Uvodnik julij 2019

Saj vem, v teh dneh verjetno vsak drugi zapis, ki ga vidiš govori o mrku.

Zakaj toliko govorimo o teh mrkih?
Zato, ker mrk deluje kot katalizator, pospeševalec ali sprožilec sprememb.
To v praksi pomeni, da je idealen za nove začetke, saj ti sproži premike, da lahko začneš s spremembami na področju, ki ga aktivira. Iz astrološkega stališča je modro vedeti kje v tvojem horoskopu se mrk dogaja, saj je to tisto področje, ki bo v naslednjem letu močno v ospredju. Lahko rečeva, da je to tisto področje, kjer boš stvari čistila in jih razreševala v naslednjih mesecih.

Zase vem, da želim vedeti kje se mi bodo stvari kazale, da jih lahko ujamem in preobrazim. Verjetno tudi zaradi tega, ker sem zavestno izbrala soočenje. Da sprejmem in se pomirim s seboj in s svetom. Ker vem, da tako boj, kot beg, pa tudi ignoranca ne vodijo v celovito povezovanje.

Ker vem, da imaš vedno na izbiro ali se boš skozi to, kar ti mrk odklene premikala zavestno ali pa boš na avtomatskem pilotu, kjer imaš občutek, da te vodijo zunanje sile

Vstopamo v poletno obdobje mrkov, 2.7. bomo imeli sončev mrk in 16.7. bo na sporedu drugi mrk v seriji, lunin mrk. Gre za dogajanje na karmični osi Rak – Kozorog, ki odpirata vrata v zakulisje odnosov na eni strani z mamo in na drugi z očetom.
Na tapeti bodo družina, dom, varnost, medosebni odnosi, čustva, komunikacija in predniki.
Vse te podpira pri tem, da se spogledaš z okostnjaki, ki se skrivajo v tvoji notranji omari.
Saj poznaš tiste okostenele družinske vzorce in energije, ki jih vlečete s seboj iz generacije v generacijo.
To je idealen čas za osvobajanje čustvene prtljage iz preteklosti.

V tem mesecu bo potreba po negovanja v ospredju.
Potrebno bo pregledati odnose znotraj družine pa tudi širše v skupnosti in na delovnem mestu.

Povabljena boš v raziskovanje neznanega, svojih moči, svojih potreb, da lahko iz tega polja, namesto iz vloge žrtve, kreirala harmonične in ljubeče odnose.

Ključnega pomena je, da vzpostaviš stik s svojim Domom.
Da začutiš stik s temeljem, v sebi.
Da stojiš s sabo in za sabo ne glede na to, kaj se ti dogaja v zunanjem svetu.

Rak te podpre v tem, da ustvariš svojo bazo, temelj, Dom iz katerega deluješ.
To je temelj modrosti tvoje duše, modrosti, ki smo jo zbrala skozi številna utelešanja in ti je na voljo.

Na tebi je, da jo ugledaš, si jo priznaš in prisvojiš.

To bo mesec, ko bo v ospredju jemanje svoje moči nazaj.

podpis

Moč voljne ignorance je neprekosljiva…

Tvoja pripravljenost, da pogledaš stran omogoča krutost brez primere.

Da ignoriraš bolečino, ki jo čutiš v sebi ob tem, ko si soočena z bolečino živali ali človeka na drugi strani.
Ker bolečino čutiš. To kar narediš je, da greš v otopelost.
V voljno ignoranco.

In to, kar ta čas v katerem živimo prinaša s seboj je, da si izzvana.
Izzvana, da sprejmeš odgovornost za to kar čutiš.
Za to kar vidiš, slišiš, čutiš in veš v sebi.

In sama opazujem ta fenomen v novodobnem gibanju.
Kjer kličemo vse mogoče angele in mojstre, jim naročamo, naj dvignejo tisto, česar nočemo videti, vedeti, da je del nas. Kako vem!?
Ker sem bila tam.
Ker sem delala isto.

Ker sem bila voljna ignorirati dejstvo, da moram najprej stvari videti v sebi, če jih želim razrešiti.
Morala sem sprejeti odgovornost zase. Za svoj ka-ka.
Cel ka-ka beri sranje.
NE samo tisto, kar mi je bilo všeč.

Predvsem za tisto, kar mi ni bilo všeč.

Zato lahko popolnoma razumem nekoga, ki se želi rešiti entitet. Ki želi najti nekoga, ki jih bo izgnal.
Vendar to ne deluje.
Ker moraš prepoznati kaj je bilo tisto, kar jim je odprlo vrata v tvoje energijsko polje.
Ugotoviti moraš zakaj so s teboj, kaj je tisto, kar jih je pritegnilo h tebi.

In samo takrat, ko prepoznaš kako si jih ti povabila k sebi, lahko to povezavo zaključiš in jim lahko za vedno zapreš vrata. Dokler ti ne ozavestiš vzroka, tudi posledica ne bo šla nikamor.
In tudi če ti uspe, da jih vržeš ven, bodo prišli nazaj noter, ker si vrata pustila odprta.
In ker si jim ti odprla vrata.

Voljna ignoranca, izogibanje in zanikanje se ne obnesejo.

Voljna ignoranca je zanimiv fenomen. Kajti na neki ravni se zavedaš, da je tisto kar zagovarjaš ali verjameš verjetno napačno. Vendar zavračaš dejstva, ki temu pritrjujejo ali to razkrivajo.

Ljudje so voljno ignorantski, ker jim to služi.

Brutalna ali radikalna iskrenost pač ni nekaj, kar bi bilo družbeno sprejemljivo.

Razlika mes voljno ignoranco in samo-prevaro je subtilna, vendar obstaja.
Voljna ignoranca je bolj prilagodljiva.
Gre za kognitivno strategijo, ki jo ljudje izberejo, da bi povečali svoj občutek dobrobiti.
S samo-prevaro ne moreš upravljati na enak način in je bolj škodljiva.

Kljub temu, da obe človeku omogočita, da se izogne neprijetnim dejstvom, je na dolgi rok definitivno boljše, če se soočiš z realnostjo, kot da se ji izogibaš ali jo zanikaš.

Človek, ki vara samega sebe, verjame v to, da stvari niso resnične zaradi česar sebe pelje v iluzijo.

Če pogledava razliko v praksi.
Voljna ignoranca je na primer inteligentna mlada ženska, ki se zaljubi v šarmantnega in atraktivnega moškega, ki je kar se tiče vseh, ki ga malo bolj poznajo kreten. Voljna ignoranca mlade dame jo vodi v to, da zanika dejstva; da je inteligenca njenega izbranca na nivoju paradižnika, da ima tendenco, da izgubi razsodnost, da je njegov temperament kot eksploziv in da moški nima drugih ambicij v življenju kot da popiva. Ženska sicer ima ranljive trenutke, ko zasluti resnico, a kljub temu vztraja z njim.
Ženska, ki vara samo sebe pa bo verjela, da je moški inteligenten kljub dejstvom, ki temu nasprotujejo. Verjela bo, da je ljubeč, ker je nasilen samo, ko ima slab dan. In verjame, da se samo zabava s prijatelji in da bo sčasoma prerasel svojo mladostniško družbo. Zavaja samo sebe in verjame v to, da je dober človek, zato ji bo brez dvoma trajalo precej dlje, da bo prebrala ali zaznala znake, da je odnos nezdrav.

Voljna ignoranca je danes del družbe.
Sprejemljiva je v politiki.
Sprejemljiva je v medsebojnih odnosih.

Voljna ignoranca je veter v krila sistemom.
Voljna ignoranca daje moč patriarhatu.
Voljna ignoranca hrani nasilje.

Voljna ignoranca glede situacije je tista, ki se ljudi vodi v razmišljanje, da je gradnja zidu ali postavljanje žičnate ograje, da bi tiste druge obdržali tam zunaj, na drugi strani ograje popolnoma sprejemljiva.

Voljna ignoranca vodi v nasprotovanje človeškosti, kjer izraziš skrb za tiste, ki trpijo, diskriminacijo ali nepravičnost.

Voljna ignoranca nagrajuje ideal samozadostnosti, ki preživi na račun drugih ljudi.
Vodi v individualizem, kjer si najboljši, najhitrejši in v vseh pogledih naj, hkrati pa kot bager pod seboj povoziš vse, ki se ne strinjajo s teboj.

Voljna ignoranca poganja milijonske industrije mode, kozmetike, prehrambne industrije, zabavne industrije in še kakšna bi se našla. Ker nočemo prevzeti odgovornosti za svoje izbire.

Kupujemo poceni.
Kupujemo več.
Ker nikoli ni dovolj.

Brez zavedanja posledic.
S tem, da ignoriramo.

Ignoriramo onesnaževanje, ki ga povzroča poceni kmetijstvo, ki temelji na pesticidih in umetnih gnojilih.
Ignoriramo onesnaženje pitne vode, rek in morja.
Ignoriramo dejstvo, da majico za 1 euro šiva otrok nekje v Aziji za nekaj centov.
Ignoriramo krutost mesne industrije s tem, da otrokom ne povemo, da je zrezek na krožniku krava ali kokoš. Bitje, ki ima oči in srce.
Ignoriramo dejstva kot je to, da 50% vseh antibiotikov na svetu uporabijo na živalih, da so sploh primerna hrana.
Ignoriramo to, da tudi če poješ najbolj kvalitetne vitamine kar jih je, če so tvoje celice zaprte, v varovanju, ne bodo sprejele nič od tega, kar bi ti pomagalo. Vse gre samo skozi tebe.

Ignoriramo moč povezanosti in se izgubljamo v virtualnem svetu, ker je bolj udobno, ni komplicirano in ne tako intenzivno kot so odnosi in čustva.

Ignoriramo nasilje, ki vznika v ljudeh. In nestrpnost, ker se te ne tiče. Ne še.

Voljna ignoranca je največja skrivnost patriarhata.
Sistemov dominance, ki vladajo svetu.

Ker je velika večina voljna pogledati stran.
O tem je govoril že Jezus.

Rekla sem že, da je voljna ignoranca nekaj, kar lahko nadziraš v večji meri kot samo-prevaro. Človek lahko ob primerni motivaciji spremeni svoje obnašanje in pristope, če gre za voljno ignoranco. Pri samo-prevari običajno potrebuješ večje kladivo, ki te udari po glavi, da si voljan spregledati. Kajti večini, ki so v samo-prevari to služi. Zavajanje samega sebe ali samo-prevara služi njegovim interesom.

Kot v primeru očeta, ki pretepa žensko in otroke, ker ne more nadzorovati svojega temperamenta, vendar verjame (zavaja samega sebe), da to naredi zato, da bi jim dal lekcijo.
Njegova nesposobnost, da nadzoruje svoj temperament je očitna in dobro znana vsem. In njegov način discipliniranja je nesprejemljiv on pa še vedno verjame, da je problem v drugih in ne v njemu. To je samo-prevara, ki običajno nima simpatizerjev.

Tisto, kar prebuja veliko večino ljudi je bolečina.
Kriza.
Razpad udobja življenja, ki so ga poznali.
In takrat ugotoviš, da se vsi odgovori skrivajo v tebi.

Odnos do sebe lahko spremeniš samo, če si voljna pogledati direktno v svoje najgloblje bolečine.
Podati se moraš skozi svoj tunel in se soočiti s svojimi ranjenostmi.
Tega dela ne moreš preskočiti.

To je proces porajanja sebe na novo.
Je kot drugo rojstvo.

S svojo zapuščino se moraš zavestno spogledati.
Sprejeti in objeti jo moraš v sebi.
Si povedati resnico.

Kajti resnica je tista, ki te lahko osvobodi.

Bodi Svetoba, ki jo želiš videti v SVetu!
Taja Albolena

Odpiranje Siriusovega portala

Zvezda boginje Isis se je imenovala Sothis ali Sirius in je najsvetlejša zvezda na nočnem nebu. Isis je egipčanska boginja, imenovana tudi Sopdet ali Auset, ki je predstavljala Sirius. Kot boginja poplav, je bila tudi boginja rodovitnosti in s tem boginja obilja in žetve. Povezovali so jo s faraonom in z njegovim potovanjem v onostranstvo. Opisovali so jo kot žensko, ki je imela zvezdo nad svojo glavo. Njena žival je bila sveta krava.

Isis je poznana kot velika mati, kot boginja magije. Je gospa besed Moči, ki je ukanila svojega strica Ra-ja in si s tem pridobila ogromno moč kreiranja.

Njene glavne značilnosti so čarobna zaščita, zdravljenje in umetnost razcveta in rasti. Opravlja zdravljenje na eteričnem in duhovnem telesu, na katerih so težave običajno povezane s karmo in z abstraktnim. Izjemno dobro nas sooči s prejšnjimi življenji. Krila, ki jih pogosto vidimo na njenih slikah predstavljajo gesto zaščite, ki nam jo nudi. Isis je mesečeva boginja, povezana z vodami, še posebej oceani, s psihičnimi plimami, ki na nas delujejo na veliko različnih nivojih. Kamen, ki ga čutim v povezavi z Isis je labradorit. Starodavno razumevanje Egipčanov je povezano z velikim učinkom, ki ga ima Sirius na naš planet.

26.7.2019 je prvi dan, ko Sirius po 77 dneh skrivanja (zašel je konec maja) prvič vzide pred soncem. In vendar se še naslednjih 7 dni skriva v sijaju sonca. 8.8. je Sirusov vzhod viden. Vzhod Siriusa so v egipčanskem kraljestvu praznovali kot novo leto, po tradiciji, ki sega vse nazaj do časov Atlantide. Imenovali so ga atlantidsko-egipčansko-siriusovo novo leto.

Sirius je bila za Egipčane ena izmed najpomembnejših zvezd, saj je njeno pojavljanje na horizontu obelodanilo začetek obdobja, ko je Nil poplavljal. To je bil začetek obdobja rodovitnosti.
Siriusov vzhod, ko Sirius vzide tik pred soncem na obzorju se zgodi enkrat na leto konec julija, ko se pred sončnim vzhodom na obzorju pojavi zvezda Sirius.

Sirius spada v skupino zvezd iz Orionovega pasu, ki so na zemlji označeni s postavitvijo piramid v Egiptu. Siriusov vzhod so v Egiptu praznovali kot praznik imenovan “Prihod Sopdet”.

Siriusov Prehod je portal skozi katerega prihaja priložnost, da zaplujemo v novo zavedanje. Sirius poznamo tudi kot duhovno sonce in je ezoterično srce našega fizičnega sonca. Med pasjimi dnevi, ki so v koledarju med 3. julijem in 12. avgustom v različnih tradicijah po svetu, Sirius izgine v sijoči svetlobi našega Sonca, zato bi lahko rekli, da naše fizično sonce objame naše duhovno sonce. V obdobju kozmičnega združenja je možno ponovno rojstvo ali ponovno vstajenje.

Zdaj smo v času, ko lahko rodimo sami sebe in zato izkoristite čas do konca julija za ozaveščanje sebe.
Ko Sirius simbolično izgine z neba nekje v maju, govorimo o starodavnem mitu, ko se Isis skrije do rojstva Horusa in zvezda se ponovno pokaže po njegovem rojstvu. To rojstvo simbolično predstavljajo Siriusova vrata. Gre za vstajenje. Zdaj je čas za to, da presežete stare omejitve in se rodite v novega sebe.

Sirius je dom tako imenovane kristusove zavesti. Skozi žarke Siriusa, ki se bodo na Zemljo zlivali od 26. julija naprej bomo dobili še eno priložnost, da aktiviramo zavest mojstra v sebi. Gre za DNK kode v mirovanju, ki jih določene stelarne pozicije prebudijo in odprejo zapečatena vedenja in resnice, ki so vedno prisotne v nas.

Lahko pa z zavestnim zavedanjem 26. julija zjutraj pred sončnim vzhodom greš na sprehod, na meditacijo in zreš na vzhod. Naj te ne moti, če bo oblačno in ne bo kaj dosti videti, namera in izbira sta tisti, ki odpirata pot novim izkušnjam. Dovoli si, da se srečaš z energijo Siriusovega vzhoda in se z namero premakni s svojo zavestjo v kozmično maternico, ki je tiho čakala na tvojo vrnitev. V tišini, v času med besedami in mislimi, boš našla ključ, ki odpira tisto, kar je bilo v tebi dolgo časa skrito. Sedaj ti je na voljo, da to uporabiš.

Pojdi torej ven pred vzhodom in se obrni v smeri vzhajajočega sonca. Pozdravi Sirius v svojem srcu in dovoli, da ponese tvojo zavest v galaktično knjižnico, da v tebi aktivira dostop do starodavnega znanja, ki je tiho čakalo nate.

To je priložnost za aktiviranje speče DNA v našem telesu, ko se kode lahko aktivirajo in se povežejo z zvezdnim izžarevanjem, ki bo odprlo zaklenjena navodila v človeškem genu. Odpusti vso kramo, ki jo nosiš s seboj.
Ustvari pot, da novo pride k tebi.

Še ena zanimivost; Sirius je novoletna zvezda in najvišje na obzorju opolnoči 31.12. medtem, ko je Vega ravno na drugi strani pod obzorjem. Ko Sirius vzhaja na vzhodu, Vega zahaja na Zahodu.

Sprejmi!
Sprejmi božjo Luč, svetlobo miru, svetlobo ljubezni.
Odpri svoj gral ljubezni!

DIVINE.SI

Boginja Sekhmet

Boginja Sekhmet – Ikona ženske moči

Sekhmet je ena najstarejših in najmočnejših boginj, ki se je pojavljala skozi številne kulture skozi čas. V egipčanski kulturi njeno ime izhaja iz besede “Sekhem”, ki opisuje univerzalno življenjsko energijo in se prevaja kot “Moč moči.” Znana je kot “Močna“ ali “Tista, ki ima moč.“ Pravijo, da njena moč ni zemeljska, da prihaja iz starodavnih obronkov vesolja, da bi zbrala svoje izgubljene otroke skupaj, tiste duše, ki so se ločile od nje preden je Zemlja postala ideja v umu boga.
Njeni simboli: levinja, plamen (ki odpira tretje oko), Ankh (ključ diha življenja), Sončni disk, Uraeus (ki predstavlja kobro in s njo dvig življenjeske sile po hrbtenjači), predstavlja kraljevskost, suverenost in božansko avtoriteto.
Barve: rdeča, rumena, zlata in mavrična svetloba
Števila: 8, neskončnost, 3 trojnost

Za tiste duše, ki se povežejo globoko s svojim srcem je Sekhmet kot sijoča vodnica, katere svetloba usmerja z otipljivo prisotnostjo skozi človeško izkušnjo.

Pravijo, da so Egipčani posvojili znanje in prisotnost Sekhmet iz Atlantide, ki jo je prevzela iz Lemurije. Utelešala naj bi babilonsko Ishtar, ki jo v bibliji opisujejo kot Ashtoreth, Anath, Asheraah ali Ester, kraljico nebes in boginjo Kore ki je bila prisotna v številnih kulturah.
V starodavnem bližnjem vzhodu je bila poznana kot Anat, Ashtoreth in Astarte.
V Tibetu je Sekhmet poznana kot Senge Dong-ma, dakini z levjo glavo, “vodnica svetih tantričnih učenj.” Pravijo ji tudi Simhavaktra v Indiji, kjer ima tudi moški odsev inkarnacije Vishnu-ja z levjo glavo, Narasimha.
Kot čista shakti je intimno povezana z Durgo, “varuhinjo ognjenega zublja.” Še eno egipčansko ime zanjo je Nesert, kar pomeni “plamen”. Poznana je kot “prinašalka ognja” in ”tista, ki odpira tretje oko” skozi dvig izvorne moči skozi hrbtenični kanal.

Sekhmet (/ˈsɛkˌmɛt/[1] ali Sachmis (/ˈsækmɪs/), poznana tudi kot Sakhmet, Sekhet, ali Sakhet, je boginja bojevnica pa tudi boginja zdravljenja.
Predstavljena je kot levinja, najbolj ognjevita lovka poznana v Egiptu. Njen dih naj bi ustvaril puščavo.
Bila je zaščitnica faraonov in vodnica v dobrobit.
Ona je mogočna in poznana je kot Tista pred katero zlo trepeta.

Osebno menim, da je bila to interpretacija patriarhalne družbe skupaj s te, da so zanjo verjeli, da je ščitila faraone v bitkah in uničevala njegove sovražnike z ognjenimi puščicami.
Pravili so tudi, da je bila vojna kot balzam za njeno bojevniško srce in da so bili vetrovi v puščavi njen dih.
Zgodnji Egipt jo opisuje kot sončevo boginjo, katere telo je imelo sijaj opoldanskega sonca. Nosila je ime Gospodarica Plamena.

Spomnim se svoje izkušnje s Sekhmet v Egiptu v Karnaku, kjer nam je bilo dano, da smo v majhnem templju opravili zvočno iniciacijo.

Tam sem dobila uvid v to, da je Sekhmet božanski princip, ki ti pomaga najti strast onkraj tvoje jeze in besa.

Pomaga ti, da se zaveš svoje neskončnosti, da opustiš vso identiteto in strahove in pogledaš onkraj iluzije.

Moje srečanje z njo ni bilo nobeno naključje. Do potankosti preračunano srečanje je s seboj prineslo starodavno sporočilo strasti. Izgubljenega delčka moje duše, ki sem ga zamenjala za varnost v svojem življenju.
Pomagala mi je, da sem se povezala z vero, zaupanjem in dopustila duši, da prevzame vodstvo.

V Egiptu, v tej daljni deželi, kjer sem našla svoj dom sem začela hoditi po svoji Poti Ljubezni.

Sekhmet je bila tista, ki je v meni prebudila mojo divjo žensko, mojo izvorno naravo ženstvenosti na katero sem pozabila.

Njena vibracija je mehka, zelo sočutna in nedvomno zelo zaščitniška. Kot levinja je, ki ščiti svoje mladiče.
Njeno sporočilo je bilo zelo jasno: »Postavi svoje meje. Čas je za tvoje popotovanje.«

Vsako leto so Egipčani na začetku leta, ki je po egipčanski tradiciji v času odpiranja Siriusovih vrat, zdaj je to konec julija, imeli festival opojnosti, kjer so plesali, igrali glasbo in s tem pomirili divjost boginje. Ritualno so uživali velike količine piva, da bi imitirali pijanost, ki je ustavila bes boginje.

DIVINE.SI

Samo še to!

Danes zjutraj sem doživela pravi trenutek ‘streznitve’.

Na poti iz trgovine sem govorila po telefonu s prijateljico, s katero se nisva videli že res dolgo. Ob koncu najinega pogovora sem rekla: »Ja, samo še ta projekt uredim do konca, potem se pa res ujameva na dooolgi kavi.«
Ko sva se poslovili in sem pospravljala v torbico telefon, sem za sabo zaslišala slaboten, ampak zelo odločen glas.

»Gospodična! Gospodična, počakajte.«

Obrnila sem se in zagledala starejšega gospoda, po starosti bi lahko bil moj dedek, ki se mi je počasi približeval. Z radovednostjo sem ga počakala.

»Veste, gospodična, celo življenje sem govoril: samo še to. Samo še hišo zgradimo, potem bomo pa uživali. Vmes se je obrnilo 6 let, moji trije otroci so bili že skoraj v najstništvu.
Zamudil sem njihova najlepša otroška leta. Leta, ko so me najbolj rabili.
Potem sem govoril: samo še firmo zaženem, kot je treba, potem bom imel pa čas za družino in za sebe.

Ko se je to končno zgodilo, so moji otroci že odhajali na faks.

Potem sem govoril, samo še kredite poplačamo do konca, potem bomo mirno spali.
Vmes je bilo živčnosti, prepirov z ženo, neprespanih noči.
Žena je hudo zbolela. Potem sem govoril, samo da ozdravi.
Pa ni, pri 54 sem ostal vdovec.

Vmes so se otroci poročili in potem sem rekel, samo še vnuke počakam, ki mi bodo prinesli nekaj srečnih dni.
Pa so se otroci odselili – eden na drug konec Slovenije, druga dva skoraj na drug konec sveta.

Naenkrat sem postal star in sam.

Prekleti samo še to!!

No, zdaj pa ni več nobenega samo še to. Ampak šele zdaj na starost vidim, kakšen bedak sem bil.
Nikoli ni konca, ko rečeš samo še to. Zaradi tega vse zamujaš. Vse. Družino, druženja, prijatelje, čas za sebe.

Zato gospodična, vrži te besede stran.
Ne spregovori jih nikdar več.
Ugrizni se rajši v jezik.

Pa srečno, gospodična. Ti imaš še čas za vse, jaz ga nimam.«

Uspela sem reči samo še, hvala. Z veeeelikim cmokom v grlu. Deloma zaradi njegove zgodbe, še bolj pa zaradi bolečega zavedanja, kako resnično je njegovo sporočilo. Pomislila sem na vse moje ‘samo še to’. Koliko časa že odlašam z zame pomembnimi stvarmi. Koliko srečanj čaka na boljše čase. Koliko klicev in pristnih pogovorov. Koliko druženj. Kako velik del Življenja čaka, da jaz uredim ‘samo še to’.

Ko sem prišla domov, sem takoj dvignila telefon. Moj urnik za ta teden je poln … srečanj z ljudmi, ki jih imam rada in mi ogromno pomenijo, uric, namenjenih mojim najbližjim, ter času za tiste stvari, ki jih rada počnem. Vem, da ne more biti življenje samo takšno, zato bom tudi vse ‘moram’ seveda opravila, ampak z drugačnim odnosom in čisto drugačno perspektivo.

Hvala, gospod iz parkirišča, meni si danes odprl oči!

Zapisala: Nina Divina
Vir: FB

Encijan

RUMENI SVIŠČ (Gentiana Lutea)
Rumeni svišč pri nas bolj poznamo pod imenom encijan, pa tudi košutnik. Je izrazito gorska rastlina, v naravi ga pri nas srečamo po gorskih travnikih in obronkih gozdov v Alpah in na Krasu (Nanos, Snežnik).
V Himalaji raste celo do višine 5000 metrov. Zelo podoben mu je panonski svišč, njega najdemo tudi na Pohorju, njegove korenine so manjše, a z enako uporabno vrednostjo. Z malo sreče ga lahko vzgojimo tudi v vrtni zemlji. To velja poskusiti, saj je rastlina pri nas zaščitena in je ni dovoljeno nabirati v naravi.

Za gojenje encijana, zemlje ne smemo z ničemer gnojiti.
V dobri vrtni zemlji lahko korenina zraste tudi do metra globine in teže 3 – 4 kilograme.
Ugotovili so, da ima gojen encijan enake zdravilne lastnosti kot samonikle rastline.

Encijan je okoli meter in nekaj visoka trajnica. V zemlji ima debelo koreniko in dolge mesnate in razraščene korenine. Sveža korenina je zunaj rjavo sive in od znotraj rumenkaste barve. Steblo encijana je visoko in votlo, proti vrhu žlebičasto. Listi so suličasti, nasproti ležeči, s petimi do sedmimi vzdolžnimi žilami. Cvetovi so rumeni, z neznatnim vonjem, rastejo iz zalistij v gostih socvetjih okoli stebla. Cveti od junija do avgusta, včasih še jeseni. Zacveti šele po šestih letih in dočaka starost tudi do 50, 60 let.

V zdravilne namene uporabljamo korenine. Korenine vsaj štiri leta starih rastlin izkopljemo pozno jeseni ali zgodaj spomladi. Sveža korenina diši malo neprijetno in ostro, suha pa ima prijetnejši, a zelo specifičen vonj.
Okus korenine hoče biti na začetku rahlo sladkast, vendar kmalu začutimo neverjetno grenkobo, ki jo še dolgo zaznavamo. Encijanova korenina vsebuje spojino amarogencin, ki je najbolj grenka, do sedaj poznana snov v naravi in jo zaznavamo tudi pri razredčitvi 1 : 58 000 000! Korenino moramo čim hitreje posušiti, če želimo ohraniti njene učinkovine. Če jo dobro skladiščimo (suh, temen prostor), jo lahko hranimo več let.

Priporočam, da se še sveža nareže na drobne koščke, saj jo bomo zelo težko zdrobili, če jo posušimo v enem kosu.
Korenino lahko uporabimo za čaj ali iz nje naredimo tinkturo. Encijanova korenina velja kot eno najboljših drog za želodec. Pospešuje prebavo, odpravi tiščanje in slabosti v želodcu, odpravi vse prebavne motnje, spodbuja tek. Kdor ima slab želodec naj vsak dan spije po 1 dcl encijanovega vina.

Uporaba encijana (npr. čaja) se priporoča slabokrvnim in bledičnim ljudem, saj v pravilnem razmerju množi bele in rdeče krvničke. Priporoča se tudi pri preslabem izločanju želodčne kisline (dokazano delovanje), spahovanju, pekoči zgagi, zapeki, srčni in živčni slabosti. Tudi pri težavah z jetri se priporoča pitje čaja, kakor tudi pri zavračanju hrane.
Odpravlja gliste, čisti jetra in ledvice, pospešuje izločanje žolča, pospešuje izločanje seča, izločanje sluzi iz pljuč in pospešuje slabotno menstruacijo.
Ker je encijan grenčica (amara pura), ga, če imamo omenjene težave jemljimo pol ure do eno uro pred jedjo, v obliki čaja ali tinkture, saj se s tem spodbudi izločanje sline, prebavnih sokov in s tem zelo olajša prebava.
Iz korenin se kuha tudi žganje, ki prav tako krepča slaboten in slab želodec, redči kri in varuje pred okužbami.

Pohodniki in alpinisti bi s seboj vedno morali imeti nekaj encijanovega žganja, saj požirek, v trenutkih onemoglosti, izčrpanosti, lakote in mraza poživi mišice, pokrepča želodec, spodbudi jetra, s čimer prideta tudi volja in moč. Zanimivo je, da pravo encijanovo žganje sploh ni grenko, saj se pri fermentaciji in destilaciji grenkoba izgubi.
Okus in vonj ima po zemlji. Kljub temu, da je encijan tako zdravilen, lahko v prevelikih odmerkih povzroči slabost in bruhanje. Tudi hrana se nam lahko upre. Če imamo visok krvni tlak, ga raje ne uporabljajmo, prav tako ne pri razjedi na želodcu in dvanajsterniku ter vnetem in vzdraženem prebavnem traktu.

Preveč razdražljivi ljudje naj encijana ne uporabljajo. Ker redči kri, naj ga ne uporabljajo tisti, ki so nagnjeni h krvavitvam iz nosu ali želodca. Tudi nosečnice naj se mu v prvem trimesečju izogibajo. Velikokrat pride do zamenjave encijana v naravi s smrtno strupeno čmeriko. Ko ne cvetita, sta to zelo podobni rastlini. Imata zelo podobne liste. Razlika je v tem, da je list čmerike po spodnji listni ploskvi drobno dlakav, med tem, ko so listi encijana popolnoma gladki. Pa tudi po barvi prerezane korenike ju je moč ločiti, saj je korenika čmerike od znotraj bela, med tem ko je korenika rumenega svišča rumena.

Latinsko ime je rod sviščevk Gentiana (Rumeni svišč – Gentiana lutea) dobil po ilirskem kralju Gentiusu, ki je bil poznavalec zelišč, encijan pa je zelo priporočal proti kugi. Tudi Kneipp ga je zelo cenil, svetoval je, da naj vsak, ki ima doma majhen vrtiček, vanj zasadi žajbelj, pelin in encijan, če želi imeti lekarno pri roki.

Recepti:
Čajna mešanica za odvajanje vetrov in pospeševanje teka je sestavljena iz encijana, kumine, korenine angelike in pelina.

Priprava čaja: pol žličke encijanove korenine namakamo v mrzli vodi čez noč ali jo le poparimo in pijemo počasi, 2x na dan pol ure pred jedjo.

Encijanovo vino: 40 g narezane suhe korenine 14 dni namakamo v dveh litrih vina.
Encijanovo korenino zmeljimo v prah. Prelijemo ga z vrelo vodo in vse skupaj popijemo. To pomaga, da se znebimo glist.

Patricija Šenekar, Večer, 6. 12. 2015