež paradižnik, drobno nasekljano cvetačo, olive in svežo baziliko.

Sladki prigrizek

  • 2 skodelici oreščkov (mandlji, indijski oreščki, orehi ali kombinacija)
  • 1/2 skodelice yacona v prahu
  • nekaj vode

Zmešajte vodo in yacon v prahu, da dobite gost preliv. Prelijte ga čez oreščke in dobro premešajte. Nato vse skupaj razgrnite po pladnju dehidratorja. Sušite, dokler niso oreščki hrustljavi. In sladki.

 Karamelni sladoled

  • 1/2 skodelice lucume v prahu
  • 1 skodelica indijskih oreščkov
  • 1 žlička vanilije v prahu
  • 1/4 yacon sirupa
  • 1 skodelica vode

Vse sestavine zmešajte v močnem blenderju. Kremno maso lahko nato vlijete v aparat za sladoled in ravnate po navodilih proizvajalca, ali pa jo vlijete v posodo in postavite v zamrzovalnik čez noč. Pred uporabo sladoled za nekaj časa postavite na sobno temperaturo, da se rahlo odtaja.

Čoko smoothie:

  • zelo zrela banana
  • 2 dcl mandljevega mleka (ali namočenih oreščkov + 2 dl vode)
  • 2 žlici kakava v prahu
  • žlica yacon prahu
  • žlička mace

Smoothie, ki nas razvaja in hkrati napolni z energijo. Odličen za zajtrk, prileže pa se tudi zvečer, ko si po napornem dnevu privoščite počitek na kavču …

Eva Žontar, SvetJeLep&PlanetBIO

vir: planetbio.si

 

Aloja vera

Iz svoje neznane domovine se je rastlina (pa tudi njene sorodnice)že pred mnogimi stoletji razselila po svetu.

O njenih blagodejnih in lepotnih učinkih so marsikaj vedeli že Egipčani, Grki, Rimljani, Kitajci. Včasih je bila priljubljeno odvajalo, danes pa njen prečiščen sok v kupljenih pripravkih radi uporabljamo kot krepčilo, saj izboljšuje presnovo, razstruplja, krepi telesno obrambo, uničuje viruse…

Aloja je sočnica, ki ni zahtevna za vzgojo, zato si lahko brez skrbi priskrbiš sadiko in jo imaš pri roki vse leto Potrebuje le svetlobo in zelo malo vode. Od pomladi do jeseni je lahko na prostem, čez zimo pa bo zadovoljna na okenski polici – pa še kak podmladek bo nastal ob takšnem razkošju. Občasno odrezani list ji tudi ne škoduje.

Učinkovito naravno odvajalo

V zunanjem delu suličastih, ob robovih rahlo bodečih listov, je učinkovina aloin, alkaloid, ki deluje močno odvajalno. Iz z v prah zmletih listov pridobivajo tinkture in kapsule, ki jih uporabljajo kot odvajalo pri močnem zaprtju. V notranjosti lista je prozoren gel, ki ga lahko uporabimo kot anestetik, saj vsebuje encim, ki lajša bolečine, je antibiotik in deluje kot prva pomoč pri manjših opeklinah. Zato vedno, ko se opečemo v kuhinji, odrežemo košček alojinega lista, iz katerega iztisnemo gel in ga vsaj trikrat dnevno nanesemo na opeklino. Prav tako gel aloje zaščiti pred sončnimi opeklinami, če ga nanesemo na kožo tedaj, ko zaščitne kreme nimamo pri roki, saj blokira UV žarke, hkrati pa sproži proces obnavljanja kože. Lajša tudi druge težave s kožo, kot so akne, prhljaj, suha koža, lišaji, nekatere vrste dermatitisa…

Sinergijski učinko aloje

V gelu aloje je kar devetindevetdeset odstotkov vode, ostalo pa vsebuje več kot sedemdeset različnih substanc, kot so vitamini (A, C, E, nekaj iz B skupine, folna kislina …), encimi, minerali (Na, Mg, Zn, K, Cu, Fe …), aminokisline, sladkorji, odvajala… Četudi so te sestavine večinoma prisotne le v sledovih, so tako zelo učinkovite zaradi medsebojnega sinergijskega delovanja .
Torej pogumno naprej. Prav nič ne bo narobe, če mesnat list po dolgem prerežete in iz njega nežno postrgate prozoren gel, ki ga lahko nanesete neposredno na kožo ali lasišče. Ker pa je gel precej lepljiv, svetujem uporabo v kopalni kadi. Pa tudi če nimate težav s kožo, vam zelo priporočam 15-minutni hladen užitek z gelom aloje na obrazu, vratu in dekolteju. Seveda ne pozabite na roke. Vaša koža bo osvežena, kot že dolgo ne. Aloja pospešuje nastajanje fibroblastov v koži , ki so potrebni za obnovo kolagena, elastina in preprečevanje gub. Zmanjšuje tudi tvorbo pigmentnih madežev, ki se pojavijo na koži kot posledica staranja.

Nikoli ne uporabljajte suhega lista aloje. List, ki ga odrežete, mora biti svež, saj gel hitro izgublja svojo sestavo.

Alojin tonik prepustite strokovnjakom

Kar pa zadeva uživanja aloje kot krepčilnega tonika, pa zadevo raje prepustimo strokovnjakom. Oni vedo, kako gel termično obdelati, sterilizirati in konzervirati. Ta gel se nato dodaja v pijače, kreme, tonike, tabletke … Izdelki morajo vsebovati točno količino določenih alojinih substanc kot tudi dodatke, da so varni in tako lahko pridobijo tudi ustrezni certifikat.

Avtor: Patricija Šenekar

Magnezij

Magnezij spada med najbolj osnovne minerale, ki pogojujejo naše zdravje. Predvsem je pomemben za živčni sistem in mišice. In ker je srce tudi mišica, je magnezij tisti, ki preprečuje nastanek srčnih obolenj, Ne samo, da preprečuje, ampak tudi zdravi!

Človeška kri (hemoglobin) in klorofil pri rastlinah, imata identično molekularno zgradbo s to razliko, da je Fe (železo) osrednji atom v molekuli hemoglobina, pri klorofilu pa je to Mg (magnezij). Torej večino prepotrebnega magnezija dobimo skozi hrano in največ ga imajo rastline. Bolj, ko je rastlina zelena, več ima klorofila.

Magnezij so znanstveniki poimenovali antistresni mineral in balzam za živce in mišice.

Magnezij je pomemben del v molekuli klorofila tako kot železo v molekuli hemoglobina. Dnevna potreba našega telesa po magneziju znaša 12,3 do 20,6 mmol (300 do 500 mg). Telo iz hrane absorbira 24 do 75 odstotkov Mg, odvisno od količine Mg v telesu in vrste hrane. Ob pomanjkanju ga črpa več.

Magnezij je med intracelularnimi minerali po pomembnosti takoj za kalijem.

Telo odraslega človeka vsebuje cca 864 do 1152 mmol (21 do 28 g) magnezija okrog 60 odstotkov vsega Mg je v telesu deponiranega v kosteh. Magnezij je sestavni del krvne plazme. Najdemo ga v skeletnih mišicah, v srčni mišici, v živčnem sistemu in zelo veliko v jetrih. Okoli 80 odstotkov serumskega magnezija je ioniziranega in razpršljivega, ostanek je vezan z beljakovinami.

Magnezij omogoča več kot 300 različnih življenjsko pomembnih funkcij v organizmu. Uravnava celotni živčni in mišični sistem. Omogoča normalno prevajanje impulzov po živčnih vlaknih.

Je zelo pomemben katalizator mnogih encimskih sistemov.

Brez Mg ni mogoča presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.

Stabilizira trombocite (preprečuje njihovo zlepljanje). Je zaščitni faktor proti trombozi.

Preventivno deluje proti srčnemu infarktu (znižuje količino maščob v krvi), preprečuje motnje srčnega ritma in krepi srčno mišico.

Preprečuje tvorjenje ledvičnih kamnov.

Zmanjšuje toksičnost raznovrstnih snovi v jetrih in pospešuje regeneracijo jeter.

Ugodno vpliva na trebušno slinavko in izločanje njenih sokov.

Deluje kot sredstvo za naravno uravnavanje prebave, zato je koristen pri zaprtosti.

Posebno vlogo ima v ginekologiji in porodničarstvu, saj lahko pride do prezgodnjega poroda tudi zaradi pomanjkanja magnezija. Uporablja se za zdravljenje nekaterih zapletov pri nosečnosti in porodu.

Vpliva na plodnost moških, saj je eden izmed pomembnejših elementov v glavici semenčic. Kadar je pri njih motena presnova magnezija ali ga je premalo, se njihov pogon ustavi. Preprosto omrtvijo.

Zaradi modernega življenja, ki nas ogroža z nevarnimi izpuhi, ozonom, tobačnim dimom ter konzervirano in rafinirano prehrano, je treba omeniti še antioksidacijsko delovanje magnezija, ki varuje celice pred poškodbami. Številne snovi se lahko v telesu preobrazijo v nevarne proste radikale, majhne molekule, ki okvarjajo celice. Zdravo telo razpolaga s številnimi varovalnimi mehanizmi, vendar mu pogostnost zgodnjega nastanka raka, bolezni srca in ožilja ter degenerativnih bolezni prepričuje, da ne deluje vedno tako, kot bi si želeli.

Telo potrebuje magnezij in večino drugih mineralov in vitaminov vsak dan. Z magnezijem ravna razsipno, saj ga črevo vsrka iz zaužite hrane le delno, običajno ne več kot 30 odstotkov, preostanek pa se izloči z blatom. Za natančnejšo regulacijo skrbijo ledvice, ki ga izločajo v urin.

Strokovnjaki z raziskavami ugotavljajo, da danes trpijo za pomanjkanjem magnezija sicer še zdravi ljudje. Bolj kot z očitnim pomanjkanjem se srečujemo s skritim, in sicer s približno 15-odstotnim prenizkim dnevnim vnosom. Analize v Nemčiji so pokazale, da ima 40 odstotkov prebivalstva nad 18 let pomanjkanje Mg in 85 odstotkov bolnikov, ki so preboleli srčni infarkt. V Franciji pa je takega prebivalstva v starosti nad 18 let, več kot 25 odstotkov. Podatkov za Slovenijo žal ni.

Znaki pomanjkanja magnezija

Količina tako pomembnega elementa, kot je magnezij, se v telesu načrtno uravnava. Če ga prične primanjkovati v celicah, ga telo nadomešča iz lastnih rezerv – iz kosti in jeter. Če so izgube večje kot nadomestila, se pojavijo znaki pomanjkanja. Hudo pomanjkanje se pokaže takrat, ko telo Mg ni več sposobno nadomeščati iz lastnih rezerv.

Pomanjkanje magnezija pogosto spremlja pomanjkanje kalija in fosfata, v hujših primerih tudi kalcija.

Hudi primeri pomanjkanja magnezija so redki. Splošni znaki: zaprtost, izguba apetita, splošno slabo počutje, utrujenost, hitra utrudljivost, mišični krči, mravljinčenje, razdražljivost, motnje spanja, glavobol, slabša koncentracija in psihične spremembe.

Nevrološki simptomi

apatija, depresija, motnje spomina in koncentracije

težja pomanjkanja – razvije se zmedenost, halucinacije, paranoidne ideje in celo koma

Nevromuskularni simptomi

mišične fascikulacije (krči), zvonjenje v ušesih

težje pomanjkanje sproži tremor, mišične krče, mišično slabost, ataksijo nistagmusa in tetanijo

Gastrointestinalni simptomi

pomanjkanje apetita, bolečine v trebuhu, driska ali zaprtje

Kardiovaskularni simptomi

supraventrikularne tahikardne motnje srčnega ritma, ventrikularne ekstrasistole

ventrikularne tahikardije ali celo fibrilacija ventriklov pri težjih pomanjkanjih

Kaj je lahko vzrok za pomanjkanje Mg?

Naša prehrana vsebuje manj magnezija kot nekoč. Če ni bolezenskih razlogov, so največji krivec za pomanjkanje slabe prehrambne navade. V vsakdanjem jedilniku je navadno premalo živil, ki vsebujejo dovolj magnezija, kot so npr. mandeljni, sojina moka, praženi arašidi, fižol, kakav, lešniki, orehi … Ljudje se jim tudi namerno izogibajo zaradi shujševalnih diet.

Sodobna pridelava hrane na zemljiščih, ki so umetno gnojena z kalijevimi in dušičnimi gnojili, izčrpava zemljo, v kateri začne primanjkovati magnezija; in tako ga je vedno manj tudi v živilih. Poleg tega pobere sodobna predelava sladkorja, žit in soli iz živil več kot 80 odstotkov magnezija in drugih oligoelementov.

Pri kuhanju izgubimo 38 do 67 odstotkov, pri zamrzovanju do 38 odstotkov, pri rafiniranju pa do 99 odstotkov magnezija.

Splošno pomanjkanje Mg lahko zasledimo tudi na območjih, na katerih je že sestava tal revna z magnezijem in ga je tako v pitni vodi in hrani manj.
Vzroki za pomanjkanje magnezija:

hujšanje z enostransko prehrano

premastna hrana

nepravilna prehrana (veliko sladkarij in živil iz bele moke, veliko kuhane in pečene hrane)

hrana, zelo bogata s kalcijem, oz. pomanjkanje vitaminov B1, B2 in B6

alkoholizem, kajenje, hranjenje po sondah in infuzijah (dalj časa)

nezadostna resorbcija magnezija ali pretirana izguba magnezija pri resekciji črevesja, uporabi odvajal in vnetnih črevesnih boleznih z diarejami (Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis)

endokrini vzroki so sladkorna bolezen, nekatere bolezni ščitnice in obščitnice, bolezni ledvic in nadledvične žleze

jemanje diuretikov in nekaterih antibiotikov

ekstremni športi, nosečnost, dojenje,

stresne situacije

Vir: www.holist.eu