Arhivi Kategorije: V središču

Harmonija namesto ravnovesja

Ravnovesje med moško in žensko naravo v posamezniku je mit, ki smo ga vzeli zelo dobesedno. Kar opažamo v zadnjih desetletjih je želja po enakosti z moškimi, ki bi bila možna le, če bi živele v moškem telesu. To, kamor nas je prizadevanje po ravnovesju med moško in žensko energijo pripeljalo je, da danes izkušamo nov fenomen odnosov, kjer sta moški in ženska bolj prijatelja in sostanovalca, kot ljubimca.

Leta ženske poskušajo realizirati svoj polni potencial skozi delovanje, aktivno udejstvovanje in pogosto potiskanje, da bi stvari šle v smeri, kot so si zamislile. Ženske namreč visoko cenimo moški način delovanja in ob tem pozabljamo na dejstvo, da živimo v ženskem telesu, ki ga poganjajo ženski hormoni.

Prizadevanje, da bi uravnovesila svoje življenje in bila popolna mati, ljubeča žena, prijazna prijateljica, strastna ljubimka in uspešna poslovna ženska je skoraj uničilo moje življenje. Nikoli nisem bila dovolj xyz… dobra, prijazna, lepa, uspešna in vedno znova sem si prizadevala, da bi bila več. Ob tem pa se je zdel ves trud, da bi enako količino ur posvetila otrokom, možu, delu in prostemu času, skratka, da bi uravnovesila vsa področja v svojem življenju, zaman.

Enostavno nisem znala ustvariti ravnovesja v svojem življenju.
Ko sem se posvetila poslu in sem delala cele dneve, je trpelo moje ljubezensko življenje. In ko sem bila leta 2009 na tem, da se z mojim možem razideva, sem se pognala v reševanje odnosa, kar je vodilo v to, da je moj posel šel po gobe. Borila sem se s to idejo, da bi uravnovesila svoje življenje in gotovo poznaš različne strategije, od postavljanja prioritet do postavljanja meja, načine, kako se pogosto sistematično lotimo spremembe.

Potem sem dojela, da ni poanta v ravnovesju in da nikoli ne bom mogla ustvariti ravnovesja v svojem življenju.
Dojela sem, da je ravnovesje mojem vsakdanu mit in da je ključna harmonija na vsakem področju. Da si tam kjer si, cela.
Namesto ravnovesja moramo ustvariti harmonijo. V harmoniji si, ko izkušaš celoto sebe, ko se znotraj sebe nehaš ločevati in se usmerjati na eno ali drugo področje svojega življenja. Ključ je v povezovanju vseh delov v sebi v celoto.

Da bi to lahko naredila, moraš poznati različne dele v sebi, kajti povezovanje in integracija različnih delov življenja v celoto je naše globoko notranje hrepenenje. Dejstvo je, da smo ženske pogosto prepričane, da bomo dovolj dobre le, če bomo uspešne in si bomo prizadevale doseči to, kar menimo, da nam bo prineslo potrditev s strani zunanjega sveta.

V svojem prizadevanju po potrditvi se vse prepogosto ločimo od delov sebe, jih zanikamo, zatremo v sebi. Številne ženske zatrejo svojo svetlobo, zatrejo svojo moč ženstvenosti, kar se pogosto pokaže v obliki jeze, depresije, togosti in »pasje ženske«, ki kritizira in napada moške, če ne prej, po 35 letu.

Dejstvo je, da kot ženska zmoreš vse. Zmoreš delovati v moškem načinu, tudi 20 ur dnevno, vendar to izčrpa tvoje žensko telo. Oropa te radosti, sočnosti in predvsem globoke povezanosti z moškim, po kateri skrivoma hrepenimo.

Številne ženske danes čutijo, da v njihovem življenju nekaj manjka, pa ne vedo kaj.
Pogosto se ženska, ki čuti, da ji nekaj manjka usmeri v svoje ljubezensko življenje in projicira ta manjko na svoj partnerski odnos. Ženske smo še vedno prepričane, da bomo srečne, če bomo imele dober partnerski odnos. Vendar je realnost takšna, da ne moreš imeti, tega kar si želiš, dokler nisi voljna biti to, po čemer hrepeniš.

In ne moreš biti to, česar v sebi ne ceniš. Če ne dovoliš svoji ljubimki, tistemu delu v tebi, ki skrbi za tvoj sijaj, vitalnost, ljubezen, da živi v tebi, če ji ne znaš ustvariti prostora v svojem življenju, imaš težave v partnerstvu.

Marianne Williamson govori o notranji harmoniji, ki jo moramo doseči med Afrodito, boginjo ljubezni, lepote, strasti in intimnosti ter njeno sestro med boginjami, Ateno, boginjo doseganja, vojne in manifestacije. To, kar je potrebno je, da prepoznaš, kako si zapustila svojo Afrodito, da bi v svojem življenju dosegla uspeh, kar ti omogoča navzven obrnjena Atena.

Moja osebna zgodba me je vodila skozi razkrivanje notranjega dragulja, ki v svojem polnem sijaju zasije takrat, ko ženska v sebi spoštuje, ceni in poveže štiri osnovne notranje realnosti; fizično, čustveno, mentalno in duhovno, v celoto. Te štiri notranje pokrajine nam razkrivajo Gaea, arhetip matere, ki jo poznamo kot boginjo Demetro, Amazonka, arhetipska bojevnica, ki jo predstavlja boginja Atena v grški tradiciji, Sekhmet v egipčanski tradiciji, Freya v nordijski tradiciji, Hetaira, notranja ljubimka, ki jo poznamo kot Afrodito v Grčiji, Venero v Rimu, Hator v Egiptu, zadnji četrti aspekt duhovne sfere pa nam razkriva Sofija, boginja modrosti.

Ne gre za dejanje ravnovesja, ne gre za boj, katera bo prevladala, gre za sprejemanje. In umetnost sprejemljivosti je tisto področje, kjer ima sodobna ženska največ težav. Mnoge ženske ne morejo ustvariti prostora in se odpreti, da bi sprejele to, kar jim moški lahko ponudi. In to česar ne vidimo je, da v kolikor želimo, da bo moški poskrbel za nas, moramo biti voljne to tudi sprejeti.

Ravno v tej nezmožnosti sprejeti vidim velik izziv številnih žensk s katerimi prihajam v stik. Težava, ki se pogosto zdi nepremostljiva je v odnosu sodobne ženske v tem, da ne zna ustvariti notranjega premika iz ene pokrajine v drugo. Poleg tega, da smo pozabile na moč ritualov, ki nam pomagajo v premiku iz moškega načina delovanja v ženski način biti.

Na koncu je vedno fizično telo tisto, ki mora utelesiti to, kar se zavedamo na duhovnem nivoju in razumemo na mentalnem nivoju. Na fizični ravni je potrebno umiriti živčni sistem in kultivirati stanje počitka. Ko je ženska sproščena v svoji ženstvenosti, je magnetično privlačna. Srečna ženska sije in to je neustavljivo privlačno za moškega.

Ženska v svoji notranjosti nosi baklo strasti, ki zažari, ko jo najde in ji dnevno namenja pozornost.
Tvoja moč ženstvenosti je nekaj, kar je potrebno negovati dnevno. Moč ženstvenosti je povezana z magnetično privlačnostjo, izžarevanjem, vitalnostjo in intimnostjo. Vse to je že v tebi, vendar potrebuje tvojo dnevno pozornost in nego.

Dejstvo je, da moraš v sebi ustvariti to magnetično privlačnost, to kvaliteto, ki navdihne moškega, da si želi biti s teboj in poskrbeti zate. Več o notranji harmoniji, o tem, kako spoštovati svojo Amazonko in negovati svojo Hetairo bom s teboj delila v programu Srečna Ženska Sije, o katerem si več lahko prebereš tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Sveti gral

Sveti gral (francosko sangreal) naj bi v krščanstvu pomenil čašo, skodelico oz. kelih, iz katere bi naj Jezus pil pri zadnji večerji, zatorej naj bi ta kelih imel čudežno moč. Sveti gral (sangreal) pa pomeni tudi sveto kri (če razdelimo besedo sangreal takole; sang real), oz. sveti kelih.

Sveta kri v starih zapisih je veljala za kraljevko kri in ženska je bila gral, čaša, kelih za sveto kri kot mati, ki nosi otroka kraljevske krvi. Marija Magdalena je sveti gral, tako kot vsaka ženska. Sveti gral je maternica ženske. Gre za simboliko, ki je bila izgubljena v prevodu zgodovine.

Skozi zgodovino je ženstvenost izgubila svoj glas, svoj pomen, svojo vlogo in ustvarili smo globoko neravnovesje, kjer se ženske raje odpovedo svoji ženstvenosti, kot  da bi jo objele v sebi. Simbolično je ženska nevesta in skozi zgodovino poznamo številne zgodbe o pregnani nevesti. Ena takih zgodb je povezana s Sofijo, boginjo modrosti, druga taka zgodba govori o Isis in o tem, kako so Ozirisa umorili, kako je ponovno vstal in skupaj sta imela otroka, ki se je rodil po njegovi smrti, Horusa.

Tudi Marija Magdalena je bila nevesta, bila je izbranka Jezusa, kajti v tistih časih so se poročali zelo mladi. Njenega kralja so ubili in noseča Marija Magdalena je pobegnila na Zahod, da bi rešila otroka. Ta zgodba je bila potvorjena, zlorabljena in kasneje upodobljena kot bogokletna. Marijo Magdaleno so spremenili v prostitutko in njena vloga matere je bila pozabljena. Marija Magdalena je bila razvrednotena in izgubila je svoje glas.

Simbolično gledano imamo v samem temelju naše zgodbe mamo, ki je devica in sina, ki je v celibatu. Na partnerstvo , izpolnjujoče partnerstvo so pozabili. Se ti ne zdi zanimivo dejstvo, da imamo 2000 let kasneje tako veliko neravnovesje v moško-ženski polarnosti? Verjetno k temu pripomore tudi to, da nam nihče ni povedal resnice?

Skozi svoje 20 letno raziskovanje in v zadnjih 10 letih predvsem osredotočanje na ženstvenost sem spoznala, da imamo v sebi štiri globoke kolektivne ranjenosti, v katere se rodimo, ki so povezane s štirimi osnovnimi arhetipskimi vlogami ženske; da je ženska čarovnica, da je prasica ali psica, da je prostitutka in najbolj temeljna je razvrednotenost ženske, oskrunjenost ženske, ki izhaja iz dejstva, da je rojstvo sina bolj zaželeno in večvredno, kot rojstvo hčerke.

700 let pr.n.št. je Micah prerokoval usodo Marije Magdalene, hčerke Siona, da jo bodo pregnali in bo živela kot nevesta v izgnantvu, ter da bo obnovila Davidovo kraljevo hišo. Če bi Marija Magdalena rodila sina, kot je bilo zapovedano v prerokbah, kralja, ki naj bi obnovil Davidovo kraljevo hišo, bi lahko oprala svoje ime in verjetno bi bila zgodovina popolnoma drugačna. Ker pa je rodila hči, kar je bilo nezaslišano, je bilo njeno ime, njena vloga in vse, kar je prdstavljala, pozabljeno. Da bi obvarovala svoje življenje in življenje otroka, je morala zbežati iz Egipta v Evropo. Njena vloga kot mati, je bila zanikana, oskrunjena in pozabljena.

V strodavnih mitoloških zgodbah je bila nevesta tista, ki je mazilila svojega kralja v starodavnem obredu Hieros Gamos, ki je mazilila njegovo truplo potem, ko je bil umorjen in ki ga je srečala na velikonočno jutro, tretji dan po njegovi smrti, ko je vstal od mrtvih. Tovrstno arhetipsko zgodbo o praznovanju vrnitve življenjske sile poznamo v kultih Innane, Ishtar, Isis, Aphrodite, Cybele. V gospelih, Jezus and Marija Magdalena poosebljata to nikoli dokončano zgodbo na fizični ravni.

Legende pripovedujejo o tem, da je Sangreal prispel na obalo južne Francije in da je šlo za čašo iz katere je pil Jezus zadnji večer preden je bil aretiran. Sveti gral je najbolj iskana relikvija v krščanstvu in nihče ni niti pomislil na to, da to ni predmet, da to ni dejanska čaša, temveč ženska. Legende govorijo o tem, da je bil kralj ranjen in da je bil sveti gral izgubljen. Zgodba obljublja, da bo kraljstvo obnovljeno, ko bo najdena čaša, ki vsebuje Kristusovo kri. Zgodbe govorijo o tem, da je Jožef iz Arimateje prinesel sveti gral v Evropo in da je bil shranjen v Glastonbury-ju v Angliji.

Seveda poznaš zgodbo o svetem gralu in kralju Arturju ter vitezih okrogle mize, o iskanju svetega grala in o njegovi veliki vrednosti, ki je bila izgubljena.

Kaj če je sveti gral ženska?
Kaj pa, če je bila izgubljena vrednost in dragocenost ženske s tem, ko se je izgubil sveti gral?

V srednjem veku, v 12. stoletju je legenda o svetem gralu ponovno vzniknila na površje. V tej novi verziji se je govorilo o tem, da je Marija Magdalena prinesla sveto kri na obalo južne Francije. Vpliv je čutiti v poeziji, slikarstvu, literaturi.  Številne zgodbe so vzniknile in bile zapisane v tem času. Sveti Bernard Clairvaux je kristusovo nevesto iz velike pesmi (Song of the Song) povezal z Marijo Magdaleno.

In tudi tokrat je bila resnica pozabljena, zmanipulirana, še enkrat je Marija Magdalena izgubila svoj glas, ko je inkvizicija preganjala in sčasoma uničila Templarje, ki naj bi imeli sveti gral.

Vloga ženske je bila zanikana, uničena, ženski so ponovno vzeli glas. Sveta ženstvenost je šla v ilegalo. In ta globoka ranjnost je še vedno del našega celičnega spomina. Ženske smo pogosto raje tiho, kot da bi delile to, kar čutimo. Pogosto smo ustrahovane in zapustimo svojo resnico, ker nas je strah, da bomo izgnane, zanikane, označene z nalepkami, ki razvrednotijo pomen in darilo, ki ga prinašamo na planet.

Številne ženske danes žrtvujejo svoj sveti gral, svoj portal, ki vodi direktno v stik z izvorom, ker jim tako svetuje avtoriteta, ki naj bi imela večje razumevanje, večje znanje. Ženske ne vidimo svoje vrednosti in vedno znova oskrunimo svoje bistvo.

Ženska je vir moči, njena maternica je v številnih tradicijah vir moči za moškega. Zato je mnogo informacij o tem, kako ženska skozi maternico zdravi in regenerira sebe, in moškega pozabljeno ali namerno skrito.

Zasmehovanje, poniževanje in oskrunjenost ženske živi v vsaki ženski. In vsako leto je v času pasjih dni, ko se podajamo skozi Siriusov portal, ko oživi legenda boginje Isis in ko praznujemo dan Marije Magdalene idealen čas za obujanje moči, povezovanje s svojo maternico in predvsem čas, ko ima ženska idealno priložnost za samoregeneracijo, samoobnovo skozi stik s svojim svetim gralom.

To je čas negovanja, to je čas, ko je modro, da stopiš v svojo maternico in se povežeš s kozmično maternico boginje Isis. Marija Magdalena je kot svečenica boginje Isis poznala skrivnosti ženstvenosti in čas je, da se jih spomnimo vse ženske.

Izziv je brez dvoma v tem, da je potrebno obuditi spomin na lastno vrednost v sebi, da gre za zavestno spominjanje in zavestno aktivacijo svoje moči, da se nič ne zgodi samo od sebe, ne glede na to, kako močno verjamemo v angele in boginje. Vsaka ženska nosi v sebi sveto posodo. Posodo, ki jo mora negovati, ki jo mora redno čistiti, odstranjevati ovire, ki jih je sama sebi postavila na pot. To je delo vsake posameznice.

Včasih so bile svečenice tiste in kasneje porodne babice, ki so ženskam predajale te modrosti, ki so jih spominjale in z njimi delile pomembne informacije in spoznanja. Na vsaki ženski pa je bilo, da je pridobljeno dala v prakso.

V tem izjemnem času z ženskami delim modrost in umetnost ženstvenosti. Če čutiš, da je vse zapisano resnica in čutiš notranji klic, da v zvezi s tem nekaj narediš, te vabim na breplačni klic, kjer bom o Mariji Magdaleni in njeni vlogi delila več…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Ples Kreacije

Vse je eno in eno je v vsem, je moje vodilo že dlje časa. In nikjer to ne drži bolj, kot v partnerstvu. Ko sem s svojim dragim imela eno tistih debat, ki razkriva številne dragulje, mi je razložil razliko med izkrivljenim moškim principom in resničnim avtentičnim moškim principom.

Obstajata dva temeljna principa skozi katera se dogaja kreativni proces; prvi je aktivacija in drugi je princip dopuščanja, ko se umakneš s poti in dopustiš, da se stvari zgodijo. Ta dva principa sta del vsega, kar je in se manifestirata skozi vse v tvojem življenju. Ta dva principa se dopolnjujeta in skupaj ustvarjata celoto. Če ustvarjamo nekaj, kar bo radostno, konstruktivno, prijetno, harmonično, potem morata ta dva principa soustvarjati v harmoniji. Če ustvarjamo karkoli destruktivnega, bolečega, nesrečnega, potem namesto, da se dopolnjujeta, ta dva principa soustvarjata skozi nerazumevanje in izkrivljenost. Namesto dopolnjevanja gre za motenje drug drugega.

Aktivacija pomeni, da se zavestno zavežeš, sprožiš, se premakneš in namenoma uporabiš sile kreacije, s tem, da jih pokličeš v akcijo in odstraniš vse ovire na poti. Trud in prizadevanje sta sestavna dela sprožitve kreativne sile v akcijo. To je aktivno delovanje. To lahko poimenujemo moški princip kreacije.

Dopuščanje na drugi strani pomeni, da si sprejemljiva in počakaš. Tudi tukaj gre za gibanje, kajti vse, kar je živo, se mora premikati. Vendar je tovrstno gibanje zelo drugačno od principa aktivacije. Princip aktivacije se premika iz tebe navzven. Dopuščanje je gibanje v notranjosti. Je pulziranje, neprostovoljno gibanje, za razliko od aktivacije, ki je namerna in določena.

Zavest povezana z dopuščanjem je potrpežljiva, zaupljiva, počaka in dopusti procesu zorenja, da obrodi sadove. Gre za predajo sili v gibanju, kar lahko poimenujemo ženski princip kreacije. Oba principa, tako moški kot ženski, sta del vsake kreacije. Nič ne more biti ustvarjeno brez prisotnosti obeh principov. V odnosu ne moremo doseči izpolnjenosti, v kolikor nista oba principa v harmoniji.

Tako moški, kot ženska predstavljata ta dva principa. To ne pomeni, da zdrav, integriran moški predstavlja ekskluzivno zgolj princip aktivacije ali da zdrava, integrirana ženska predstavlja zgolj princip dopuščanja. Moški in ženske morajo izražati oba kreativna principa, vendar je poudarek različen, kot se razlikujejo tudi področja v katerih se kreativna principa uporabljata.

Karkoli kreiraš v svojem življenju, je uspešnost odvisna od razumevanja, zavedanja in harmonične uporabe moškega in ženskega principa kreacije, da jima dopustiš, da se iz tvoje notranjosti izrazita v svet. Zaradi nerazumevanja in izkrivljenosti teh principov pogosto ustvarjamo zmedo in pomanjkanje harmonije. Ko sta kreativna principa izkrivljena in uporabljena na napačne načine, je rezultat destrukcija.

Moški ne more biti v polnosti moški, ter aktivirati kreativne sile na nameren način, če je njegova podzavest še vedno prežeta s sovražnostjo, besom in jezo, saj princip aktivnosti ogrožajo ti destruktivni impulzi, ki se pogosto izražajo skozi ta princip. Številni moški, kot tudi ženske, so v spanju in se ne zavedajo svojih destruktivnih teženj. Nobenih težav in občutkov vesti nimajo v povezavi s tem, da aktivirajo moški princip, kljub temu, da s tem udejanjajo nasilne in negativne akcije.

V procesu razvoja posameznik pride do točke, ko ne želi izražati nasilja in destrukcije, ko se prestraši svojega principa aktivacije in se zadržuje v svoji kreaciji. Ravno zaradi tega enostavno ne moreš biti v polnosti ta moški ali ženska, ki ti si, v kolikor se ne soočiš s svojimi negativnimi čustvi in željami v svoji notranjosti.

Ko se resnično soočiš s temi čustvi v sebi in jih sprejmeš, izgubijo moč nad tabo. Dokler pa se ne zavedaš njihovega obstoja, te bodo imele pod nadzorom in te bodo silile, da jih aktivno uporabljaš, brez da bi se zavedala kaj počneš. Upravičevala boš njihovo uporabo ali pa jih obrnila v samodestrukcijo v strahu, da bi dovolila aktivnemu principu, da se izrazi ven iz tebe in da bi žela njegova negativna semena.

Zato si na prehodu v evoluciji ljudje preprečijo, da bi uporabili princip aktivacije, saj bi aktivacije izhajale iz negativnosti. To obrazloži, zakaj se ljudje takrat znajdejo v paraliziranosti in stagnaciji, ko se zadržujejo in zavestno ne želijo uporabljati svojega principa aktivacije. Zato so zdrava aktivacija, samozaupanje in  neodvisnost začasno nedostopni, dokler se osebnost ne pomiri s svojo lastno destruktivno naravo. Ljudje morajo skozi številne izkušnje, v katerih je njihova sila aktivacije zastrta, da bi v polnosti ozavestili, kaj je na stvari, da bi prenehali z izkrivljeno uporabo principa aktivacije.

Na svoji poti smo vsi soočeni s skrito krutostjo, brutalnostjo, sadizmom, maščevalnostjo in zlobo, da se naučimo, da jih ugledamo in jih sprejmemo, da resnično lahko presežemo. Šele takrat lahko utelesimo dejstvo, da nimamo potrebe po destruktivnosti. Dokler se z destruktivnostjo ne soočiš, je prepričevanje zaman in zadrževanje motivira strah pred posledicami.  Izjemna iskrenost in pogum sta potrebna, da resnično lahko vidiš in sprejmeš ta uničujoča čustva.

Šele takrat boš lahko prepoznala, da so odveč, kot mehanizmi branjenja, da ti ne služijo. Ko ta čustva postanejo odveč in nimaš potrebe, da si v obrambni poziciji, lahko resnično aktiviraš mogočno moč univerzuma, v sebi. Ne bo te več strah te moči, saj boš osvobojena sprevrženosti in izkrivljenosti. Lahko boš zahtevala to, kar je tvoja rojstna pravica. Tako lahko postaneš kreativna sila, ki ustvarja, zavestno.

Moški princip se izraža navzven, vodi v akcijo, ki ima posledice. Akcija, ki jo poganja zagon, aktivno gradi, vpliva, povzroča in določa. Ko se osebnost zaveda, da ni potrebe po sili in  se ne boji destruktivnih sil, se zaveda, da lahko ustvarja. Na tej točki odkrije svojo moč v sebi in kako jo zavestno aktivirati.

Ženski princip sprejemljivosti, dopuščanja silam kreacije, da vodijo k žetvi, je izkrivljen, ko zavrne prevzemanje odgovornosti zase. Če oseba odstopi od svoje moči aktivacije in se namesto predaje svojim notranjim močem aktivacije, podredi tuji avtoriteti, je vloga kreativnega ženskega principa sprevržena.

Če ženska podredi svojo avtonomnost moškemu, iz strahu ali pa lenobe, da bi prevzela posledice svojih dejanji, je to norčevanje iz ženstvenosti. Njena predaja moškemu ne bo nikoli motivirana z ljubeznijo in zaupanjem vanj, ne bo izkusila ekstaze povezanosti in soustvarjanja teh dveh kreativnih principov. Namesto tega se bo vdala iz strahu pred preživetjem, v prepričanju, da prevzema svoje obveznosti v življenju. Tovrstna izkrivljena vdaja ne prinaša nič dobrega nobenemu od partnerjev. Ko je ženska breme partnerju, z bremenom svojih odgovornosti, vara življenje. Vendar življenja ne moreš prevarati. Rezultat je večji strah pred življenjem, pa tudi strah do moškega, ki naj bi bil njena avtoriteta. Strah jo je lastne zasužnjenosti. Zato je ženski princip pogosto napačno enačen s šibkostjo in nemočjo, pasivnostjo, podrejenostjo, medtem, ko je moški princip v tej igri napačno enačen z brutalno silo in premočjo.

V resnici ženska ne more biti resnično ženska, dokler ne stopi v svojo polno moč. Ženska mora čutiti varnost v svoji lastni Biti, da aktivira kreativne principe v sebi. Zgolj ona sama je odgovorna za svoje napake in mora biti voljna, da sprejme in se uči iz svojih napak, da bi lahko bila močna in odgovorna zase. Potem je ne bo strah popolne predaje, prepuščanja, dopuščanja neznanemu v njej, da jo vodi.

In na drugi strani moški ne more biti zares moški, dokler se ne osvobodi destrukcije in dokler ni voljan dopustiti principu aktivnosti, da se v polnosti izrazi skozi njega. Z drugimi besedami… opazovati mora ženski princip, da bi lahko v polnosti aktiviral svoj moški princip, tako kot mora ženska v svoji polni moči aktivirati svoj moški princip, da bi se lahko v polnosti predala ženskemu principu in se podala v neznano.

Ta ples med moškim in žensko izraža dve plati kreativen moči na zelo očiten način. Povezanost med partnerjema je izpolnjujoča do te mere, do katere sta obe strani v harmoniji s tem delom znotraj sebe. Samo skozi harmonično povezanost znotraj vsakega posameznika se ustvari izpolnjujoča povezanost med njima.

Moški utemeljuje strah pred silo aktivacije dokler se ne zave svoje destrukcije in dokler ima občutek, da je ne more nadzirati. Ženska pa utemeljuje svoj strah pred predajo, vse dokler čuti nemoč zaradi katerihkoli izkrivljenih motivov. Če ženska ne prevzema odgovornosti za svoje lastne moči, je predaja nekaj, kar je nevarno in jo izčrpava.

Ker tako moški, kot ženska izražata tako moške kot ženske principe, morata oba očistiti svojo moč aktivnosti nasilja in sovražnosti. Oba se morata naučiti, da pripišeta posledice vsega, kar se dogaja sebi, namesto, da krivita zunanje okoliščine za svoje trpljenje.

Oba na svoji poti naletita na vzorce napačne aktivnosti. Na eni strani najdemo lažno agresijo, sovražnost, nasilje, nepotrpežljivost, pretirane aktivnosti, zavrnitev, da bi moči dozorele. Na drugi strani pa najdemo lažno sprejemljivost in dopuščanje, kar pomeni zanikanje odgovornosti, lenobo, sledenje liniji najmanjšega odpora, iskanje avtoritete, ki bi prevzela odgovornost za njene stvari, skratka izogibanje odgovornosti.

Nihče ne more v polnosti realizirati sebe, dokler ne postane v polnosti ta moški oziroma ženska, za katero se je rodil-a, da postane. Dejstvo je, da se ravno zaradi tega bistvene težave, ki jih izkušamo, povezane z odnosi med spoloma. Vsi problemi, ki jih imamo so direktno ali indirektno povezani s tvojo moškostjo oziroma ženskostjo. Tvoja rast in razcvet je povezan z uravnovešanjem teh dveh principov znotraj tebe. Izraz in rokovanje z moškim in ženskim kreativnim principom prežema tvojo celotno osebnost.

Ko postaneš resnično ljubeča, se oba principa popolno izražata skozi tebe. Skozi namerno aktivacijo kreativnih moči v njihovem najvišjem potencialu, kjer se ne bojiš več svoje destruktivnosti in zaupaš univerzalnim močem, da dokončajo, kar si aktivno začela, te ne bo strah predaje moči, večji od tvojega ega, kar te bo vodilo v ljubezen. Karkoli boš porajala iz tega mesta, bo kreativno in bo povezovalo oba principa kreacije v harmoniji.

Dejstvo je, da je to zahteva budnost, opazovanje sebe, zavestno prisotnost in alkimiziranje tako aktivne sence kot pasivne sence v tvoji notranjosti. Če imamo na eni strani aktivno senco tirana, mučiteja, ki ima destruktivne težnje, je na drugi strani aspekt žrtve, ki svojo moč daje v roke avtoriteti. Da bi te mehanizme presegli moramo spoznati oba pola istega kovanca.

Želim ti, da so vse tvoje kreacije porojene iz harmoničnega odnosa med moškim in ženskim principom kreacije.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Delno povzeto po učenjih Eve Pierrakos.

Svetloba tvoje izvorne esence…

Ženska esenca je temelj tega kdo Si. Ženska esenca zasije iz tvoje notranjosti takrat, ko v polnosti utelesiš svoj notranji Dragulj. Vsaka ženska je edinstven, enkraten in neponovljiv dragulj. Toliko različnih barv, velikosti, kvalitet, kot jih utelešajo ženske skozi svoje dragulje svetlobe je tudi v naravi.

Ravno zaradi tega je prispodoba z draguljem zame osebno tako izjemna. Kajti dragulji nastajajo pod velikimi pritiski globoko v notranjosti zemlje, tako kot unikaten dragulj ženske nastaja pod pritiski njene notranjosti.
Dragulja ne moreš kupiti ali ga kje dobiti, Ti si ta dragulj. In ta tvoj dragulj izžareva tvojo žensko esenco na čisto tvoj, unikatno oseben način.

Ženska esenca je kvaliteta, ki jo ženska izžareva takrat, ko je to kar je. Ne moreš se je naučiti, to SI. Je tvoj unikaten, edinstven izraz. To svojo izvorno esenco izžarevaš na svoj edinstven način, to je tvoj, čisto oseben podpis Lepote.

Lepota je tako močno zlorabljen izraz nečesa, kar pravzaprav izraža esenco biti. Ko prebudiš svojo žensko dušo, tvoja lepota sije iz notranjosti navzven. TI siješ svojo lepoto, ko si polno prebujena, živa in povezana. In vsi vemo, da ženska, ki je v stiku s svojo esenco, magnetno privlačna. Ženske se pogosto trudimo, da bi bile lepe. Vsako leto na milijone evrov porabimo za polepšanje in vendar v sebi ostajamo svoje najhujše sodnice, kajti sodimo se, kritiziramo in nikoli nismo dovolj.

Si zadržala dih? Ti je vzelo sapo? Globoko vdihni in izdihni.

Ena od stvari, v kateri brezmejno uživam je, ko ženske peljem na prav posebno popotovanje, ki razkriva izvorno esenco Ženske.

Ko razkrivamo svojo lepoto, svojo edinstvenost, svojo izjemno svetlobo, se prebudimo, začutimo živost in ozavestimo kaj pomeni, da resnično praznuješ Sebe in svoje življenje.

Mavrica tvojih osebnih barv razkriva notranjo obarvanost tvoje ženske duše. Barvitost je temeljno mesto, kjer se srečata duša in duh in zaplešeta svoj sijoči ples izvorne esence.

Tvoja izvorna vibracija se razkrije svetu takrat, ko jo poudariš z barvami, tkaninami, vzorci in materiali. To omogoči tvoji izvorni esenci, da se skozi fizično podobo oblačila pokaže.

Dokler nisem prišla v stik z Rachael Jayne Groover je bilo to razumevanje nekje v ozadju moje zavesti. S prakso izžarevanja sem resnično začutila, kaj to pomeni, da se razkriješ, pokažeš in si resnično vidna.

To popotovanje povezovanja s svojo izvorno esenco je resnično izjemno. In ko to povezavo vzpostaviš v sebi je tvoja izbira ali jo skriješ pred zunanjim svetom ali se resnično pokažeš in zasiješ v vsej svoji lepoti.

Odsev tvoje esence, tisto, kar jo skrije ali poudari je tvoja druga koža, tvoje oblačilo. Tvoje oblačilo ali razkrije tvoj sijaj ali pa utiša svetlobo, ki sije skozi tebe. In intuitivno to vemo čisto vse ženske.
Zavestno je potrebno izbrati, da zasiješ, kar je sicer nekaj, po čemer hrepenijo številne ženske, le malo pa jih izbere, da resnično zasijejo v svoji polni lepoti. Še vedno raje izberemo, da skrijemo svojo lepoto in svojo izjemnost.

Morda se ti ne zdi, da se skrivaš za tem, kar oblečeš, vendar je dejstvo, da v kolikor oblačilo ne ujame tvoje izvorne esence in jo kot druga koža poudari, se ne boš počutila izjemno.

Vsaka ženska je edinstven izraz ene od štirih edinstvenih kvalitet svetlobe, ki jo skozi sebe izžareva v svet. In ko odkriješ svojo kvaliteto spoznaš tudi kako jo lahko poudariš in ji pomagaš, da se izrazi.

Ko se tvoja notranja esenca izraža skozi svetlobo sonca je tvoja energija sijoča, kot sonček. Pogosto taki ženski ljudje okoli nje vedno znova povedo, da je kot sonce za celotno skupnost. To je ženska, ki povabi ljudi, da se sončijo v njeni svetlobi. In običajno je v središču pozornosti s svojo toplino in navdušenjem. Razsvetljuje svet in pogosto opominja na dobroto in radost svetlobe. To je ženska, ki samo s svojo prisotnostjo, s svojo svetlobo v prostor prinaša optimizem in nas s svojo svetlobo opominja, da je vsak dan nov dan.

Svetloba somraka je svetloba božanske ženstvenosti. S svojo mističnostjo in umirjenostjo v prostor vnese senzualnost in kvalitete zdravljenja. Je mamljiva in neulovljiva svetloba, ki s svojo prisotnostjo zdravi, mehča in neguje. To je ženska, ki s svojo mehkobo in milino poboža vsakogar, ki je v njeni prisotnosti. S svojo fluidno prisotnostjo in sproščeno eleganco izraža svojo naravo sijoče ženstvenosti.

Svetloba ognja je dinamična, intenzivna svetloba, ki potrebuje posebno nego, na katero rada pozabi. Ogenj potrebuje ritmičnost nalaganja polen na ogenj, za ogenj je potrebno skrbeti. Ognjevitost latino ritmov in narava levinje se pri njej pokaže v dnevnih situacijah. Je hitra, drzna, vedno pripravljena na akcijo. Ljudje taki ženski pogosto povedo, da v sebi nosi bogastvo in intenzivnost, ki lahko, v kolikor ženska ne zna upravljati s svojo svetlobo požge vse v svoji okolici.

Ko se tvoja svetloba izraža skozi svetlobo lune, tvoja energija ustvarja odseve. To je najbolj umirjena in tiha svetloba, v kateri lahko ugledamo mističnost vesolja in lepoto zvezd. S svojo prisotnostjo je kot svečenica in njena svetloba opominja svet na mojstrstvo, ki ga vsak nosi v sebi. Opominja nas na kvaliteto refleksije, na tišino in notranji mir, ki je nujno potreben, za regeneracijo in počitek. To je ženska, ki s svojo svetlobo vnaša v prostor kraljevskost, veličastnost, krepost in pogosto zaradi nepremičnosti v svoji svetlobi deluje togo.

Ko poznaš svojo kvaliteto svetlobe se ti ni potrebno truditi in delovati, da bi bila vidna. S tem, ko poudariš svojo naravno kvaliteto enostavno si, vidna taka, kot si. Vse ostalo samo po sebi pade na svoje mesto.
Tvoja lepota vznika iz samega jedra. Skozi ljubezen do sebe se tvoja lepota razkriva. Vsaka ženska je utelešeno praznovanje življenja. Ko ženska, ki se zaveda svoje edinstvenosti, svoje lepote in jo izraža, stopi v prostor, je Darilo vsakemu v prostoru. Vsaka ženska v sebi nosi svoje edinstveno Darilo in ko s pokažeš, ko se razkriješ in zasiješ s svojo svetlobo, te Vesolje obda z ljubeznijo.

Pomembno je, da s svojimi osebnimi barvami, s tkaninami, z nakitom in ostalimi dodatki poudariš svojo svetlobo, namesto, da jo skriješ. V tem je skrita umetnost, ki ima šest pomembnih aspektov, ki jih je modro poznati; oblike tvojega telesa in proporce, tvojo osebno obarvanost, tvoj način gibanja, tvoj glas, intenzivnost pogleda, kvaliteto tvoje ženske esence.

Če te zanima več, je na voljo tri dnevno druženje Osebni podpis Lepote, kjer delim več….

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Svet terorizma lahko uravnovesimo samo z Ljubeznijo.

Ljubezen je aktivnost zavesti in ne vsebina zavesti. Ljubezen je esenca Duše, ki jo moraš poroditi v ta svet. Večina pričakuje, da nas bo ljubezen negovala, da bo poskrbela za nas, v obliki nekoga ali nečesa zunaj nas, najsi bo človek ali bog. Živimo v času, ko imamo v sebi kapaciteto, da ustvarimo ljubezen, da jo porajamo iz sebe, da smo ljubezen, živimo kot ljubezen. To, da živiš kot ljubezen, vodi v razcvet.

Kar ovira porajanje ljubezni je zakrčenost, v kateri živi tvoja Duša. Živimo v času krize civilizacije, ne le posameznika. Kriza se udejanja skozi razrast materializma, dominanco laži, razprodajo svobode, izkoriščanje ljudi in Zemlje. Zaradi teh okoliščin duša živi v nenehnem stanju terorja. Živimo v družbi terorja, kjer terorizma ne moremo ločiti in ga izolirati.

Namen terorizma je ustvarjanje stalnega kaosa, kjer prihaja do negiranja duha in duše. Svet brez čaščenja, svetosti, brez resnice, brez moralnosti, povezanosti, brez domišljije, brez idealov je idealen za razrast terorja – ti je to kaj poznano?

Tvoja duša, tvoja individualna psiha živi v terorju. Ker smo se ločili od nje, ker jo zanikamo in skrivamo, se je umaknila v ozadje. Zunanja dejanja terorizma so zgolj vidno znamenje negiranja, kjer je vrednost življenja zamenjala moč smrti. Teror je pravzaprav vsajanje strahu v celoto Biti. Teror spodjeda in spodkopava dušne funkcije domišljije, kreativnosti, hrepenenja, ljubezni, sanjanja, izbiranja ter predvsem doživljanje božanskega direktno, brez posrednika religije ali druge zunanje strukture.

Teror terorizira dušo skozi negiranje, zanikanje življenja. Destrukcija nekoga drugega poseže vate, ob čemer se tvoja duša zakrči pod nenehnimi napadi, kar povzroči, da se ob nenehnem napadanju kvalitete duše izgubijo in nanje pozabimo.

Duša teror občuti, ko je omejen dostop do notranje izkušnje. Materialističen pogled ekonomske globalizacije na eni strani in izolacija posameznika na drugi ustvarita tovrstno zakrčenost. Obstajata dve vrsti terorizma. Mnogi ljudje iz področij, ki so najbolj neposredno povezane s terorističnimi napadi živijo posebno vrsto materializma duha. Omejitve v materialnem življenju so tako velike, da so ustvarili idejo, da so jim vse materialne stvari, ki si jih lahko poželijo na voljo skozi žrtvovanje življenja, če se žrtvujejo za višje namene bodo prišli v nebesa, kjer bodo na voljo vsi materialni užitki. To je materializem duha. Že samo prisotnost te ideje v svetu ustvari zakrčenost v duši vsakega posameznika, kajti gre za izrabo domišljije proti duši. V tej ideologiji z negiranjem materialne realnosti skozi nasilje, ustvarjaš boljšo materialno realnost.

Obstaja pa še ena enako močna oblika materializma v kateri duša ne preživi. Ta oblika je duh materializma, kjer ljudje verjamejo, da je popolna zadovoljitev vseh materialnih želja vse kar je potrebno za polno življenje. Skrito sporočilo v ozadju pravi, da ni potrebe po življenju duše. Duše ne moremo videti ali izmeriti in tudi če obstaja nima nobene veze s tem svetom. Celo znanost zanika obstoj duše, kar je osnova za radikalen materializem.

Ti dve obliki terorizma duše – materializem duha in duh materializma – ustvarjata nenehno prisoten strah, ki ga čutimo kot strah naš duše pred izničenostjo, njeno smrtjo, že dolgo preden strah začuti tvoje fizično bitje.

Nenehen teror povzroča dvom v vse, s čemer se identificiramo, saj je v ozadju negiranje. Če ne gremo skozi notranji razvoj, skozi katerega prepoznamo, da smo večno bitje in veliko več kot zgolj telo, da smo več kot zgolj to s čimer se identificiramo, se teror povečuje. S počasnim odstranjevanjem občutka ustvarjene identitete, te teror izpostavi nezavednim silam brez razumevanja, kaj se dogaja. Ko so tovrstni napadi na dušo povezani z omejitvami duše, ki jih ustvarjajo globalne sile terorja, ki sem jih omenila zgoraj, se zgodi močna notranja preobrazba. Tvoj občutek za jaz nadomesti drugi jaz, ki se ustvari skozi proces podvojitve.

Tovrstno pranje možganov je zelo dobro dokumentiral Robert J. Lifton, ki je raziskoval teror nacistov. Zverinski teror na drugih je bil mogoč zaradi terorja, ki so ga v sebi nosili storilci.
Njegove raziskave opisujejo pet karakteristik procesa podvojitve:
1. drugi jaz se oblikuje avtonomno poleg osebnosti
2. drugi jaz se oblikuje kot direktni rezultat nenehnega terorja v katerem oseba živi
3. drugi jaz se uglasi na strah in živi v nenehnem strahu
4. drugi jaz dela nedopustna, zverinska dejanja
5. vest v drugem jazu ne obstaja, zato nenehen teror ne le, da ustvari otopelost, osebe podvržene terorju spremeni v teroriste, kakršnokoli obliko že prevzamejo. Ko ta proces prepoznamo, je potrebno definicijo terorizma razširiti, da vključimo vse močne omejitve življenja duše.

Dvojnik nima duše; deluje in je videti kot človek, vendar gre za vrsto avtomata, ki je izjemno bister, sposoben preživetja, vendar vedno na račun drugega.
Ustvarjanje dvojnika v zahodnem svetu ne obravnavamo kot bolezen, temveč uspešnost – individualista, korporacije, sistema, vlade. Pretresel me je pogovor s prijateljico, ki mi je potrdila, kako sistematično velike korporacije ustvarjajo dvojnike iz ljudi in to je zelo lepo pokazal film Matrica.

Proces podvajanja nima nobene povezave z ločenostjo, multiplo osebnostjo ali mejnimi stanji. Potencial izgube občutka za Jaz obstaja v vsakem, ki je nenehno preplavljen s strahom. Ustrahovanje ustvari okolje, kjer izgubiš sposobnost zavestnega, individualnega dušnega in duhovnega življenja, ter odpira vrata skozi katera vstopi dvojnik.
Zaradi nenehno prisotnega terorja, izgubljamo občutek za Jaz in naš duhovni individuum.

Vendar se takrat, ko se zavemo strahu pred čisto negacijo, ko se soočimo z njim, namesto, da nanj reagiramo, prebudimo v svoj Jaz. Ko se v sebi zavemo vpliva popolne pozabe, se zavemo dela sebe, ki se ga ne da uničiti, svojega duhovnega jaza. Strah nas v tem primeru lahko prebudi v notranje življenje.

Veliko napako delamo, če mislimo, da lahko obnovimo teroriziranega posameznika ali družbo v preteklo stanje udobja. Ta fantazija je aktivnost terorizma duha materializma. Zelo jasno nam mora biti, da se teror razlikuje od strahu in da zahteva popolnoma drugačen pristop ter obravnavo. Teror uporablja strah za dosego svojega namena in to je popolno uničenje duše in duha. Želi deindividualizacijo človeškega bitja. Želi, da razmišljanje in predstava človeka postane fanatično in da je volja tiranska. Želi, da razmišljanje postane ozko, dobesedno, suho in da volja postane živalska, pohlepna in nervozna. Želi, da izgubimo stik z duhovnim svetom in mislimo, da obstajata le dva svetova; materialistični svet in smrt.

Ti dve arhetipski sili materializma ne moreš premagati z nasprotovanjem. Svet terorizma lahko uravnovesimo samo s svetom ljubezni. Prisotnost terorja pa razkriva, da je v času v katerem živimo, potrebna ljubezen kot aktivna sila in ne zgolj sentiment, želja, občutek ali religiozni pojem. Nivo ljubezni, ki je potreben, je ljubezen v kateri lahko vidimo posameznika kot Celoto, kot polje enosti. Da je to mogoče je potrebna preobrazba zavesti.

Gre za porajanje novega Sebe, zavestno zavedanje Celote sebe in utelešanje svojega polnega potenciala. In to niso zgolj floskule, to je nekaj, kar je potrebno skozi dnevno prakso ustvariti. Kajti, če se vrnem na začetek, je ljubezen esenca Duše, ki jo moraš poroditi v ta svet. Da si ljubezen, da živiš ljubezen, dihaš ljubezen, vsak trenutek 24/7.

Stik z Dušo je nakaj kar je bistvenega pomena, kajti stik s tvojo dušo te vodi v stik z dušo sveta, ki jo imenujemo Sofija. Sofija je modrost, večno skrito vedenje, ki je onkraj vsega, kar obstaja. Samo skozi ženstvenost, skozi kanal kreacije, ki poraja vse stvari v fizično realnost, lahko človeštvo najde moč in sočutje, ki sta potrebna, da presežemo temačnost ignorance in terorja.

Vprašanje je, ali si ti pripravljena prevzeti odgovornost zase in roditi novo Sebe v ta svet?
Ja, res je veliko na Ženski. Kajti Ženska je Darilo ljudem in svetu ali pa je odsotnost Darila, odsotnost ljubezni, odsotnost sočutja in kreacije. Kaj izbiraš Ti?

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Zapisano po navdihu Roberta Sardella

Ko si v vojni s sabo, ne moreš živeti svojega polnega potenciala…

Dokler ni miru v tebi, ni miru v svetu, kajti Ti si svet.
—Byron Katie

Dnevno prihajam v stik z ženskami, ki v sebi nosijo veliko misijo. Čutijo, da so tukaj z razlogom, da v sebi nosijo Darilo, ki ga imajo, da ga delijo z ljudmi in s svetom. Čutijo, da so noseče z nečim večjim, z nečim, kar jih presega in pravzaprav ne vedo, kaj to je.

Vendar je na tebi, da to, kar nosiš v sebi, odkriješ, razkriješ in oblikuješ ter podeliš z ljudmi in svetom. Tega nihče ne more narediti namesto tebe, ker je v tebi in je tvoje. Dejstvo je, da nihče drug ne ve, kakšno je Darilo, ki si ga točno Ti prinesla na ta svet. Tvoja naloga je, da ga odkriješ in da najdeš ljudi, ki točno to Darilo iščejo.

Všeč mi je prispodoba, ki pravi; če si predstavljamo to življenje kot velik samopostrežni bife, z raznoliko hrano, ti prispevaš na ta bife svojo jed. In če je ti nisi voljna dati na bife, iz kakršnega koli razloga že, bodo ljudje, ki čakajo na točno to jed, lačni.

Pogosto smo mnenja, da, če tega ne bom naredila jaz, potem bo pa kdo drug. Ujete smo v primerjanju in tekmovalnosti. Vendar je resnica ta, da nihče ne more na bife življenja dati jedi, ki je tvoja. Samo ti poznaš recept, samo ti jo lahko pripraviš in prispevaš jo lahko samo Ti. In če ti nočeš prispevati, če si prepričana, da ne moreš, zaradi raznoraznih izgovorov, ki si jih povemo in so na koncu samo iluzija, pesek v oči, tega ne more namesto tebe narediti NIHČE.

Cel svet čaka nate. Na tvojo jed, na tvoj prispevek, na tvoje Darilo. Boš pustila ljudi stradati ali boš našla Pot?

Dejstvo je, da si edinstvena, enkratna, neponovljiva. Nikoli ni bilo take ženske, kot si ti in nikoli več je ne bo. Si neponovljiva kombinacija tvoje biologije in tvoje dušne izbire, ki je edinstvena za to življenje. Nikoli več je ne boš mogla ponoviti. Vprašanje je samo ali si voljna premagati svoje notranje strahove, izgovore, dvome in to kdo SI resnično zaživeti v svetu.

To je izbira vsake Ženske, ki želi narediti pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu. Boš pustila svoji svetlobi, da zasije iz tebe?

In vse se začne z zelo preprostim vprašanjem; Si voljna končati svojo notranjo vojno? Si voljna prenehati s kritiko same sebe, primerjanjem z drugimi, nenehnim dvomom vase?

Ker v resnici gre za izbiro, ki jo je potrebno ponavljati 24/7. Včasih nam uspe slučajno, pa tega ne znamo ponoviti. To je bila moja frusracija. Zato sem šla v raziskovanje, kako to ponoviti, vedno znova, vsakič znova in zavestno kreirati to, kar želimo.

Ti moraš prepoznati, da si Darilo. Ni ga človeka na svetu, ki bi ti lahko povedal, kaj je tisto tvoje. To moraš prepoznati v sebi. Zakaj čakaš?

Tvoja rast ni v udobju. Rasteš takrat, ko te je strah in narediš stvari kljub temu, da te je strah. Poznaš svoje tri notranje glasove, ki se oglasijo vsakič, ko se v svojem življenju podaš na svojo pot? Ali pustiš, da te strah odpelje stran? Vedno, ko želiš narediti razliko v življenju ljudi, ko želiš pustiti sled, se oglasi strah, ki hoče vedeti – Kako?

In tako pogosto se pregovorimo ven iz tega, kar je naše notranje vedenje, kar je strast, kar je notranja želja. Vedno znova pišemo sezname kako bi rade živele, vendar je dejstvo, da moraš ti postati ta ženska, ki živi to, kar si želi. In tega ne naredimo na romantičen in jasen, čist način, kjer točno vemo za kaj gre. Žal je tako, da v to zrastemo skozi izkušnjo.

Na podlagi dušnih dogovorov, ki jih imaš z ljudmi, v svoje življenje povabiš točno tiste posameznike, ki ti lahko pomagajo, da ti postajaš vedno bolj ta ženska, ki ti je namenjeno Biti. Vendar se zaradi kaosa, zaradi situacij, ki so navzven videti kot težave, izzivi, pogosto katastrofa, sama jih imenujem pohodne mine, umaknemo, potegnemo nazaj, pobegnemo iz situacij, ki nas soočajo z našo notranjostjo in tem, kar že je v nas.

Vsaka oseba je v tvojem življenju z namenom, da ti pomaga bolje spoznati sebe. Pogosto nam ljudje odslikajo naše senčne dele, razkrijejo nam našo bolečino, ki izhaja iz otroštva in iz nerazrešenih čustvenih zgodb, ki smo jih zakopale nekje v svoji notranjosti.

Dejstvo je, da se moraš pomiriti s seboj in postati celostna v sebi, če želiš svoje Darilo, to kdo ti v resnici si, deliti z ljudmi in s svetom. Sama sebi si največja ovira in pomembno je prepoznati svojega notranjega kritika, svojo perfekcionistko, svojega notranjega otroka, svojo notranjo družino, da bi lahko bila celovita in celostna.

Moja osebna izkušnja je takšna, da vedno, ko dobim navdih in želim premik, se podam na pot, vedno ko rečem JA, v meni vzniknejo vse tiste stvari, ki jih sama sebi postavljam na pot kot oviro.

Fascinira me, kako pogosto pozabimo na preprosto dejstvo, da vedno, ko izbereš in rečeš Ja ljubezni do sebe, ko rečeš ja rasti, napredku, ko rečeš JA tvojemu novemu življenju, najprej na površje pridejo vsi tisti deli tebe, ki jih je strah, ki ne zaupajo, menijo, da to ni mogoče, da ne zmoreš. Ne zato, da bi ti preprečili napredek, temveč z namenom, da prepoznaš kje si in kaj so ovire na tvoji poti, kaj vse je v tebi, kje še nisi ta ženska v tem trenutku.

Vse to razkriva, kje si v boju sama s seboj v tem trenutku.

In ljudje v zunanjem svetu so tisti pomočniki, ki pomagajo ustvariti situacije in okoliščine, v katerih ti lahko zrasteš in spoznaš sebe v vseh svojih odtenkih.

Vendar je dejstvo, da smo skozi ustvarjanje notranjega miru, s tem, ko se pomiriš z deli v sebi, lahko izkusiš resnično rast in razcvet. Drugače si vseskozi na elastiki, kjer skočiš naprej in te tvoja zgodba, nerazrešene stvari v svoji notranjosti potegnejo nazaj. Enostavno Ti sama poskrbiš zato, da ne napreduješ.

Potrebno se je spoznati z različnimi deli v sebi in namesto, da se identificiraš z njimi, vzpostaviti odnos z njimi. To, da veš, kaj je tvoje Darilo je začetek zgodbe, potem je potrebno to preliti v izkušanje tega, da to resnično zaživiš.

Verjamem, da v sebi vsaka ženska ve, zakaj je tukaj. Ni res, da ne veš! Vsaka ve. Vendar je vprašanje ali si upaš, ali si drzneš to resnično tudi zaživeti. Si voljna, resnično pripravljena na to, da se srečaš s tistimi deli v sebi, ki ti onemogočajo, da to že živiš. Dejstvo je, da je ta ženka že v tebi, vendar v tem trenutku še ne živiš potenciala, svetlobe in ljubezni te ženske, ne živiš življenja, kot si ga želiš, ker imaš v sebi ovire, ki ti to preprečujejo.

V resnici sama sebi mečeš polena pod noge. V resnici sama sebe onemogočaš. Verjetno poznaš izrek, da smo sami sebi največji sovražniki in to drži.

Veliko lažje je videti vojno, ki se odvija v zunanjem svetu, kot tisto, ki divja v našem notranjem svetu. Vendar je potrebno končati vojno v sebi, če želimo, da se zaključijo vojne zunaj nas. Ko si sama sebi najhujši sovražnik, si v vojni. Ko ne vemo, kako upravljati in voditi svoje notranje moštvo, ki nam je vsak trenutek na voljo, vedno znova izkušamo dramo, kako in čutimo, da nismo vredne ljubezni.

Če se pretvarjaš, zanikaš svoje notranje ranjene dele sebe, ki se ves čas trudijo, da bi dobili tvojo pozornost in ljubezen, vedno znova sabotiraš samo sebe, se čutiš žrtev ljudi in okoliščin, ter dnevno razprodajaš svoje talente, svojo kreativnost, svojo življenjsko energijo za lažen občutek varnosti in stabilnosti v svojem življenju.

Življenje nam pokaže kje se nahajamo takrat, ko nam vzame ljubo osebo, ko izgubimo priložnost za rast, zagotovljeno službo, varnost in udobje znanega. Takrat se pokaže kje smo in v kakšnem odnosu dejansko smo s sabo, v sebi.

Življenje me je soočilo z dejstvom, da dokler ne bom prevzela odgovornosti za svoje notranje ranjenosti, dokler ne bom prepoznala potreb in želja mojega notranjega otroka, ne bom živela miru, po katerem sem tako zelo hrepenela. Dojela sem, da ne morem živeti svojega polnega potenciala, izžarevati svoje svetlobe in ljubezni, ko si v vojni s sabo. Ne gre.

Potrebno je končati notranjo vojno in se pomiriti s tem, kar je v tebi, kdo ti si. In soustvarjati, sodelovati z deli sebe. Šele, ko vidiš, kje se nahajaš in kam želiš, vidiš kakšna je verzel, ki jo moraš prehoditi. Tukaj ti lahko pomagam.

Ničesar ne morem narediti namesto tebe, lahko pa ti pokažem, kako izgraditi most, kako povezati dele v sebi, kako ustvariti odnose z različnimi deli v sebi, da zaživiš mir, da zaživiš ljubezen, da postaneš ta Ženska, ki ti je namenjeno Biti.

Zakaj zdaj?

Mesec marec je mesec, ki Te bo soočil s tvojimi sencami, s tem, kje se skrivaš, z maskami, ki si jih zjutraj namestiš, da preživiš svoj dan. Marec nas bo soočal s tem kje smo zataknjene in kaj so stvari, ki jih je potrebno sprejeti, se z njimi pomiriti v sebi. Zato sem pripravila druženje, kjer bomo negovale sebe, namesto, delale na sebi. Nega ženske duše je nujno potrebna, da resnično zaživiš svoj polni potencial ženske duše, da resnično stopiš v polno moč svoje ženske duše.

Če ne zdaj, kdaj!?
In če ne Ti, kdo!?

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Zmenek s Sabo

“Čas zame je čas, ko se odmaknem od glasov sveta, da lahko zaslišim svoj glas.” — Oprah Winfrey

Si lahko predstavljaš pogovor s seboj, brez tistega kritičnega glasu tvoje notranje popolne ženske, ki ti nenehno sporoča kaj si in česa še nisi naredila, kaj bi morala in kaj je še na tvojem neskončnem seznamu.
Si predstavljaš opolnomočen odnos s seboj?

Predstavljaj si, da poskrbiš zase, da poznaš svoje potrebe in se neguješ s pozornostjo in z ljubeznijo, ki jo običajno namenjaš drugim.

Zmenek s sabo je priložnost, da spoznaš sebe in dan preživiš v svoji družbi. Zmenek je namenjen temu, da spoznamo osebo. Omogoči nam, da spoznamo njeno osebnost, vrednote, življenjske cilje. Na zmenku pa spoznavamo tudi zanimanja, strasti, zgodovino in prepričanja osebe, s katero se želimo povezati.

Pomembno dejstvo je, da moramo, če želimo sebe deliti z drugo osebo, pravzaprav resnično dobro poznati samo sebe. In še bolj pomembno je, da je v resnici odnos s sabo temelj vsem odnosom, ki jih imamo v svojem življenju.

Zmenek s seboj lahko vključuje zanimive aktivnosti, ki čakajo nekje v ozadju na nekoga, ki bo imel čas, da se ti pridruži od obiska nove restavracije, ali priljubljenega wellness centra, obisk seminarja, ženskega kroga, plesnega večera ali kuharskega tečaja.

Lahko vključuje skodelico najljubšega časa ob pisanju zahvalnega pisma sama sebi ali dnevnika, Lahko je obisk oddaljenega mesta ali sprehod v tišini. Bistvo zmenka s sabo je v tem, da počneš nekaj, kar rada počneš, kar te osrečuje, sama – zase.

Bistvo je v času, ki si ga nameniš, da se povežeš sama s seboj, brez prevelike količine planiranih aktivnosti. Kajti pogosto se zamotimo z aktivnostmi in se tako ukvarjamo z ljudmi zunaj sebe, namesto s sabo.

Tvoj notranji glas je tvoj notranji kompas in pomembno je, da smo v stiku s svojim notranjim glasom. Pomembno je, da planiramo čas, ki ga preživljamo same s seboj, čas, kajti to, da smo avtentične same s seboj, je osnova vsem našim odnosom v zunanjem svetu.

Negovanje odnosa s seboj in preživljanje časa v svoji lastni družbi, ti razkrije kje si. To, da znaš biti s sabo, v tišini, ti razkrije kdo si, brez vsega zunanjega hrupa.

In šele, ko poznaš sebe in ljubiš sebe brezpogojno, točno takšno kot si v tem trenutku, lahko to ljubezen deliš z ljudmi in s svetom.

V nadaljevanju je 10 razlogov zakaj je pomembno, da greš vsake toliko na zmenek s sabo in zakaj je 13. februar, svetovni dan ljubezni do sebe, pravi dan za to. Christine Arylo je tista, ki je začela s pobudo za svetovni dan ljubezni do sebe.

  1. Ko greš na zmenek s sabo, dobiš vpogled v to, kaj ljubezen do sebe resnično je, kako jo občutiš in kako biti še bolj zavestna izbir svojega srca in svojih srčnih želja. Pogosto pozabimo na to, kako opolnomočeno se počutimo, ko sledimo svojemu srcu in si izkažemo ljubezen. Seveda se nam zdi ljubezen do sebe dobra ideja, vendar je pogosto slišati tako ezoterično in neoprijemljivo. In pogosto nam ni jasno, zakaj je ljubezen do sebe kakorkoli drugačna od samozavesti… Več o tej razliki bom delila na druženju 13.2.2016.
  2. Zmenek s sabo te bo premaknil ven iz tvoje cone udobja. Ženske smo sploh znane po tem, da se bolj varno in udobno počutimo v družbi še ene, po možnosti poznane osebe (prijateljice, sestre, hčerke). Zato je zmenek s sabo lahko nekaj, kar je na prvo žogo strašljivo.
  3. Pogosto smo mnenja, da se bomo na zmenku počutile dobro le, če bo vse popolno. Zato smo v stresu in poskušamo narediti več in bolje, biti več in najboljše, kar nas pogosto že v začetku obsodi na neuspeh. Popolnost nas že na začetku vodi v neuspeh. In zato je izjemno pomembno, da spoznamo sebe in dejstvo, da smo dovolj, točno takšne kot smo. Namesto, da vedno znova kreiramo iz pomanjkanja, je pomembno, da spoznamo, kaj vse je že v naši notranjosti in kreiramo iz polnosti, ki je že prisotna.
  4. Zmenek s sabo krepi spoznanje, da se ljubezen in sreča začneta v tebi. To sprosti potrebo po ugajanju in pričakovanju, da bo oseba na drugi strani naredila popolne stvari, zaradi katerih se boš ti počutila bolje. Ko ti začutiš v sebi občutek ljubezni in zadovoljstva, s tem osvobodiš pričakovanja, da je tvoj partner odgovoren za tvojo srečo in občutek izpolnjenosti.
  5. Ustvari zaobljubo s sabo, da izbiraš ljubezen do sebe ne glede na vse. Pogosto sebe damo na zadnje mesto na svojih neskončnih seznamih obveznosti in ključnega pomena je, da vsak dan znova prepoznamo, da je nega sebe, prijaznost s sabo, zaupanje sebi pomembna za našo dobrobit. In takrat, ko bi s seboj sklepale kompromise je zaveza sebi tista, ki te spomni. Je kot glas najboljšega prijatelja, ki ti daje dovoljenje, da vsak dan znova izbiraš ljubezen do sebe.
  6. Zmenek s sabo poveča vse aspekte, ki so povezani z ljubeznijo do sebe. Tvoje samozavedanje, negovanje sebe, samozavest, samosprejemanje, samozaupanje, saj skozi druženje s seboj pozornost namenjaš sebi. Ko neguješ sebe spoznavaš kaj so tvoje potrebe in to, kar podariš sebi veliko lažje deliš z osebo na drugi strani. Spoznaj vse aspekte, ki se skrivajo v ljubezni do sebe v video seriji Ljubi Sebe, več najdeš tukaj…
  7. Povečaj svojo sposobnost sprejemanja in deljenja ljubezni. Pogosto smo v dajanju in razdajanju ljubezni ravno zaradi tega, ker smo se naučile, kako vzeti sebi, da damo drugim, ne znamo pa sprejeti s strani drugih in podariti, podeliti sebe, to kdo me smo. Po mojih izkušnjah enostavno zaradi tega, ker si nikoli nismo podarile časa in si dale priložnosti, da spoznamo, kaj je v naši notranjosti, kar imamo, da podelimo z ljudmi in s svetom. Zmenek s sabo ti razkrije, kaj je v tebi. Sprejeti moraš, najprej v sebi, da lahko odpreš srce in podeliš to, kar si sprejela v odnosih z ljudmi in s svetom.
  8. Zmenek s sabo ti ponudi priložnost, da resnično boje spoznaš sebe, v globine, ponudi ti uvide v to, kaj je zate resnično pomembno. S tem vedenjem se lahko zavežeš sebi, da se nikoli ne boš pogodila za manj kot so tvoje srčne želje. To razumevanje je vitalnega pomena pri izbiri partnerjev in pri ohranjanju odnosov z drugimi. Kaj če si daš dovoljenje, da resnično greš za tem, kar si ti srčno želiš, brez opravičevanja ali držanja nazaj, brez da te skrbi, kaj si bodo o tebi mislili drugi?
  9. Zmenek s sabo ti omogoči, da uživaš v času zase, v svoji družbi. Razkrije ti, kako biti svobodna, neodvisna in kako pomembno je za zdravje odnosa, da preživljaš čas sama s seboj. Zmenek s sabo je način, kako v odnosu poskrbiš za zdravo ravnovesje povezanosti in preživljanje časa vsaksebi. Omogoči ti, da spoznaš in začutiš, kako biti radostna in zadovoljna z in brez partnerja ob sebi.
  10. Napolniš sebe in ko je tvoja notranja posoda ljubezni polna do roba, lahko deliš z drugimi brez da bi jemala sama sebi. Ko poskrbiš zase in napolniš svojo posodo 13.febuarja, lahko to ljubezen 14. februarja podeliš iz svoje notranje polnoti z vsemi, s katerimi jo želiš podeliti. Če je tvoja notranja posoda prazna, boš iz te praznine ustvarjala prazna dejanja, ki te bodo še bolj izpraznila. Če se boš napolnila, boš iz svoje polnosti to ljubezen delila z ljudi in s svetom.

Podari si čas zase. Napolni svojo posodo. Pridruži se mi 13.2.2016.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Ženska Duša se razkrije…

Pred dobrim letom so mi rekli, da se moram odločiti, kaj je tisto moje, kaj je tista ena stvar, ki jo bom delala. Nisem razumela, zakaj bi morala izbrati samo eno stvar. Fokus, disciplina, nekaj, kar so poimenovali niša, tvoje področje, kjer se izmojstriš.

Moja Ženska Duša tega ne pozna. Moja Ženska Duša se na to pokaka in s tem tudi name, če se preveč obremenjujem s tem, kaj si bodo o meni mislili drugi.

Dolgo časa nisem razumela, kaj je to v meni, nekaj časa sem celo mislila, da gre za mojo notranjo upornico. Danes vem, da imam zelo ognjevito Žensko Dušo. Sera Beak me je spoznala z mojo Sireno, mojo morsko deklico, pravzaprav Divo, ok Kraljico. ONA samo je.

Ko sem dobila navdih, da prvo številko Namarie v letu 2016 posvetim Ženski Duši, sem najprej poklicala mojo srčno damo, žensko, ki z mano potuje v globine Ženske Duše, mojo dušno sestro. Bila sem v dvomih, je to modro? In kot vedno mi je pomagala pregnati dvome mojih notranjih Gremlinov. V smehu me je spomnila, da mi je, ko sem jo pred letom vprašala, kaj počnem, povedala, da držim sveti prostor, da se Duša lahko utelesi.

»Holy crap«, vsi koščki v sestavljanki so padli skupaj. In to na dan Zlitja v 22 dnevnem popotovanju Porajanje Sebe. Ja, še enkrat se mi je pokazalo, kako mogočna je sila namere.

Pred 6 leti sem imela navdih, da svoje podjetje poimenujem Divine. Seveda mi na kraj pameti ni padlo, kaj bo to potegnilo za sabo. Danes vem – Postani ta Ženska, ki živi to življenje, ki ga želiš.

Po letih dela na sebi in številnih uspešno zaključenih izobraževanjih, po tem, ko sem postavila svojo prakso že tretjič in jo z ritjo podrla, sem dojela, da nočem več delati na tak način. Vse se mi je uprlo in iz ognja preobrazbe se je dvignil znan obraz.

Božansko ima dva obraza

Božansko ima dva obraza. Prvi obraz je Duh – božanska moškost. Ima karakteristike kot je razsvetljenje, umirjenost, praznina. Bog, menihi v svojih kutah, obrite glave, točno določene poze v jogi, sedenje pri miru v meditaciji, božansko onkraj telesa. Velika večina duhovnosti, ki sem jo poznala in tudi novodobno gibanje, katerega del sem bila, sodi v to kategorijo.

Večina nas je bila naučenih, da mislimo, da je to duhovnost. Da biti duhoven pomeni meditirati, slediti točno določenim napotkom, tehnikam, meditacijam, ceremonialom. Prišla sem do točke, ko se mi je vse uprlo. Nisem več mogla delati vsega, kar mi je bilo prej tako domače. Šlo mi je na bruhanje. Nisem se mogla več siliti.

Velika večina nas stopi na svojo pot duhovnega razvoja skozi stik z moškimi duhovnimi praksami. In tukaj nisem bila nobena izjema. Že zgodaj, leta 1991 sem začela z meditacijami in jogo. Potem sem nadaljevala s psihoterapijo in šamanizmom.

Vendar je bilo leto 2009 tisto, ki me je prebudilo v spoznanje, da obstaja še ena pot. Sera mi je leta kasneje podala razlago tega, kar se mi je dogajalo. Ta druga pot je pogosto spregledana, je del, ki ga razprodamo za služenje prvemu obrazu Božanskega.

Drugi obraz Božanskega

Drugi obraz Božanskega je Duša – Božanska ženstvenost. Če si Duh želi obriti glavo in presedeti dan v meditaciji v jami, je Duša zelo drugačna. Duša želi ŽIVETI. Želi izkušati, želi se izraziti, želi se razvijati in se vrniti k sebi. Izvorna strast Ženske duše je vrnitev nazaj k Sebi.

Duša želi uživati, plesati, nositi seksi čevlje z visoko peto, želi si bližine z osebo na drugi strani, hrepeni po intimnosti, po sočnosti, senzualnosti (ki je zgolj izkušanje življenja z vsemi svojimi čuti), strastnem ljubljenju in po tem, da zakriči »Jebite se«, zgolj zato, ker ji je nekdo rekel, da tega ne sme.

Ta drugi obraz je zelo drugačen, čeprav enakovreden. Tvoja Duša sije iz tebe, je tvoja kreativnost, strast, Eros, življenjska sila, gibanje. Ta obraz lahko aktiviraš skozi ples, zgodbe, utelešenost, raziskovanje želja in čustev. Gre za občutenje sebe. Da si dopustiš, da samo Si, prisotna, da si opazovalka tega toka čustev, namesto, da poskušaš svoje misli in čustva odmeditirati stran ali jih prekriti s pozitivnimi afirmacijami.

Če je Duh umirjen, zadržan, brzda svoja nagnjenja, je discipliniran in meditativen, Duša pravi klinc z vsem tem in gre raje plesat pod polno luno. Dojela sem, da je bila Duša pogosto sojena zaradi svoje ognjevitosti, čustvenosti, vzkipljivosti, senzualnosti in tega, da je brez opravičevanja to kar je. Vse ženske srčno hrepenimo po svoji Duši, vendar velika večina žensk ne prenese njene divjosti, nepredvidljivosti, kajti na poti duše ni nobenih garancij.

Prodala sem svojo Žensko Duše

Ko sem poslušala Sero, kako je razlagala razlike, mi je postalo slabo. Leta, pravzaprav desetletja sem verjela svojim duhovnim učiteljem, ko so mi razlagali, kako pomembno je, da se zberem in neham z dramo, da zberem svoje misli in se osredotočim na to kaj hočem. Mislila sem, da moram izbrati samo eno stvar in sem ob tem vedno znova odrivala dele sebe v senco. Ko sem bila čustvena sem to skrivala, ker nisem želela, da bi bila sojena. Resnica je, da sem se bala, da sem neduhovna, če sem, kar sem.

Boleče spoznanje, ki je zarezalo globoko v mojo Bit je bilo povezano s tem, kako sem bolj verjela drugim, kot sebi. Kako sem zatrla svojo Žensko dušo, svoj ženski božanski del, svojo dušno pot. Prevzela sem moške duhovne prakse in verjela, da me bo moja Ženska Duša spravila v težave, da me bo speljala stran od Božanskega.

Že moj oče je govoril, da bom podivjala, če mi pustijo v srednjo šolo v Ljubljano, zato sem ostala doma. Kasneje sem se bala, da bi počela kakšne nore stvari, ki bi uničile moje duhovno življenje. Ločila sem se od svoje Ženske Duše, kot bi bila Sirena, v strahu, da me bo s svojim sladkim glasom zvabila ven na morje, kjer se bom raztreščila na čereh. Ne, temu delu ni bilo za zaupati.

Naučila sem se boriti z njo, ostajala sem hladnokrvna in predvsem ji nisem zaupala, kadar se je prikazala na obzorju. Vedno sem jo povezovala s težavami.

Izguba Duše je epidemija sodobnega sveta

Jokala sem ob spoznanju, kako sem se prodala moškemu sistemu moči, ko sem se že v osnovni šoli raje prilagodila in ugodila, kot da bi se trmasto borila zoper Patriarhat. Bolečina desetletij, ki sem jih skozi prilagajanje in doseganje pozicij, dosežkov in rezultatov preživela v moškem svetu, je močno zarezala vame.

Kljub temu, da sem bila v duhovnem svetu, sem se počutila, kot bi me žejno vodili čez vodo. Čutila sem praznino. Bila sem lačna, pa nisem vedela česa. Imela sem vse, kar je kaj pomenilo v zunanjem svetu – službo, družino, otroke, hišo, avto, potovanja, prijateljice, ampak bila sem nesrečna.

Skoraj bogokletno, vendar sem zaradi tega, ker sem prodala svojo Žensko Dušo za služenje Duhu, v sebi ubila dragoceni delček sebe in omejila svoje možnosti, da bi živela polno utelešeno, globoko izpolnjujoče in popolnoma avtentično duhovno življenje.

Klic Ženske Duše

Duhovna pot nas vodi v Celoto. In Celota vključuje oba obraza. V sebi moraš sprejeti in objeti tako Duha kot Dušo. Ker smo v veliki večini usvojili prvi obraz Božanskega, se moramo pogosto bolj osredotočiti na to, da zavestno prebudimo in povabimo svojo Žensko Dušo v svoje življenje.

Tvoja Ženska Duša se pogosto razkrije v okolju, kjer se počuti povabljeno in pomembno je, da se zavedaš, da si daš dovoljenje, da si kar si. Duša je povezana z gibanjem in pomembno je, da si dopustiš, da začutiš tok življenjske energije skozi svoje telo. Duša te vodi v Živost, kajti tvoje žensko telo, tvoji ženski možgani, tvoj energijski sistem je povezan s TOKOM.

Srečaj svojo Dušo

Tvoja Ženska Duša je v samem centru tvoje Biti. Je tvoj Dragulj. Tvoja edinstvena, enkratna Božanskost. Ti si iskra Božanskega in si direktno povezana z vsem kar je. Tvoja Duša je tvoja vodnica, je milina, globoko notranje vedenje, tvoja Resnica, tvoja najboljša prijateljica, tvoj Najdražji. Ljubezen tvoje Duše do tebe j neprimerljiva s čimerkoli v Vesolju.

Da bi se srečala z njo, se moraš potopiti Vase. Njena pot vodi v globine tvoje Biti. Navznoter in navzdol. Spust v globine razkrije jedro tvoje edinstvene božanske esence, tvoj Dragulj. In na tj poti srečaš svoje sence. Na tej poti srečaš vse zatrte dele same sebe. Na tej poti srečaš vse pozabljene dele sebe, ki še vedno aktivno kreirajo tvoje življenje, vendar se jih ne zavedaš, ker so skriti v tvoji podzavest; otrok, žrtev, prostitutka, saboter.

Pot Duše je blatna, krvava, plaziš se, spoznavaš svojo notranjo čustveno pokrajino, je proces in ne projekt. Na drugi strani je pot Duha bolj v stilu daj me na angelska krila in odprhutala bom v višave. Obe poti sta enakovredni in obe sta pomembni.

Če Jezus predstavlja prvi obraz Božanskega, je Marija Magdalena tista, ki predstavlja drugi obraz. Če je Duh onkraj telesa, Duša prebiva v telesu. Utelešena Božanskost, skozi tvoj Dragulj sije iz tebe v svet.

Moj pot je pot Duše. Danes to vem. Ko sem v stiku s svojo Žensko Dušo, sem živa. Sijem. Danes poznam njeno ime, danes vem kdo je, danes se igram z njo, raziskujem z njo in vem, kako pomembna je dnevna praksa, da se povežem z njo. ONA je moja Muza. ONA je del vsega, kar počnem, prežema vse. Sije, izžareva, prežema vse, kar sem, vse kar počnem. Čutim jo, diham jo, sem ONA.

Je tvoja pot, da utelesiš svojo Žensko Dušo? Te kliče?

Pridi zraven, prisluhni ji…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Prebujenje

Ne glede na to, kakšno je bilo tvoje življenje do tega trenutka, imaš vedno na voljo izbiro, da svojo preteklost pustiš za sabo in začneš znova. Vedno!

Številne ženske, s katerimi prihajam v stik zaznavajo v svojem življenju prebujanje nečesa novega. Klic, ki ga večina žensk danes čuti, je klic Ženske duše. Je klic k integraciji, klic k povezovanju, klic v Celoto Biti.

Prebujenje se začne, ko duša prvič prežame osebnost in se ta dva aspekta v tebi združita. Gre za integracijo, za združitev in povezovanje teh dveh aspektov v notranjosti posameznika. Prebujenje ni enkraten dogodek, je proces, ki poteka po etapah. Je razcvet, razgrinjanje, širjenje zavedanja človeka, kot bi počasi povečevali jakost svetlobe v prostoru.

Tvoja duša je na popotovanju izkušanja, kjer želi spoznati »kdo sem«. To počne na tri načine; skozi izkušanje, skozi širjenje in skozi izražanje. Tvoja duša si želi izkušati stvari, se širiti in se izražati.

Na drugi strani je tvoja osebnost, tvoja identiteta, pogojena s programi tvoje preteklosti in se ne zaveda duše. Identiteto pogosto vidimo kot stabilen, dosleden in zanesljiv občutek tega kdo sem in kaj mi je v življenju pomembno.

Svojo persono, osebnost ustvarimo skozi svoja otroška leta. Nanjo vplivajo nefunkcionalni družinski odnosi, travme, ki jih je ženska ponotranjila in ki jo je odtujilo od njene Ženske duše. Tako ustvarimo notranjo ločnico med resničnim, avtentičnim jazom, ki je povezan z dušo ter lažnim jazom, ustvarjeno persono, ki verjame, da je sama za vse. Osebnost se izolira, poskuša ustvariti in nato obvarovati svojo identiteto in se bori za preživetje.

Prebujenje vključuje spoznanje, kje potrebuješ podpreti svoj Jaz z ljubeznijo, ki si jo potrebovala s strani svojih staršev in iz drugih odnosov. Gre za to, da vzljubiš Sebe.

Kriza identitete je kriza, ki nas sooči s prepričanji, ki smo jih prevzele nase in integrirale skozi otroštvo. Kriza vodi v osebno preobrazbo in prenovo sistema prepričanj.

Ozaveščanje tega, kaj nam manjka, se vedno odvija v tem trenutku, zdaj. Skozi prepoznavanje, da smo na določenih življenjskih področjih izgubile zadovoljstvo, da smo izčrpane, brez energije in da smo nekje na poti izgubile svojo živost in vitalnost, vstopamo v proces prebujenja. To sem poimenovala čustveno prebujenje.

Nekje okoli tridesetega leta, ženska v svojem življenju prepozna in se začne zavedati, da ji nekaj manjka. Čuti rastoče nezadovoljstvo z življenjem, kot ga je živela do sedaj. Čustveno prebujenje pomeni, da se ženska začne zavedati svojih čustvenih potreb ali preprostega dejstva, da je čustveno bitje in da ji je v življenju pomembno, da izkusi čustveno povezanost z nekom. V prvi vrsti izkusi stik s svojo Žensko dušo.

Tisto, kar pogosto sproži premik v prebujenje je fizična utrujenost, mentalna izčrpanost, pomanjkanje energije, preplavljenost z obveznostmi, frustracija zaradi občutkov nepovezanosti, osamljenost, kar vodi v čustveno izpraznjenost in nezadovoljstvo. Vse to žensko požene v iskanje nečesa, kar bi jo osvobodilo.
Pogosto se prebujenje začne s spoznanjem, da je omejena, da se želi osvoboditi, premakniti naprej. Ženska v sebi začuti željo po osvoboditvi enostranskosti, dolgočasnosti, enoličnosti, želi odkriti raznolikost, svojo notranjo barvitost, živost. Ženska v procesu prebujenja prepoznava, da je izgubila stik z deli svoje ženskosti in da se mora povezati s svojo ženstvenostjo, ki jo čuti nekje v globinah same sebe.

In tukaj se naše popotovanje začne, kajti, ko se ta dva aspekta (duša in osebnost) v nas prvič srečata, to povzroči vrsto uvidov in tudi navdušenje pri ženskah, vendar večina ne razume, da gre za vpogled v to, kaj nam je na voljo, da lahko doživimo. Sedaj pa je potrebno odstraniti vse ovire na poti med tukaj kjer sem in tam kamor si kot duša želim priti.

V drugi fazi prebujenja tako velika večina žensk izkusi uničenje iluzije, ko vse, kar je bilo, razpade. Videti je brezupno in temačno, vendar gre tukaj za globoko upiranje osebnosti pred to notranjo integracijo. Poteka intenziven proces umiranja vsega starega, kar pravzaprav dela prostor, da se lahko rodi novo. Gre za doživljanje smrti ega, ko odkriješ, da je vse ena sama iluzija.

Pogosto se čutimo odrezane od sposobnosti, da zmoremo živeti svoje življenje v skladu s svojo Žensko dušo. In ena od ovir na poti ženske je stremljenje k temu, da bi rada vsem ustregla. Iz obzirnosti do drugih, se tako vedno znova znajdeš v položaju, kjer samo sebe postavljaš na zadnje mesto.

To požrtvovalno vlogo, kjer sebe žrtvuješ na račun drugih, ženske pogosto igramo, ker po tihem pričakujemo nekaj v zameno. Pogosto se razdajamo za druge, ker globoko v sebi hrepenimo po sprejetju ali priznanju. Globoka želja po pozornosti, po tem, da bi bile sprejete in ljubljene pogosto izhaja iz otroštva, ko smo bile za to prikrajšane. In to hrepenenje po ljubezni je veliko bolj pomembno za tvojo notranjo punčko, za tvojega notranjega otroka, kot za odraslo žensko v sedanjosti. Ker je tvoje iskanje ljubezni še vedno usmerjeno v preteklost, ti to vedno znova jemlje energijo v sedanjosti. Zato je tako zelo pomembno, da se pomiriš s svojim notranjim otrokom in postaneš starš sama sebi, namesto da ljubeče priznanje vedno znova iščeš v preteklosti.

In nato se znajdeš v prehodni fazi, kjer pričenjaš spet čutiti sebe, ko lahko izbereš globoko povezavo s sabo.

Značilnost prehode faze je frustracija glede orodij in tehnik, glede vsega, kar je včasih delovalo in kar naenkrat ne deluje več.

Možni simptomi so:
1. sita si tehnik, doseganja ciljev, rezultatov
2. zmedenost, ko ne veš več, kaj si sploh želiš
3. zlom v sebi, ko ugotoviš, da nimaš vpliva na realnost, da nimaš kontrole
4. vedno znova se preigravajo eni in isti vzorci

Vse to vodi v predajo, ko ugotoviš, da moraš začeti stvari delati na popolnoma nove načine. Iluzija razpada in zaveš se, da pot naprej vodi po poti duše. Vendar ni nujno, da veš kaj to pomeni.

Gre za premik iz glave v srce, oziroma za premik iz intelektualnega v izkustveno. Ta prehod iz zunanjega na notranje je to, kar se zdaj dogaja in kar nam povzroča obilico težav. V tem premiku je potrebno pogledati globoko vase, kajti globine vedno razkrijejo Resnico.

Vedno, ko smo v premiku, se moramo posloviti od nečesa starega, da naredimo prostor za novo.
Ženske smo bitja procesov, kar v praksi pomeni, da v procesu življenja stvari zaključujemo skozi rituale prehoda. Ko zaključiš z enim delom svojega življenja, je potrebno zapreti vrata in odpreti nova vrata. Vsako leto je potrebno zavestno zapreti vrata staremu letu in odpreti vrata novemu letu. In tudi na mesečni ravni ima ženska svoj cikel, kjer zapira vrata prejšnjemu mesecu in odpira vrata novemu mesecu.

Ko se poslovimo od nečesa starega, ustvarimo prostor za nekaj novega. Tako se odvija življenje skozi letne čase in čas zime je čas počitka, čas prenove.
Danes potrebo po prenovi občutijo številne ženske. Globoko v sebi čutijo potrebo po tem, da se rešijo starih navad, življenjskih vzorcev, enoličnosti življenja in same sebe na novo doživijo. Ženske hrepenimo po tem, da spoznamo nove plati svoje ženskosti, nove izraze svoje Ženske duše.

Pred nami je sveti čas leta. Čas, ki nam omogoči, da v tišini svojega srca najdemo stik s svojo pristnostjo, s tem, kdo jaz sem, v resnici. V sebi imaš v tem času možnost najti svojo celovitost, svojo polnost, svojo moč.

To je čas, ko lahko v sebi najdeš stik s tem, kar je pristno, s svojo avtentičnostjo, s svojimi vrednotami.

Vendar pa harmonija, ki nam jo to obdobje omogoča, ni nekaj samo po sebi umevnega. Z njo zlahka izgubimo stik, kadar nimamo dovolj svobode, da bi živele v skladu s svojimi notranjimi željami.

Zavestno soustvarjanje leta z zavezniki iz arhetipskega sveta, ki nam vsako leto odstrejo tančice v notranji svet, je izjemno potentno in blagodejno za žensko. Ko spoznaš, da te energija svetega prostora vedno drži, ti daje podporo in stabilnost, da se spuščaš v svoj notranji svet, veš, da se svet ne bo podrl, če si boš namenila vsak dan nekaj časa zase, za svojo prenovo.

V tem posvečenem času sem pripravila tri programe, ki ti lahko asistirajo v prebujanju.

Dragulj Ženske Duše je program, kjer skupaj potujemo skozi vse faze prebujenja in kjer predstavim štiri pomembne zaveznice na tej poti v globine same sebe. Več najdeš na povezavi tukaj…

Kreacija leta 2016 je program, kjer delim veščine in spoznanja o tem, kako na sijoče ženstveni način kreirati svoje leto. Skupaj kot skupina naredimo prostor za novo in aktiviramo sile, ki nas podpirajo v kreaciji. Več najdeš na povezavi tukaj…

Porajanje Sebe pa je program, ki te vodi skozi 22 dni popolne prenove v zadnjih 10 dneh decembra in 12 dneh v januarju, ko zavestno kreiramo leto. Prvih 12 dni januarja namreč predstavlja zametek 12 mesecev leta, ki je pred nami. 12 svetih dni Božiča kot skupina izkoristimo za zdravljenje vseh telesnih sistemov in notranjo prenovo v skladu s priporočili za vsak dan, ki jih prejmejo vse udeleženke druženja. Več najdeš na povezavi tukaj…

Leto 2016 bo leto akcije, leto, ko bo moška energija v ospredju in pomembno je, da ustvarimo notranjo stabilnost, svojo alkemično posodo, ki nas bo držala skozi vse leto.

Želim ti sijajno, čarobno, božansko leto 2016 in ne glede na to ali ga boš kreirala z mano, v skupini ali sama, ti želim izjemno Kreacijo!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Življenje je sveto.

Vsak človek stopi na ta planet kot nedolžno bitje, odprto za izkušanje in čutenje. Ko si v fazi inkubacije, ki traja devet mesecev, preden se rodiš v ta svet, plavaš v morju enosti. Enostavno veš, da si vredna brezpogojne ljubezni, da ti ni treba ničesar narediti, da bi si morala zaslužiti brezpogojno ljubezen.

Po rojstvu, nastopi faza simbioze. Ko je tvoja mati srečna, si ti srečna, ko je ona nezadovoljna, tudi ti čutiš nezadovoljstvo.

V tej fazi otrok samo čuti. Pravzaprav je čutenje samo. Vse kar čuti, vpliva na njegovo dojemanje sveta. Če je za osnovne potrebe otroka poskrbljeno, se počuti sprejeto in varno. In če je mati odsotna, ni na voljo, ali če ni sposobna poskrbeti za otroka, četudi to nima nobene povezave direktno z otrokom, to vpliva na otrokovo identiteto. Pogosto otrok v tej fazi čuti neljubljenost in v kolikor je obdobje, ko za njegove potrebe ni poskrbljeno daljše, začne dvomiti v to, da bo zanj sploh še kdaj poskrbljeno.
To najzgodnejše obdobje vpliva na naš pogled nase, na samozaupanje, kot tudi na našo sposobnost, da ljubimo same sebe.

Faza udomačevanja je povezana z učenjem tega kdo jaz sem, skozi ogledala odnosov z drugimi ljudmi. To je obdobje v katerem se oblikuje tvoja osebnost in tako postaneš oseba… nekdo. V praksi kar nekaj časa potrebuješ, da sebe vidiš kot ločeno osebo od svoje matere.
V tej fazi se naučiš ločevanja, prioritiziranja, naučiš se skriti tiste dele tebe, ki niso zaželeni ali jih tvoji starši ter druge avtoritete, ki jim zaupaš vidijo kot neprimerne in skozi proces kaznovanja in nagrajevanja odkriješ, kateri so tisti deli, zaradi katerih si nagrajena. Naučiš se prepoznavati kdaj si nagrajena in skozi prakso izmojstriš tiste dele tebe, ki so pohvaljeni, nagrajeni ali oboževani.

V tem procesu velik del sebe skrijemo v »senco«, kot je ta zanikani, nesprejeti del človeka poimenoval Jung. Naučile smo se, kateri deli nas so tisti, ki naletijo na odobravanje in tako smo oblikovale svojo osebnost v upanju, da bomo tako prišle v stik z brezpogojno ljubeznijo, katere spomin še vedno hranimo v srčiki svoje Biti.

V praksi se v prvih sedmih letih začne graditi tvoja samopodoba, na katero močno vpliva udomačevanje. Eno najpomembnejših spoznanj zame osebno je bilo povezano s tem, da otrok potrebuje potrditev starša. Starš je tisti, ki otroku potrdi, kaj čuti. Otrok je čutenje samo, starš je tisti, ki otroku pove, kaj otrok čuti.

Čustvo je pravzaprav občutek, ki ga zaznamo v telesu in ga asociiramo z mislijo v umu. Za to asociacijo v otroštvu poskrbijo naši skrbniki (starši), ki so kot ogledala, ki nam vedno odslikajo nazaj in potrdijo ali pa ne potrdijo to, kar čutimo. Občutenje je povezano s telesom, je fizični občutek. Ko to povežemo z mentalnim konstruktom odobravanja ali zavračanje, sojenja, razsojanja, dobimo čustveni naboj, ki ga poimenujemo strah, žalost, jeza ali veselje. Vsako čustvo pride s svojo zgodbo, ki jo skriva v ozadju, vključno z zgodbami naših prednikov in vseh udeleženih v dogodku.

V življenju pridemo do točke, ko prepoznamo, da si v življenju želimo več. Sama to imenujem čustveno prebujenje. Spoznamo, da za naše potrebe ni poskrbljeno in si želimo nazaj v ljubezen. Oglasi se hrepenenje po brezpogojni ljubezni, ki ga enostavno ne moremo preslišati.
Za mnoge je pot v ljubezen posuta z ovirami, ki jih pravzaprav nosimo v sebi in s katerimi se moramo spogledati v svoji notranjosti. Nihče ne more namesto nas dvigniti naše preteklosti, težke družinske dinamike, tekmovalnosti s sestro ali bratom, zdravstvenih skrbi, težavnega odraščanja, partnerstev, ki se niso obnesla ali zavrnitev v karieri. Dejstvo je, da mnoge ženske verjamejo v lastno nezadostnost, da enostavno niso dovolj xyz, da bi bile ljubljene.

To česar pogosto ne prepoznamo je, da je naše prepričanje, da smo nevredne ljubezni tisto, ki vpliva na številne zdravstvene težave od depresije, zaskrbljenosti, debelosti, anoreksije, do alergij ali avtoimunih bolezni. Težave s prebavo, kronične bolečine, utrujenost vse kažejo na našo nesposobnost, da čutimo to, kar čutimo. Zadrževanje čustev v telesu povzroča neravnovesje v telesu, ki se pogosto, če to vztrajno počnemo, pokaže v obliki bolezni.

Tvoje telo ti želi nekaj sporočiti in skozi občutke, ki jih ustvarja, dobi tvojo pozornost. Če prisluhneš signalom tvojega telesa in telesu daš, kar potrebuje, se telo odzove s tem, da ustvari notranjo atmosfero udobja. Če pa svojemu telesu ne prisluhneš, bodo njegova sporočila postala vse glasnejša. Rada rečem, da življenje uporabi vedno večje kladivo, s katerim te udari v upanju, da boš slišala. In če telesu ne uspe dobiti tvoje pozornosti, ki jo potrebuje, bo za nekaj časa utihnilo. Vendar, ko se bo oglasilo naslednjič, sporočila ne boš mogla več preslišati.

V fazi čustvenega prebujenja se ženska začne zavedati, da ima potrebe, ki jim že desetletja ni prisluhnila. Običajno prebujenje pride skozi naraščajoč občutek nelagodja in nezadovoljstva z življenjem, ki ga ženska živi. In prepogosto čustveno prebujenje spremljajo bolezni, ker svojemu telesu nismo bile voljne prisluhniti. Vendar te obnova temelja dobrobiti neizogibno vodi nazaj v tvoje otroštvo, kajti priložnost, ki ti je bila dana je povezana s tem, da postaneš starš svojemu notranjemu otroku, ki sporoča, kaj so tvoje potrebe.

Dejstvo je, da si zaslužiš, da si srečna. In da bi bila srečna, zadovoljna in izpolnjena moraš v prvi vrsti prevzeti odgovornost za svoje življenje. Pogosto v prvi fazi krivimo druge za to, kar se nam v življenju dogaja. Vendar, če želiš resnično zaživeti svoj polni potencial kot prebujena ženska, moraš objeti svojega notranjega starša. Zdravljenje notranjega starša je ključnega pomena, da resnično vzljubiš sebe, da se ljubiš brezpogojno. Povezanost s svojim notranjim staršem ti omogoči, da se resnično osvobodiš vseh spon, da razširiš svoj občutek za Jaz. In predvsem, da se prebudiš v ljubezen.

Šele, ko se pomiriš s svojim notranjim staršem, začutiš povezanost s sabo. Ta povezanost je temelj vseh odnosov, ki jih imaš z ljudmi okoli sebe. Ljubezen povezuje vse delčke v celoto. Pravzaprav je ljubezen izkušnja vračanja v celostnost. In to ljubezen moraš najprej čutiti v sebi, do sebe, s sabo. Da bi jo resnično lahko začutila, brez da iščeš potrditev svoje vrednosti v zunanjem svetu, moraš prepoznati ranjenost svojega notranjega starša.

Leta se ukvarjam z notranjim otrokom in del DivineFemme Akademije je tudi proces zdravljenja svojega notranjega starša. Tokrat bom prvič delila pet arhetipskih ranjenosti v povezavi z notranjim staršem in kako pozdraviti svojega notranjega starša tudi zunaj akademije.

Zakaj?
Ker če želiš resnično biti zgled in vzgajati otroka v zunanjem svetu, moraš najprej pozdraviti odnos s svojim notranjim staršem. To bo povečalo tvojo sposobnost, da brezpogojno ljubiš in se povezuješ z drugimi v ljubečih medsebojnih odnosih.
Če želiš svojemu otroku omogočiti, da oblikuje zdravo samopodobo, moraš kot starš imeti določene kvalitete, kot sta čustvena stabilnost in sposobnost, da postaviš zdrave meje. Ko prevzameš odgovornost za svoje življenje in te ključne kvalitete daš v prakso v svojem vsakodnevnem življenju, postaviš temelj za svojo lastno dobrobit.

Kakšno povezavo ima to s svetostjo?
Arhetipsko je mati tista, ki te spomni, da je življenje sveto. Mati daje življenje, poraja novo življenje. Mati je tista, ki poraja novo tebe in zato je stik z notranjo mamo ključnega pomena zato, da v ta svet vedno znova porajaš sama sebe. Mama je tista, ki pozna vrednost življenja in vedno, ko v svojem življenju darujemo del sebe na notranjem oltarju, ko darujemo svoj Ego, je mati tista, ki nam je priča. Mama je tista, ki ti drži prostor in ti omogoči čustveno stabilnost in če te stabilnosti nimaš v sebi, jo boš tako kot varnost, iskala v zunanjem svetu. Zato je ključnega pomena, da objameš arhetip svoje notranje matere in si daš to, kar potrebuješ, namesto da preigravaš njeno senčno različico in se kot mučenica razdajaš, žrtvuješ za druge v upanju, da boš z njihove strani dobila to, kar potrebuješ.

Več o arhetipskem popotovanju vase si lahko prebereš na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena