Uvodnik avgust 2020

Leta sem sledila nasvetom, strategijam in navodilom ljudi, ki so delili vsak svojo resnico.
Sledila sem drugim namesto Sebi.

Poslušala sem druge, namesto Sebe.

Pa ne zato, ker ne bi hotela.
Nisem znala.
Nisem zmogla slišati Sebe.

Lažje je bilo poslušati druge.

In tako sem se mučila. Potiskala sem.
Se poskušala zviti kot presta in se prilagoditi.
Ker sem hotela stvari narediti prav.

Moja obsesija je bila, da moram stvari narediti prav.
Mislila sem, da potrebujem vse račke v vrsti, da moram stvari narediti popolno.

Hakljala sem se na besedah.
Hotela sem tiste prave, magične besede, ki mi bodo prinesle stvari, ki sem jih želela.

Ker če ne bom prav povedala, se stvari ne bodo zgodile.

Ti je to kaj znano!?

Če si empatična duša in je v tvojem dušnem dogovoru klavzula, da si varuhinja luči, potem boš morala v temo, da bi jo osvetlila.

In tukaj ti prave besede in pravi načini ne koristijo kaj dosti.
Ko pride tvoj čas, te bo duša ali vodila ali pa ugrabila in te zvlekla v podzemlje.

Ker so stvari s katerimi se moraš soočiti v sebi.
Ranjeni zdravilec Kiron je neumrljiv v umrljivem svetu in v iskanju svoje medicine pomaga ljudem okoli sebe.

Dokler se ti ne spogledaš z rano, ki jo nosiš v sebi, te svetlobe, ki je zaklenjena v tebi ne moreš osvoboditi, da bi jo lahko podelila z ljudmi in s svetom.

Če še vedno bereš, potem si zagotovo ena tistih, ki prinaša svetlobo na ta planet.
In to je vse prej kot romantično.
Ja, lepo se sliši.

V praksi pa to pomeni, da moraš iti skozi temo podzemlja in se soočiti s seboj, s svojim trpljenjem in bolečinami, da bi našla medicino zase.

Ker je to edini način, da to medicino potem deliš tudi z drugimi.

In tega ne more nihče narediti namesto tebe.
Na tebi je, da se spogledaš s seboj.
Da objameš sebe.

Vzljubiš sebe.

Se pomiriš s seboj in zaživiš kot ženska, za katero si se rodila, da si.

V praksi vidim, da je izziv v tem, da nehaš slediti drugim in se truditi, da bi našla tisto popolno reč, ki te bo osvobodila.

Namesto tega zaupaj vase, se zanesi nase, spoštuj sebe in ceni sebe.
To je temelj, da res zasiješ v vsem svojem sijaju.

Če na tej poti potrebuješ pomoč, vodstvo, me pocukaj za rokav.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Lammas

Lammas, 1. avgust
Ključ: Žetev
Simbol: Rog izobilja, Sonce, zlato, kruh, žitno klasje
Kristal: Aventurin, citrin, peridot, zlati topaz

Lammas je praznik prve žetve, ki je povezana z žetvijo žita. Poletje je na svojem višku, hkrati pa se dnevi že krajšajo in jesen se počasi bliža.  Rituali v tem času so se osredotočali na zagotovilo, da bo žetev obilna. Lammas je povezan s časom žetve in obiranja. Zakurijo ognje v znamenje hvaležnosti boginji materi, ki je dala rojstvo novim sadežem.

Praznovanje je povezano z bogom Lugh, ki je povezan s svetlobo in ognjem. Lugh je povezan s plodnostjo in prinašanjem bogate poletne žetve. Lugh pa simbolizira tudi prehod sonca v upadajoči cikel. In tudi mi moramo žrtvovati svoj zunanji jaz, ter se posloviti od cikla zunanjega popotovanja, kajti začenja se cikel notranjega popotovanja, ki nas vodi globoko vase, vse do božičnih dni, ki predstavljajo vrhunec vdihovanja darov tik preden Zemlja začne s svojim letnim ciklom izdiha.  In to, da prepoznamo in pozdravimo ta notranji cikel je izjemno pomembno za blagostanje.

Boginja povezana s tem ciklom je Demeter. Je boginja plodnosti zemlje, ki skrbi za rast in žetev. Ljudi je učila umetnosti setve, kako pridobivati, ohraniti in pripraviti zrnje. Njen simbol so snopi žita. Njena glavna tema je bogata žetev.

Pomembno je, da se ob tem trenutku v letnem krogu zahvalite za vse darove Zemlje. Lammas je bil tradicionalno praznik sejmov, druženj in srečanj.

To je čas refleksije. Razmislite o svojem upanju in strahovih. To je čas ko upamo, da bomo pobrali sadeže svojega trdega dela, hkrati pa se lahko še veliko zgodi do jesenske žetve. Svoje strahove predajte nadangelu Mihaelu in Božanskemu vodstvu. To je čas raztapljanja vsega, kar ne potrebujete več. Po tem prazniku Zemlja vstopi v drugo fazo svojega cikla dihanja, v fazo vdiha.

Alkemično se dogaja preobrazba ognja energije sonca v vodo, energijo lune. In šele, ko smo si pripravljeni priznati svoja čustva, smo pripravljeni na to, da se osvobodimo svojih navezanosti nanje in gremo naprej. V tem času si ogledamo vse, kar smo v prvi polovici leta dosegli in utelesimo in integriramo vse kar smo poželi. Povežemo se z vedenjem v nas, tako da delamo to, kar v duši in srcu čutimo da je prav. S pomočjo svojih napak se učimo in širimo polje svojega razumevanja. Svoje napake pretvorimo tako, da se z njimi soočimo, jih z ljubeznijo prežamemo in jih presežemo v sebi.

Voda je tista, ki nam pomaga pri preseganju samih sebe. S svojo lastnostjo povezovanja in tega, da se nenehno giblje, ko teče. Gre za načelo prejemanja, ki je enako pomembno kot dajanje in voda nas tega uči.

In okoli 11.8. se začne faza, ko gre Zemlja skozi meteoritski pas in s tem na Zemljo priteka ogromno meteoritskega železa, ki nas bo vodil navznoter, da ponovno nastavimo svoj notranji kompas.
Bodite zavestni v tem času.

Ta čas je še posebej potenten zaradi posebne povezave Leva s Siriusom. Gre za povezavo Siriusa in Leva, ki jo simbolično predstavlja Sfinga v Egiptu, ki gleda v smeri vzhajajočega Siriusa. Svetloba leva, svetlobe naše duše je v tem času na voljo, da jo objamemo v sebi, se povežemo z njo in smo kar smo, božanski v vsej svoji veličastnosti. Ko prepoznamo, da smo svetloba, vstopimo v Zlato dobo, kajti to vedenje živimo iz sebe in ga širimo v svet in postanemo Pot.

V tem času imamo možnost, da ob jutranji helioterapiji, dihanju sonca vdihujemo ne le energijo sonca našega osončja, ampak tudi duhovnega sonca, ki ga predstavlja Sirius. Ta povezanost Siriusa, ozvezdja Leva in našega Sonca ustvarja izjemno močno energijo, ki se zliva na planet in nam je na voljo, da jo uporabimo. Kot pri vseh stvareh je tudi tukaj zavestno zavedanje tega kaj se dogaja in kaj početi v tem času tisto, kar nam pomaga, da v polnosti sprejmemo to, kar je na voljo. Kajti tja kamor gre vaša pozornost, tja gre vaša energija.

Izkoristite ta potentni čas za samozdravljenje in prebujanje sebe.
Bodite nežni s sabo in se predvsem zabavajte.

DIVINE.SI

Meteorski dež Perzeidov

Tudi letos lahko opazujemo meteorski dež Perzeidov, ki bo svoj vrhunec dosegel v noči z 12. na 13. avgust. Poletni večeri so kot nalašč za sanjarjenje pod mlečno cesto in opazovanje zvezdnih utrinkov.

Meteorski dež je sicer astronomski pojav, ki se pojavlja vsako leto okoli 12. avgusta. Meteorski dež je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke. Točka iz katere izvirajo meteorji se imenuje radiant. Perzeidov meteorski dež se imenuje zato, ker radiant leži v konstalaciji Perseus. Perzeidi so v grški mitologiji sinovi Perseusa.

Meteorji so posledica delcev, ki vstopijo v atmosfero Zemlje z izredno veliko hitrostjo. Manjši delci zaradi trenja pri gibanju skozi zrak izparijo. Večji delci pa pustijo svetlo sled, ki hitro izgine. Sled nastane zaradi zastojnega tlaka, ki deluje na delec pri gibanju skozi zrak. Večina delcev tako razpade in nikoli ne dosežejo površine Zemlje. Kadar pa delec (ali njegov del) pade na površino Zemlje, ga imenujemo meteorit ali zvezdni utrinek.

Meteorski dež Perzeidov ima svoj izvor v delcih, ki jih za seboj pusti komet Swift- Tuttle. Kometi so sestavljeni iz vodnega ledu in delcev kamnin. Ko pride komet v bližino Sonca prične led izhlapevati in s tem se sproščajo manjši delci. Vidimo jih kot kometov rep. Ti delci snovi imajo podobno sestavo in obliko kot meteoroidi. Na ta način se po celotni poti kometa razsujejo meteoroidi obliki meteoroidnega toka. Med kroženjem Zemlje okoli Sonca včasih Zemlja prečka ta meteoroidni tok in na Zemlji takrat opazimo meteorski dež. Meteoroidi z veliko hitrostjo vstopajo v atmosfero, zaradi velikega zastojnega tlaka, ki deluje nanje, se segrejejo in kažejo kot meteorji. Delčki potujejo s hitrostjo 200 tisoč kilometrov na uro proti Zemljini atmosferi. Zanimiv je pojav tako imenovanega. bolida: gre za zelo svetel meteor, ki na svoji poti v ozračje lahko tudi eksplodira.

Meteorski oblak skozi katerega Zemlja potuje vsako leto vsebuje delce, ki so stari okoli 1000 let, novejši delci prahu v toku so iz leta 1862. Meteorski dež Perzeidov opazujejo okoli 2000 let, večina zgodnjih informacij prihaja iz bližnjega Vzhoda. V katoliški religiji ga povezujejo s solzami svetega Lovrenca, saj datum njegovega mučeništva pade ravno na čas v keterem je meteorski dež viden, 10. avgusta.

Meteorski dež je možno opazovati vse od sredine julija, povezan je z odpiranjem Siriusovih vrat, največjo aktivnost pa doseže med 9. in 14. avgustom, kar je odvisno od lokacije toka.

Ko je meteorski dež na vrhuncu doseže količina meteoritov tudi do 60 ali več na uro. Vidni so čez vse nebo, vendar so zaradi poti Swift-Tuttlove orbite najbolj vidni v severni hemisferi.

DIVINE.SI

Dušni dogovor varuhinje Luči

Varuhinja Luči je empatična Duša, ki prihaja na planet s pomembnim dušnim dogovorom… da osvetli temo s svojo svetlobo.

Izziv s katerim se sreča že zelo zgodaj je, da ljudje okoli nje delujejo iz sence.
Običajno izbira družino, kjer ljudje delujejo iz svoje sence, iz bolečine ranjenosti in nepredelanih čustvenih zgodb prednikov.

Z enim namenom, da to s svojo svetlobo preobrazi.

Ko varuhinja Luči vstopa v tak družinski sistem, čuti vse, kar se dogaja z ljudmi okoli nje.
Ima prirojeno sposobnost, da intuitivno zaznava in dojema ljudi okoli sebe.
Je kot rentgen, ki zaznava vse tisto kar ostaja neizgovorjeno.
Čuti in se poistoveti z bremenom čustev in energijami drugih ljudi.

Je kot spužva, ki nase navleče vse kar doživljajo starši, sorodniki, prijatelji in tudi neznanci s katerimi prihaja v stik.

In temu ne more reči NE.
Če si varuhinja Luči, potem veš, kakšen je občutek, ko si samo želiš, da bi te razumeli. Da bi te nekdo imel rad.

Tvoj empatični sistem sprejema informacije iz okolice, ki jih spuščaš skozi svoje telo otroka, ki na eni strani čuti, da starši ne marajo tvoje svetlobe, na drugi strani pa si ne more privoščiti, da bi jo zavrnili, zapustili ali se od nje ločili, ker bi to pomenilo, da ne bo preživela.

Zato hitro usvojiš to igro, da moraš biti pridna punčka, ki poskrbi za vse okoli sebe, da ne bi bila zapuščena.

Kaj je naredila tvoja majhna punčka, ko je čutila prostor okoli sebe in ljudi, ki niso sprejemali njene svetlobe?

Zase vem, da sem šla v nevidnost. Skrila sem se, se naredila majhno, da ne bi preveč vznemirjala ljudi okoli sebe s svojo svetlobo.
Ko ljudje okoli tebe ne vedo kaj početi s svojo temo in kako se soočiti s svojimi čustvenimi bolečinami, jih lahko poskušaš reševati, preobraziti stvari namesto njih ali pa postaneš starš njim, da bi bili lahko oni tvoji starši in bi poskrbeli za tvoje preživetje.

Ob temu, da te ljudje okoli tebe ne razumejo, da se pogosto počutiš popolnoma izgubljeno in da imaš vedno znova občutek, da si čudna, je tisto, kar je najbolj boleče občutek, da nisi varna.

Ni varno, da si kdor si.
Svet ni varen zate.

Zato se prilagodiš.
Ustrežeš. Ugodiš drugim.

Tisto kar izkuša vsaka varuhinja Luči je, da kljub temu, da običajno drugi v družini niso tako odprti in čuteči, pa imajo ravno dovolj občutka za svetlobo, ki vstopi v njihovo življenje skozi otroka, da poskrbijo za to, da to svetlobo zastrejo, jo ugasnejo.

Kot varuhinja Luči imaš dušni dogovor, da boš osvetlila bolečino svojega očeta, bolečino svoje mame in bolečino svojih prednikov. Osvetlila boš tisto, kar ne funkcionira v sistemu družine v katero si se inkarnirala.

Vendar to tvojega plemena ne navduši.
Le kdo bi si želel, da v njegovo življenje vstopi lučka, ki osvetli vse tisto, kar poskušaš skriti pred vsemi, še najbolj pa pred seboj.

Zato se največkrat zgodi to, da poskrbijo, da to svetlobo zastreš.
Ugasnejo te skozi zasramovanje, posmeh in izjave v stilu; To si samo domišljaš. To ni resnično. Izmišljuješ si.

Da bi preživela v sistemu, ki ne doživlja sveta kot ga doživljaš ti, prevzameš preživetvene mehanizme, da lahko preživiš to ugašanje in ostaneš v družini brez katere ne bi preživela.
Dejstvo je, da otrok, ki prihaja na ta planet nima kapacitete, da bi preživel sam od sebe.
Potrebuje skrbnike. Nekoga, ki bo poskrbel zanj.

Odvisna si od svojih staršev.
Ljudje smo bitja skupnosti.
Potrebujemo povezanost.

In za varuhinjo luči, ki čuti vse, ne le svoje starše, je dogovor, ki ga sklene sama s seboj, da bo poskrbela za vse okoli sebe v zameno za to, da bo preživela nekaj, kar jo vodi v preplavljenost, kronično utrujenost, okoljsko občutljivost ali nepojasnjene bolečine.

Večina varuhinj Luči ima težave s postavljanjem meja.
Ker je to, da nima postavljenih osebnih meja eden od načinov, da preživi.

Mora čutiti ljudi okoli sebe in upravljati z njihovo energijo, da si zagotovi preživetje.

Zato zgolj to, da prepoznaš svoje preživetvene vzorce in da si mentalno rečeš, da si ok in se poskušaš pripraviti do tega, da postaviš svoje meje skozi različne strategije, ne deluje.

Kajti svojih dušnih dogovorov ne moreš kar povoziti.
Prepoznati jih moraš in se z njimi pomiriti v sebi, da bi jih lahko presegla.

In tega ne moreš narediti skozi mentaliziranje.
Na delu so notranji zavezniki, ki ti pomagajo, da preživiš, kot je soodvisnež.

Ko ti upravljaš z energijo drugih v zameno za to, da te ne zapustijo.
Svoj empatični sistem uporabiš, da slediš njihovo počutje, razpoloženje in na podlagi tega narediš potrebne akcije, da si zagotoviš, da si zanje dovolj vredna, da te ne bodo zapustili.

In ko rasteš s tem raste tudi tvoj notranji tim, ki ti pomaga preživeti.

In potem se pri štiridesetih ali petdesetih sprašuješ zakaj v svoje življenje vedno znova privlačiš narcisiste, vampirje, ki ti pijejo kri ali odvisnike, ne glede na dolgoletno delo na sebi.
Do onemoglosti lahko igraš vlogo žrtve in delaš na sebi, vendar dokler ne prepoznaš svojih preživetvenih mehanizmov, ki vodijo tvoje življenje v resnici ne narediš pozitivne razlike, ki jo iščeš.

To kar v praksi prepoznavam pri ženskah s katerimi delam je, da v resnici ne gre za strategije postavljanja meja, tega, da se postavijo zase in so samozavestne. Naučiti se morajo upravljati s svojo energijo in s svojim empatičnim sistemom.

Dokler nimaš razumevanja kako se je vse začelo in se pomiriš s stvarmi, s svojimi dogovori v sebi, lahko rečeš karkoli želiš, lahko rečeš NE, vendar za besedami ne bo moči. Lahko rečeš svojemu zvodniku ali vampirju, naj gre ven iz tvojega energijskega polja. Vendar če tvoj sistem vabi, da ostajajo, ker si donator sveže krvi, tvoja energija govori glasneje od besed.

Ob tem umik vase ali stran od ljudi ne zaleže, ker ne reši energijskih mehanizmov, ki poganjajo tvoj sistem. Lahko se preseliš na drug konec sveta in vendar sebe vedno in povsod neseš s seboj.

Izziv varuhinje Luči je pogosto v tem, ker zlahka prezre svoje potrebe. Zlahka potlači čustva v sebi in okrog sebe gradi zid, da ne bi kdo videl v njeno notranje, zasebno doživljanje in misli.
Samo sebe prikrajša za tisto po čemur najbolj hrepeni.

Dokler svoje življenje vodiš iz svoje ranjene zgodovine, ki ti je zagotovila preživetje, ki je del tvoje družine in družbe, se ne boš osvobodila in se v polnosti razcvetla.

Vabim te na spletni intenziv v štirih delih, kjer bom s teboj podelila več o empatiji, dušnem dogovoru, ki si ga kot Varuhinja Luči sprejela in kako se osvobodiš.
Kaj to, da si varuhinja Luči čisto zares pomeni in kaj moraš vedeti o tej poti.
Kako se soočiš s preplavljenostjo z energijami, čustvi in mislimi ljudi okoli sebe in orodja s katerimi si lahko pomagaš.
Arhetipi v tvojem notranjem timu, ki te lahko ovirajo ali podpirajo.
Izvedela boš več o senčni in svetli plati arhetipov, ki so v dušnem dogovoru Varuhinje Luči aktivni.
Pa tudi več o praksah in orodjih ter energijski higieni, ki je v tem intenzivnem času obvezna, da okrepiš svoj empatični sistem.

Si ZA?
Več najdeš na povezavi http://divine.si/program/varuhinja.html

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena

Boginja Sekhmet

Boginja Sekhmet – Ikona ženske moči

Sekhmet je ena najstarejših in najmočnejših boginj, ki se je pojavljala skozi številne kulture skozi čas.
V egipčanski kulturi njeno ime izhaja iz besede “Sekhem”, ki opisuje univerzalno življenjsko energijo in se prevaja kot “Moč moči.”

Znana je kot “Močna“ ali “Tista, ki ima moč.“
Pravijo, da njena moč ni zemeljska, da prihaja iz starodavnih obronkov vesolja, da bi zbrala svoje izgubljene otroke skupaj, tiste duše, ki so se ločile od nje preden je Zemlja postala ideja v umu boga.

Njeni simboli: levinja, plamen (ki odpira tretje oko), Ankh (ključ diha življenja), Sončni disk, Uraeus (ki predstavlja kobro in s njo dvig življenjeske sile po hrbtenjači), predstavlja kraljevskost, suverenost in božansko avtoriteto.
Barve: rdeča, rumena, zlata in mavrična svetloba
Števila: 8, neskončnost, 3 trojnost

Za tiste duše, ki se povežejo globoko s svojim srcem je Sekhmet kot sijoča vodnica, katere svetloba usmerja z otipljivo prisotnostjo skozi človeško izkušnjo.

Pravijo, da so Egipčani posvojili znanje in prisotnost Sekhmet iz Atlantide, ki jo je prevzela iz Lemurije. Utelešala naj bi babilonsko Ishtar, ki jo v bibliji opisujejo kot Ashtoreth, Anath, Asheraah ali Ester, kraljico nebes in boginjo Kore ki je bila prisotna v številnih kulturah.
V starodavnem bližnjem vzhodu je bila poznana kot Anat, Ashtoreth in Astarte.
V Tibetu je Sekhmet poznana kot Senge Dong-ma, dakini z levjo glavo, “vodnica svetih tantričnih učenj.” Pravijo ji tudi Simhavaktra v Indiji, kjer ima tudi moški odsev inkarnacije Vishnu-ja z levjo glavo, Narasimha.
Kot čista shakti je intimno povezana z Durgo, “varuhinjo ognjenega zublja.” Še eno egipčansko ime zanjo je Nesert, kar pomeni “plamen”. Poznana je kot “prinašalka ognja” in ”tista, ki odpira tretje oko” skozi dvig izvorne moči skozi hrbtenični kanal.

Sekhmet (/ˈsɛkˌmɛt/[1] ali Sachmis (/ˈsækmɪs/), poznana tudi kot Sakhmet, Sekhet, ali Sakhet, je boginja bojevnica pa tudi boginja zdravljenja.
Predstavljena je kot levinja, najbolj ognjevita lovka poznana v Egiptu. Njen dih naj bi ustvaril puščavo.
Bila je zaščitnica faraonov in vodnica v dobrobit.
Ona je mogočna in poznana je kot Tista pred katero zlo trepeta.

Osebno menim, da je bila to interpretacija patriarhalne družbe skupaj s te, da so zanjo verjeli, da je ščitila faraone v bitkah in uničevala njegove sovražnike z ognjenimi puščicami.
Pravili so tudi, da je bila vojna kot balzam za njeno bojevniško srce in da so bili vetrovi v puščavi njen dih.
Zgodnji Egipt jo opisuje kot sončevo boginjo, katere telo je imelo sijaj opoldanskega sonca. Nosila je ime Gospodarica Plamena.

Spomnim se svoje izkušnje s Sekhmet v Egiptu v Karnaku, kjer nam je bilo dano, da smo v majhnem templju opravili zvočno iniciacijo.

Tam sem dobila uvid v to, da je Sekhmet božanski princip, ki ti pomaga najti strast onkraj tvoje jeze in besa.

Pomaga ti, da se zaveš svoje neskončnosti, da opustiš vso identiteto in strahove in pogledaš onkraj iluzije.

Moje srečanje z njo ni bilo nobeno naključje. Do potankosti preračunano srečanje je s seboj prineslo starodavno sporočilo strasti. Izgubljenega delčka moje duše, ki sem ga zamenjala za varnost v svojem življenju.
Pomagala mi je, da sem se povezala z vero, zaupanjem in dopustila duši, da prevzame vodstvo.

V Egiptu, v tej daljni deželi, kjer sem našla svoj dom sem začela hoditi po svoji Poti Ljubezni.

Sekhmet je bila tista, ki je v meni prebudila mojo divjo žensko, mojo izvorno naravo ženstvenosti na katero sem pozabila.

Njena vibracija je mehka, zelo sočutna in nedvomno zelo zaščitniška. Kot levinja je, ki ščiti svoje mladiče.
Njeno sporočilo je bilo zelo jasno: »Postavi svoje meje. Čas je za tvoje popotovanje.«

Vsako leto so Egipčani na začetku leta, ki je po egipčanski tradiciji v času odpiranja Siriusovih vrat, zdaj je to konec julija, imeli festival opojnosti, kjer so plesali, igrali glasbo in s tem pomirili divjost boginje. Ritualno so uživali velike količine piva, da bi imitirali pijanost, ki je ustavila bes boginje.

DIVINE.SI

Zgodovina babičinega predpasnika

Se spomnite babičinega predpasnika?

Osnovni namen babičinega predpasnika je bil zaščititi spodnja oblačila.

Ampak poleg tega je:
Služil kot rokavica za odstranjevanje vroče ponve iz pečice.
Z njim je bilo čudovito posušiti solze otrok in ob priliki očistiti umazane obraze.
V njega so se nabirala jajca, ki so jih znesle kokoši.
Ob prihodu obiskovalcev je predpasnik služil za skrivanje sramežljivih otrok.
Ko je bilo mrzlo, si je babica v njega zavila roke.
V kuhinji se je v njem prenašal krompir in suha drva.
Pri nabiranju zelenjave z vrta je služil kot košara, pri luščenju graha, pa kot koš za luščine.
Ob koncu sezone so ga uporabili za obiranje jabolk, ki so padala z drevesa.

Edino takrat, ko so prišli nenapovedani obiskovalci, je babica predpasnik presenetljivo hitro snela.

Ko je bil čas za postrežbo obrokov, je babica šla na stopnice hiše, z njim pomahala in možje na poljih so takoj vedeli, da morajo k mizi.

Babica ga je uporabila tudi zato, da je sveže pečeno jabolčno torto dala hladit na polico.

Dandanes se predpasnik ne uporablja več in težko bomo našli predmet, ki bi nadomestil vse kar je babica opravila s predpasnikom.

Prirejeno po neznanem avtorju.