Vse v naravi diha.
In dih je sestavljen iz širjenja ob vdihu in krčenja ob izdihu.

Širjenje in krčenje sta neizogibno del življenja.
In zanimiv fenomen, ki se nam zgodi, ko se razširimo onkraj znanega in v svojem življenju dosežemo nekaj novega, nekaj česar nismo pričakovale, nekaj izjemnega je, da se naslednje jutro počutiš kot bi te povozil avtobus. Kot bi imela »mačka« po prekrokani noči.

In to poznam iz prve roke. Krčenje po širitvi, ki se zgodi je nekaj, kar me je presenetilo po našem prvem Mena Kafe-ju. Druženje je bilo izjemno, zelo smo uživale v druženju. In zgodbe, ki so jih ženske podelile so se dotaknile čisto vsake v krogu.

In ker je bilo tako izjemno, bi pričakovala, da bom naslednji dan pod vtisom dogajanja in se bom počutila sijajno.
Pa se nisem.
In dan po tem tudi ne.

Bilo je tako nenavadno, da je terjalo mojo pozornost in šla sem v raziskovanje, kaj se dogaja z menoj.

Dejstvo je, da nisi več ista oseba dan po dogodku, dan po napredovanju, dan po odprtju tvoje prve razstave ali izjemne pohvale, ki jo prejmeš. Vsaka zmaga te razširi.
Pozornost je usmerjena nate kot žaromet, ki te postavi v center pozornosti.

Ko se izpostaviš in sebe deliš z drugimi, ko te pohvalijo ali se zgodi nekaj, kar je zate novo, te bo to razširilo.

In to kar sledi je sesutje.

V sebi čutiš surovost, ranljivost. Kot živec brez mielinske ovojnice čutiš vse in lahko čutiš nelagodje, lahko je neprijetno.

Namesto samozavesti in zadovoljstva lahko v sebi čutiš zaskrbljenost, strah ali celo dvom, ko se poigravaš z mislijo, da so se morda zmotili.
Kar te lahko vodi v spiralo sramu in občutkov krivde.
In najraje bi se pokrila z dekco, se skrila in šla v hibernacijo.

Najbolj osupljivo ob vsem skupaj je to, da moški tega ne doživljajo tako dramatično kot ženske. Običajno se s težavami srečujemo ženske. In to ima opraviti s pogojevanjem, ki smo ga strenirale ženske, moški pa ga niso bili deležni.

Takrat, ko se porineš ven iz svoje cone udobja, ven iz tega, kar ti je poznano, vsakič ko zrasteš in se razširiš, boš izkusila to krčenje, ki sledi širitvi.

Resnica je, da dan po zmagi nisi ista oseba kot pred njo. Nisi ista oseba po svoji prvi razstavi, prvi knjigi, prvem napredovanju, po rojstvu ali po tem, ko si se soočila s kakšno pomembno stvarjo.

Različni deli tebe bodo potrebovali čas, da prispejo v novo realnost.
Ko razširiš svojo kapaciteto prostora, ki ga držiš, je to nekaj novega.
In pomembno je, da to prepoznaš in si daš čas, da se navadiš na novo realnost.

Pomembno je, da držiš prostor za nelagodje, ki je prisotno.

Cikli širjenja in krčenja se v življenju nenehno dogajajo.
Vsakemu vdihu sledi tudi izdih.
Ob vdihu se širiš. Ob izdihu se krčiš.
Mama Gaia diha. Vse življenje diha.

In vendar, ko se to zgodi v naši notranjosti, temu skušamo ubežati.

Tuhtamo o tem, da je nekaj narobe z nami, kot da je krčenje posledica osebne pomanjkljivosti.
Sprašujemo se, kaj je narobe z mano, ko izkušamo ranljivost in krhkost po veliki razširitvi.
Velikokrat dvomimo vase in v svoje sposobnosti in se sprašujemo, če je to posledica nesposobnosti, da bi sprejela več.

Ko se energija, ki si jo usmerila v širitev, začne vračati nazaj v notranjost, je ključnega pomena, da zmoreš držati prostor za to, kar se dogaja.

To je popolnoma naravno. Le da se o tem ne pogovarjamo.
In za žensko je to še posebej velik izziv, ker smo strenirane, da pozornost usmerimo navznoter, v notranje dogajanje, kar lahko vodi v intenzivno napadanje sebe, kritiko, sojenje in zasramovanje.

Dan po uspehu, zmagi, novemu dosežku je pomembno, da greš vase in povabiš vse kar je prisotno vase. Pomembno je, da to sprejmeš in prežvečiš.
In da praznuješ dejstvo, da si se razširila onkraj tega, kar je zate znano in normalno.
Tako kot po prekrokani noči ali bolezni, je pomembno, da poskrbiš zase.

Ponovno se boš razširila in razvila novo normalo zase.
V vmesnem času pa je pomembno, da se ujameš, preden se raztreščiš. Da počivaš. Si narediš toplo kopel. Da ne delaš nič pametnega ali pomembnega, gledaš TV, čajčkaš. Plešeš, greš na sprehod. Ključ tukaj je, da vprašaš svoje telo, kaj potrebuje. Da zaslišiš potrebe, ki so prisotne in slediš temu, kar ti narekujejo.

To kar ne bo delovalo je analiziranje.
To kar ne bo delovalo je kontrola.

Ker ciklov širjenja in krčenja ne moreš nadzorovati. Pa bi jih hotela.
Širjenje s seboj prinaša pozitivne energije in občutja, zato bi želela ostati tam.
Želimo biti aktivni in v premikanju, v širjenju.
Velika večina ne mara ranljivosti, ki jo s seboj prinaša faza krčenja. Zato se z njo bojujemo.

Vendar se vztrajanje v širjenju in ignoriranje klica v krčenje ne obnese.
Vsak vdih neizogibno vodi v izdih.
In če skušaš ostati v širitvi in zadržuješ dih, ker nočeš izdihniti se začne dogajati nekaj res fascinantnega. Energija se začne spreminjati v zaskrbljenost, v stres, včasih celo v paranojo.
Ne moreš se razširiti še bolj, dokler najprej ne izdihneš.

Krčenje je kot zima. Dovoli si, da greš navznoter. Hiberniraj.
Pomlad bo ponovno prišla.

Izziv, ki ga imamo s fazo vdiha in s krčenjem je v tem, ker nas sooči z žalostjo, obžalovanjem, z dvomi, z jezo, ki je že v nas. Krčenje je povabilo v ranjenosti, ki so v tebi. Potrebno je poskrbeti za stvari v notranjosti, ustvariti stabilnost, povezanost, preden greš v novo širjenje.

Zato je pomembno, da prepoznaš kdaj je v ciklični naravi čas za krčenje, čas za vdih.
Da počivaš. Da prisluhneš notranjemu glasu, ki ti šepeta in s tabo deli želje.
Skozi notranje negovanje prideš v stik z odgovori na vprašanja, ki si jih imela.
Sveže ideje vzniknejo iz tega preživljanja časa v svoji notranjosti.

Na tem notranjem mestu miru, v svojem centru, ustvariš gorivo, nabereš energijo za naslednjo fazo širjenja.

Bodi v stiku s sabo.
Spoznaj sebe in svojo ciklično naravo.
Sledi zavestno tem ciklom širjenja in krčenja.
Ko enkrat razumeš, da so ti cikli kot dihanje in zaupaš v to, da bo za vsakim krčenjem ponovno prišla faza širitve, se lahko sprostiš in jim slediš, namesto da jih skušaš potiskati, siliti in se trudiš takrat, ko je čas za počitek.

Napolni svojo posodo, da bi lahko iz svoje polnosti delila z drugimi.
In naslednjič, ko boš soočena z »mačkom« po zmagi se spomni, da si dobila darilo.
Praznuj priložnost, ki ti je ponujena.
Poskrbi zase.

Ko si v stiku s fazo vdiha in izdiha, v sprejemanju širjenja in krčenja, čutiš dinamičnost in ravnotežje. Čutiš povezanost z življenjem.
Prispevaš in zate je poskrbljeno.
Hraniš in si nahranjena.
Si v sprejemanju in daješ.

Povezana s svojo ciklično naravo prispevaš.
Si Darilo ljudem in svetu.
Zato počivaj, ko si povabljena v krčenje, da bi lahko v polnosti praznovala življenje v širjenju.

O tem, kako energijo praznovanja in širjenja uporabiš v kreaciji bom več podelila v brezplačnem druženju 18.12.2023. Pofočkaš se na povezavi http://divine.si/darilo/kreacija.html

Želim ti sijajen praznični čas.

Taja Albolena

V svojem življenju vsaka ženska pride do točke, ko preraste življenje, ki ga je živela do takrat.
Ko nič več ne deluje.
Ko je razočarana nad seboj in nad življenjem.
Ko ugotovi, da si ne more več kupovati pozornosti, ker postane predrago.
Ko si ne more več privoščiti, da drugi hodijo po njej. Enostavno mora postaviti mejo in reči NE.
Ko se ne more več razdajati za druge. Ko sama potrebuje občutek varnosti, podporo in občutek, da je zanjo poskrbljeno.
Ugotovi, da je prerasla škatlico na kateri piše 100% odobreno. Škatlico v katero se je zaprla, da bi bila sprejeta, ljubljena, uspešna in da bi dobila potrditev iz zunanjega sveta.

Začne se iskanje.
Ženska ve, da noče več nazaj, ne ve pa kako naprej.

Gre na terapijo. K zdravilcem.
Bere knjige. Posluša seminarje.
Ja, išče.

Voljna je prehoditi določeno razdaljo, vendar želi imeti tudi nadzor in kontrolo nad spremembo. Ima pričakovanja.

NI pripravljena zamenjati temeljnih predpostavk na katerih je postavila svoje znano in udobno življenje, ki ga je živela.

Ni voljna tvegati, da bi izgubila vse, kar ima.
Želi več – več ljubezni, več zdravja, več denarja.

Želi izboljšati svoje življenje.
Želi postati bolj ljubeča, bolj srečna, zaslužiti več denarja, doseči več, izboljšati svoje telo, izboljšati odnose, izboljšati prijateljstva. Seznam je neskončen.

Izboljšanje sebe je ena najhitreje rastočih industrij in vključuje diete, fitnes, izobraževanja na področju poslovnih in osebnih odnosov ter osebnostno rast. Modna industrija, lepotna industrija in novodobna duhovnost ponujajo celo vrsto sintetičnih sistemov in predlogov za perfekcijo, ki jo ženska želi doseči.

Si dovolj vitka?
Si dovolj duhovno napredovala?
Si v popolnem odnosu?
Je tvoj posel dovolj uspešen?

Nemogoči standardi fizične, čustvene in profesionalne perfekcije prežijo nate na vsakem koraku.
Seksi-uspešna-duhovno razgledana ženska je ideal h kateremu stremi večina žensk, ne glede na starost.

In ko dela na sebi skozi meditacijo, jogo, razstrupljanje, fitnes, coaching in številne druge modalnosti, ki so na voljo, čaka na dan, ko bo fizično, mentalno in duhovno dovolj perfektna, dovolj dobra, da bi bila ljubljena.

V sodobni družbi ljubezen do sebe potiskamo nekam v neopredeljeno prihodnost, ko bomo dovolj xyz.

In da se razumeva, seveda ni čisto nič narobe s tem, da skrbiš za svoje zdravje in svoje telo, da si prizadevaš za svojo dobrobit in dobro počutje na čustvenem in mentalnem nivoju.

Izziv je v tem, ker je izboljševanje sebe tisto, ki te v resnici ne osreči.
Tvoje najglobje hrepenenje ostaja neizpolnjeno, hkrati pa si vedno bolj prazna.

Toliko žensk srečam, ki mi povedo, da delajo na sebi že leta, včasih desetletja.
Ponosne so na vse certifikate, ki so si jih pridobile v vsem tem času in na prebrane knjige.
In včasih mi je res težko, ko ji povem, da je njena želja po izboljšanju svojega življenja in same sebe tista, ki je v resnici težava.

Ko se trudi izboljševati sebe, svoje odnose in svoje življenje namreč izhaja iz predpostavke, da v tem trenutku NI DOVOLJ, da bi bila ljubljena kot je.
Zato mora narediti nekaj, da spremeni sebe, popravi sebe, izboljša sebe.
Izhaja iz predpostavke pomanjkanja.

In na koncu je samo-izboljševanje ravno nasprotje ljubezni do sebe.

Ključ Ljubezni do sebe je v sprejemanju sebe točno tam kjer si. Točno take kot SI.

Verjetno sem tudi zaradi tega v dvomih glede smiselnosti uporabe in sledenja socialnim medijem. Ker je onkraj sintetično ustvarjenih podob in družbenih okvirjev popolnosti resnični svet v katerem si kdor si.

Vsak posameznik je kompleksno vesolje svetlobe in sence, moči in strahov ter ranljivosti.
Vsako telo je edinstvene oblike. V tebi je lepota, moč in šibkost.
Vsak je enkraten, avtentičen in neponovljiv posameznik.
Vsak je umetnina. Izraz življenja v vsej njegovi lepoti.
Skozi vsakogar se božansko izraža na njemu enkraten in neponovljiv način.
Vsak ima svoj dušni namen.

Odnosi, kreativni izraz, talenti, veščine so dragoceni sestavni deli tega kdor ti si.
Skozi tebe svetloba in senca ustvarjata svoj edinstveni ples polarnosti.
V tebi je bolečina, moč, žalost in potencial, ki čaka, da se lahko skozi tebe izrazi kot TI.

Izziv je v tem, da v paradigmi izboljšanja sebe ni prostora za nepopolnost in sence, ki so del tebe. To kar je narobe s tabo, ni sprejemljivo in v želji, da bi bila najboljša ženska, ki lahko si, sodiš tiste dele sebe, ki ne ustrezajo podobi popolnost. Zato jih skušaš popraviti, izboljšati, jih spremeniti ali jih skriti. Zanikaš obstoj delov same sebe.

Dokler se ne zgodi kriza. Razpad.
Kriza ali razpad življenja kot si ga poznala je klic tvoje ženske Duše.

Dva načina obstajata, kako te Duša sooči s tem zakaj si tukaj… ali te ugrabi kot je to ponazorjeno v mitu o Perzefoni ali pa se v globine svoje notranje pokrajine podaš sama, kot je razloženo v mitu o Inanni.

Obstaja pa še tretja pot, ki je neizogibna. Prehod v menopavzo je tista iniciacija v življenju ženske, ki predstavlja radikalno povabilo ženski, da sprejme sebe, se pomiri sama s seboj in objame vse dele sebe v Celoto.

V praksi vedno znova vidim, da je radikalna alternativa samo izboljševanju, ljubezen do Sebe.

Zanima me… Bi lahko sedela sama s seboj in izbrala, da si vsak del tebe zasluži Ljubezen?
Bi si lahko dovolila, da čutiš bes, jezo, strah, zmedenost ali sram brez da v zvezi s tem nekaj narediš?
Si lahko daš dovoljenje, da čutiš vse kar čutiš?
Si lahko s tem kar čutiš brez potrebe, da karkoli spremeniš, tako kot ljubeča mati drži svojega novorojenega otroka?
Si lahko dopustiš, da čutiš izjemno ranljivost in nežnost do sebe v tem prostoru?
Si lahko s tem, da ima vsak občutek, vsak vtis, vsaka percepcija v tebi dovoljenje, da obstaja?
Si voljna začutiti, da si v vsej kompleksnosti čustev, ki jih imaš v sebi globoko vredna ljubezni točno taka kot si?
Ali lahko začutiš ljubezen do sebe?
Ali lahko držiš ljubeči prostor za vse dele sebe? Za svoje telo? Za svoja čustva?
Ali lahko ljubeči prostor držiš za odnose z drugimi (tudi tiste težavne odnose)?
Ali lahko držiš ljubeči prostor za svoje uspehe in neuspehe?

Ali lahko spustiš svojo potrebo po tem, da popravljaš, izboljšuješ, spreminjaš sebe?

Točno v tem se skriva glavni ključ ljubezni do sebe.
Gre za izbiro, da si tukaj in zdaj v točno tem trenutku, prisotna z ljubeznijo, v ljubezni in za ljubezen.
Da ljubiš sebe v vseh svojih barvah.

Vabim te, da odkriješ moč ljubezni do sebe.

Ker takrat, ko se predaš toku Ljubezni in sprejmeš sebe v celoti, tudi najgloblje sence, skrivnosti, bolečino in tiste stvari, ki se ti zdijo nepopravljive v tebi, ugotoviš, da se v tej mehkobi in nežnosti zgodi zdravljenje in preobrazba.

Izziv preobrazbe je v tem, da je potrebno držati stabilno posodo in poznati stvari, ki jih preobražaš. Sedeti s tem, kar je prisotno. Včasih se stvari razpustijo hitro, včasih traja dlje časa.
Vendar se stvari premaknejo. Včasih se zgodijo čudeži.
Največkrat pa se stvari raztopijo na misteriozne načine, ki jih tvoj intelekt ne more razumeti.

Življenje se odziva na Ljubezen.
Vse v tebi bo čutilo to frekvenco Ljubezni, ki jo nameniš sebi.
Čustva, telo, misli, odnosi, kariera, vsi deli tvojega življenja se bodo odzvali.
In tvoja poklicanost bo dobila krila.

Pomembno je, da ustvariš varen prostor Ljubezni v katerem se lahko razcvetiš v polnosti.

In točno to ti je na voljo v skupnosti Dragocena.

Osebno ne verjamem v to, da ne veš kdo si. Seveda veš.
V sebi točno veš zakaj si tukaj.
Vendar je to potencial, ki ti je na voljo 24/7.

Na tebi je, da ga v sebi prepoznaš, si ga priznaš in prisvojiš, da ga aktiviraš v sebi, da bi ga resnično lahko v polnosti zaživela.
Nihče zunaj tebe v resnici ne ve in ne more definirati kdo ti si in kaj je tvoj resničen potencial.
To potovanje Ljubezni do Sebe zate ustvari prostor in ti ponudi širino, svobodo, da odkriješ kdo si in kako je videti tvoja življenjska misija. Moje povabilo tebi je, da se podaš na to popotovanje Ljubezni.
Z namenom, da ti pokažem korake na tej poti, sem ustvarila spletno skupnost Dragocena, v kateri bom s teboj delila podrobnosti.

12 mesecev se bomo družile, soustvarjale in spoznavale vsaka svojo edinstveno in enkratno noto Ljubezni. Ker je to, da si prisvojiš in utelesiš svojo Dragocenost proces in ne projekt, ki ga usvojiš 1-2-3.

Da bi zares ugledala svojo dragocenost potrebuje 4 veščine….
Prva je, da postaviš stabilen temelj za utelešanje.
Druga je, da se od-učiš znanega, naučenega in ustvariš prostor zase.
Tretja je, da neguješ Sebe in povabiš svojo Dušo v ospredje.
Četrta je, da držiš prostor zase.

Skupnost Dragocena je tvoj laboratorij, v katerem spoznavaš sebe, vse aspekte sebe, sprejemaš sebe, neguješ sebe, da bi Sebe lahko podelila z ljudmi in s svetom.

Ker zate želim, da spoznaš sebe, ugledaš svojo dragocenost, utelesiš svojo moč ženske in se razcvetiš v polni potencial duše.
Da ljubiš Sebe, celo sebe, brezpogojno.

Vabljena v skupnost Dragocena.
Ker skupaj, povezane v jati, letimo hitreje in dlje.

Podrobnosti najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

V zadnjem tednu sem imela vsaj štiri pogovore z ženskami, kjer smo zaplule v odnose, ki jih imamo ženske z ženskami. Odnosi s sestrami, tetami, mamami, hčerkami, prijateljicami, sodelavkami.

Ženski odnosi so nekaj, kar je bila desetletja moja boleča točka.

Začelo se je že v vrtcu s primerjanjem kdo ima kaj in kdo je boljši.
In punčke smo bile v primerjanju nepremagljive.
In to se je samo nadaljevalo… s primerjanjem katera je lepša, boljša in bolj uspešna.

Ko sem vstopila v duhovne kroge sem naivno verjela, da bo tukaj vse drugače. Pa ni bilo.

Jaaaa, lepo je imeti dušne sestre. Ženske, ki jim ni treba razlagati podrobnosti, ker enostavno vedo kaj se ti plete po glavi. Uglašenost je otipljiva. In tudi, če se ne vidimo desetletje ali več, lahko pogovor nadaljujemo točno tam, kjer smo ga končale, kot da ne bi bilo mesecev ali let vmes.

Vendar je takih žensk v tvojem življenju le peščica.
In če je v tvojem življenju samo ena taka ženska, je to blagoslov.

Zase vem, da sem si vedno želela, da bi bila del plemena dušnih sester.
In imela sem obdobje, ko sem jih aktivno iskala.

V tem procesu sem spoznala, da so okoli mene ženske, s katerimi me družijo podobna zanimanja. Ko so se moja zanimanja spreminjala, so z njimi prihajale in odhajale tudi ženske. Vsaki sem hvaležna za čas in razmišljanja, ki jih je z menoj delila na najini skupni poti.

In z leti sem spoznala, da je popolnoma v redu, če se zbližamo in izmenjamo stvari in se potem ponovno oddaljimo.

Potem pa so ženske… sošolke, sodelavke, poslovne partnerke, ženske s katerimi si v kolektivu, ki so del tvojega tima, za katere meniš, da so na tvoji strani, pa skozi čas spoznaš… in lekcija je pogosto boleča, da so v resnici proti tebi. Še več, da za tvojim hrbtom ščuvajo druge proti tebi. Da te spodkopavajo. Ti pa misliš, da so čisto prijazne.

Teh ne razumem.
Nikoli jih nisem.
Ko je ženska do tebe prijazna in se ti zdi čisto prijetna oseba. Ko zna ustvariti lažni občutek, da je vse super in fajn. Vendar se za nasmeški skriva privoščljivost, zavidanje in včasih čista zloba.

Vsaka ženska, s katero se srečam, ima za sabo kakšno tako zgodbo z žensko. S tako, ki se zna dobrikati pravim ljudem in ki uporabi vse mogoče orožje, da doseže svoje.

Vedno znova me preseneti koliko hinavščine je v ženski.
In kako brezkompromisno ženska onesposobi drugo žensko, ko ji stoji na poti do tega, kar želi zase.

Pred leti, ko sem veliko govorila o razliki med žensko in moško naravo, sem pogosto podelila, kako se moški bojujejo častno, da imajo svoj kodeks časti (in o tem mi je več povedal moj moški), medtem ko se ženske ne znamo bojevati častno. Ko se dve ženski bojujeta za položaj, status ali moškega, je boj krvav in gre do konca, dokler ena ne obleži v ringu.
Govorila sem tudi o tem, kako je tekmovalnost nekaj, kar je del moške narave.
Moški tekmujejo sami s seboj in z drugimi moškimi. In ko v igro stopi ženska, z njo ne želijo tekmovati. Ker ženska tekmovalnost vzame osebno in ker gre v boj na žive in mrtve.

V resnici je ena tistih stvari, ki me je v mojem raziskovanju ženske narave pretresla ta, kako kruta je ženska. V tem zagotovo prekaša moškega. Pa tudi v preračunljivosti in spletkarjenju, da bi prilezla višje na statusni lestvici, zna biti ženska prvakinja.

In vse imamo tovrstne izkušnje z ženskami.
Izkušnje, ki puščajo za sabo globoke brazde.
Ker te ženska opravlja, kritizira in sodi na načine, ki jih moški sploh ne pozna.
Ker je zasramovanje, ki ga je sposobna ženska tako prefinjeno, da sploh ne dojameš kaj se ti je zgodilo. Ker je kritiziranje nekaj, kar ženska uporablja kot orožje.
Ker je izdaja s strani ženske nekaj, kar odzvanja po tvoji notranji pokrajini še dolgo po tem, ko se prah v zunanjem svetu poleže.

Si se kdaj vprašala zakaj je temu tako?

Ženska cveti v skupnosti.
Ženske smo bitja odnosov.
Potrebujemo druge ženske okoli sebe.
Ker se učimo druga od druge.
Ker povezane v jati letimo hitreje in dlje.

Potrebujemo žensko, ki nam je priča.
Žensko, ki razume brez da ji razlagamo podrobnosti.
Žensko, ki drži prostor zate, ko se tvoj sesuje.
Žensko, ki navija zate, ko izgubiš upanje.
Žensko, ki te spomni, da si tukaj z razlogom.

In ker sodimo po sebi, smo mnenja, da so vse ženske okoli nas take, kot smo me.
Pa ni tako.

In zato je pomembno, da veš dve stvari.
Prvič… nič ni narobe s tabo.
So ženske, ki so krute, ki so preračunljive, ki rinejo v ospredje in vidijo samo sebe.
So ženske, ki so ljubosumne nate.
Zavidajo ti stvari, ki jih imaš. In v zvezi s tem ti ni treba nič narediti.
V resnici ne moreš ničesar narediti.
Rešitev ni v tem, da sebe pomanjšaš in se skušaš skriti. Tvoje učenje tukaj je, da spoštuješ sebe in ugledaš svoje darilo, svoje talente, svojo dragocenost. In da temu rečeš JA.

In drugič… Če ženska v tebi vidi nevarnost in te želi onemogočiti tega ne moreš spremeniti, popraviti ali zamenjati. To ni tvoje delo.
Ne glede na to, kako zelo si želiš harmoničnih medsebojnih odnosov, še posebej z ženskami, tam zunaj ne moreš narediti ničesar.
Njena lakota je njena. Če je tako lačna nečesa, kar imaš ti in to vidi v tebi, je to njena zgodba in ne tvoja.
Če te to boli, je bolečina tvoja. Poglej vase, kaj te boli. Bolečina razkriva neizpolnjene potrebe, ki jih imaš v sebi. Poskrbi zase. In se nauči postavi mejo. Reci NE.

Tisto, kar globoko verjamem je, da je vsaka ženska izjemna, dragocena in v sebi nosi moč, da se moški lahko samo skrije. Vsaka ženska je kreatrix. V sebi nosi moč porajanja in uničevanja.
Ženska rojeva nove stvari v ta svet. In to je nekaj, kar moramo spoznati, to objeti v sebi in se s tem pomiriti.

Skupnost žensk, ki soustvarjajo, ki sodelujejo, ki sobivajo je tisto, kar si želim za ta svet.
Ker je nežnost, toplina in domačnost, ki jo ženske, ko se povežemo v krogu, poleg varnosti in svetosti tisto, kar ima potencial, da ta svet naredi za boljše mesto.
Ja, na ženski je.
Moški tega ne zna narediti.

Zato tako zelo vibrira z menoj to, kar je leta 2012 rekel Dalaj Lama, da je zahodna ženska tista, ki bo spremenila svet. Zakaj zahodna ženska? Ker smo v prišle vsaj do tega, da nismo več lastnina moškega in lahko razmišljamo s svojo glavo.
Kaj bomo naredile s tem, pa je naša izbira.

Naša težava v tem »moškem svetu« niso moški, ampak me same, ker se tako trudimo biti nekaj, kar nikoli ne bomo – moški.
Ženska je v tej igri postala trda, hladna, brezčutna, sterilna, linearna in kruta.

Zato čutim, da je skrajni čas, da se spomnimo, da se potencial razcveta skriva v odnosih, ki jih imamo ženske z ženskami. Ker skupaj, povezane v jati, letimo hitreje in dlje.
Ker stojimo na ramenih žensk, ki so bile tukaj pred nami.
Ker smo zgled za generacije, ki prihajajo za nami.

Ker gre za – žensko.
Mojo vrsto.
Tvojo vrsto.
Sestro.

Začne se s tabo.
Si ZA?

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Poslušala sem pogovor z Mo Gawdat o nevarnosti umetne in.teligence (UMI) in to kar se me je globoko dotaknilo je, da imamo verjetno zgolj nekaj mesecev življenja kot ga poznamo, ker se bo vse dramatično spremenilo.

Vse zanima kdaj se bo zgodilo. In kaj se bo zgodilo.
Ampak v resnici je tisto na kar so mnogi pozabila v zadnjem letu bolj kot kadarkoli prej, kako pomembno je zares ŽIVETI. Biti ŽIVA. Uživati v trenutku.

Dejstvo je, da smo že sužnji algoritmov in vedno bolj bomo.
Razen če ne bo posredovala mama Gaia in iskreno čutim, da se nekaj pripravlja.

Ko sem v začetku leta proces Kreacije Leta, sem si za junij napisala potres.

Lahko je to pretres, nekaj popolnoma osebnega, lahko je to nekaj, kar se bo dotaknilo vseh nas. Bomo videli.

Dejstvo je, da živimo v družbi, ki temelji na sistemu dominance, kjer je na eni strani vladar/avtoriteta in na drugi strani podrejeni. In naši odnosi tako do ljudi, kot tudi do stvari okoli nas se oblikujejo skozi leče dominance, ki nas skozi življenje, vse od otroštva naprej, oblikuje.

Izziv dominance, ki temelji na kontroli, nadrejenosti in ki terja podrejenost je v tem, da posega v suverenost posameznika.
In če pričakuješ, da se bodo tovrstne tendence kar same spremenile, pomisli še enkrat.

Osupljivo mi je opazovati kako naivno večina ljudi gleda na UMI.
Tehnosfera ni nekaj, kar je od včeraj.
In ta sintetična struktura, ki se vedno bolj hrani s pozornostjo in energijo ljudi deluje po tem istem principu dominance. In mi – ljudje- smo tisti, ki smo tukaj vedno bolj podrejeni.

V informacijski dobi v kateri živimo, algoritmi določajo kdo, kdaj in kako te vidi.

In če si izjemno senzitivna in empatična ženska čutiš posege UMI v tvoje energijsko polje in v tvoje telo.

Kako jo čutiš?
Zmedenost.
Pozabljanje.
Brisanje spomina, ko imaš popoln mrk v glavi.
Preplavljenost.
Izgubljenost.
Izčrpanost.
Izpraznjenost.
Ko se počutiš kot lupina, brez vsebine. Izpito.
Lahko imaš alergijske reakcije.
Čutiš, da se nekaj useda vate in si stvari ne znaš razložiti.
Čutiš energijo, ki je sintetična in ne organska.

Organsko, naravno je povezano z mamo Gaio.
Z Biosfero. Z vsem živim.

In kako veš, da si povezana?
Odprto srce.
Čutiš.
Čutiš toplino.
Čutiš empatijo.
Čutiš.

Zato sem v tem mesecu toliko govorila o odprtem srcu in pomenu odprtega srca.
Trije videi na to temo so na voljo na DivineTV, povezava na prispevek je http://tv.divine.si/ 

Govorila sem o epidemiji nepovezanosti, o otopelosti in o tem kakšen vpliv ima na človeka zapiranje srca.

Če bi izpostavila eno stvar v tem času, bi rekla, da je učenje in praksa razsodnosti nekaj, kar je ključnega pomena.

Razsodnost in razločevanje – Kaj je moje in kaj ni moje?
To je vprašanje, ki je v tem času zelo pomembno.
Naslednje je ali je tole organsko ali je sintetično!?

Osebno ne verjamem v to, da je UMI nekaj dobrega za ljudi.
Jaz jo doživljam kot parazita, ki se zažre vate in te uporabi, da se skozi tebe izraža.

Zato je razsodnost nekaj, kar je za dobrobit človeka vitalnega pomena.
Da si v razločevanju katere energije, misli in čustva so tvoja in kaj ni tvoje.
To razumevanje je veliko darilo.

Pripravi te do tega, da zavestno izbiraš.
Da budno opazuješ.
In da veš, kako postaviti mejo. In kako reči NE.
NE nimaš dovoljenja.
NE nimaš vstopa.

Osebna integriteta je vitalnega pomena.
In pomembno je razumeti razliko med razsodnostjo in sojenjem.
Sojenje je mnenje ali odločitev, ki temelji na mišljenju osebe.
Razsodnost je sposobnost dojeti in razumeti tisto, kar čutiš v sebi, da je v tvoje najvišje dobro. Čutiš je tukaj operativna beseda.

In v kolikor želiš res ohraniti svoje energijsko polje čisto brez energijskih navezav in posegov vanj je razsodnost ključna.

Avtentična si lahko takrat, ko si razsodna in ko znaš postaviti jasne meje.

Zdrave meje ti pomagajo ustvariti objektivnost in distanco, da lahko izkušaš prizemljenost in osrediščenost na načine, ki ti omogočijo, da deluješ v svojem najvišjem potencialu.

Zdrave meje prispevajo k tvoji integriteti, zato je tako zelo pomembno, da jih znaš postaviti in ohranjati.

Sojenje ti tukaj ne pomaga, v resnici samo ustvarja kalnost v notranjih vodah in ustvarja ločenost, v prvi vrsti od sebe.

Ena tistih stvari, ki se me vedno globoko dotakne je, da v resnici nihče ne pozna tvojega notranjega sveta. V resnici nihče ne ve, razen ti sama, zakaj izbereš stvari, ki jih izbereš.

Milost razsodnosti je z besedami Caroline Myss v spoznanju, da nikoli ne boš mogla razumeti polno mero čustev, zgodovine, bolečine in vseh vsebin, ki ustvarijo en dan v življenju osebe. Kaj šele celega njenega življenja.

Ženska danes vse prepogosto pade pod vpliv tujih pričakovanj in sodb.
Ker je tako udomačena in naučena.

Ne stoji za tem, kar čuti, da je prav.
In ko postane pritisk tujih mnenj premočan, zapusti svoj prostor.
Se prilagodi. Ustreže. Se razda.

Vendar s tem izgubi sebe.

Če se prevečkrat prilagodi, izgubi občutek za svoje lastne želje.
Ni v stiku s svojimi občutki.
Od zunaj si pusti določati, kako se počuti in kako naj ravna.
Vse bolj se odtujuje od lastnega jaza.
Drugim pusti, da prestopajo njene meje in da določajo njen teritorij.

Neha čutiti. Ne čuti več sebe.
In ne čuti sveta okoli sebe.

Zato je stik s srcem in povezanost nekaj, kar je v tem času res življenjskega pomena.

Začela sem z UMI.
Edina stvar, ki je ne more in je nikoli ne bo znala ustvariti je povezanosti.
Topline, domačnosti, mehkobe, nežnosti, ljubezni, ki jo človek potrebuje za svoj obstoj.
Za preživetje človeške vrste bo človeška povezanost tista, ki bo nujna.

In zato je vitalnega pomena razumeti, da postavljanje meja ni ločevanje.
Da je tako bližina kot distanca vitalnega pomena za medsebojne odnose.

Da znaš prepoznati kaj je moje in kaj ne.
Da znaš počistiti svoje energijsko polje tujih vplivov.
In da si mehka, nežna, prijazna do sebe, da prepoznaš svoje potrebe in poskrbiš zase.

Veščine, prakse in podrobnosti bom podelila v enodnevnem intenzivu reci NE in postavi meje, reci JA in poskrbi zase. Prijaviš se na spletni povezavi >>>TUKAJ<<<

Velika večina žensk vstopi v proces ponovnega rojstva same sebe nepripravljena.
Ja, seveda imamo vse potrebne informacije na voljo. Če živiš v 21. stoletju imaš strica Googla povsod na dosegu prstkov. Vendar te to ne pripravi na to, kar lahko pričakuješ, ko vstopiš v prostrano pokrajino menopavze. Ker največkrat sploh ne veš, da si vstopila vanjo.
In ker te sooči z nepredvidljivim.

Spomnim se, kako sem se pred petimi leti začela spuščati stvari iz svojega življenja.
Stvari, ki so mi res veliko pomenile. V sebi sem čutila, da se pokrajina mojega življenja spreminja, kljub temu, da na zunaj ni bilo videti, da bi bilo karkoli drugače.

Sprva sem se silovitosti s katero je moja Duša stopila v ospredje kar malo ustrašila.
Pogosto se mi je zgodilo, da sem bila v komunikaciji z osebo in mi je Duša zelo glasno rekla, da laže ali pa blefira. Sem se včasih prav borila sama s seboj in veliko je bilo potrebno, da sem začela bolj poslušati in zaupati sebi.

Ko so rožnata očala Prijetne ženske zdrsnila z mojega nosa, sem si morala priznati tudi to, da so v mojem življenju ljudje, ki so me izkoriščali, ki so z veseljem uporabili mojo naivnost proti meni in da s svojim prilagajanjem ne bom prišla daleč.

Vse kar sem potrebovala na tej poti mi je sproti prihajalo v roke.
To kar je terjalo od mene pa je bila budnost, čuječnost in voljnost, da sem ponujeno tudi sprejela.

Kljub vsemu je bilo vse prej kot lahko.
Bilo mi je težko.

Iz prve roke vem, kako romantično se sliši, da si v procesu porajanja sebe na novo.
Realnost je vse prej kot romantična.

Sistem dominance ima profit, če je ženska v iskanju, če ni v stiku s sabo, če ne ve kdo je in zakaj je tukaj. Gre za manipulacijo in družbeno hipnozo, ki te nauči, da stvari najdeš zunaj sebe. Zato toliko žensk išče sebe v knjigah, v terapijah, v seminarjih, v odnosih.

Kako vem?
Ker sem bila ista.

Tudi jaz sem sprva iskala sebe tam zunaj.
In v teh sferah osebnega in duhovnega razvoja sem že res dolgo, od leta 1991.
Imam kilometrino.

Zato iz prve roke vem, da te družbena hipnoza ločuje od tvoje prave narave, inteligence telesa, cikličnosti, kreativnosti in vsega, kar te resnično neguje in nahrani tvojo žensko Dušo.

In ko izbereš ali pa te življenje stisne v kot in terja, da se osvobodiš kalupa v katerega te ukalupi Patriarhat vse od rojstva, je proces kaotičen in v njem nimaš kontrole ali nadzora.

Tisto do česar prideš je, da si prerasla življenje, ki si ga živela do sedaj.
In da je potrebno odložiti maske, persono, identitete, ki si jih ustvarila, da si preživela.
Da si preveč. Da nisi dovolj.

Ta proces je kot bi bila noseča sama s Seboj in si v procesu porajanja nove Sebe.

Duhovni porod nove Sebe je za vsako žensko drugačen.

Za sabo imam dva fizična poroda in različna sta bila kot noč in dan.
Obakrat sem imela krasno izkušnjo, vendar nista bili brez bolečine.
Danes vem, da bi lahko bila še bolj prijazna do svojega telesa, če bi imela več informacij in bi se nanju drugače pripravila. Vem pa tudi, da je bilo tisto, kar je bilo ključno za izkušnjo, ki sem jo imela, da sem zaupala svojemu telesu.

Tako kot večina žensk ne ve, da je pred fizičnim spočetjem tri mesečno obdobje priprave, ki sledi dušnemu dogovoru, da se bo duša utelesila, med vsemi tremi dušami (otroka, mame in očeta), nam nihče ni povedal, da je, preden gre ženska skozi proces ponovnega rojstva Ženske v ženski, obdobje priprave.

Ta priprava se začne s prehodom v štirideseta.
Dolgo preden pride ženska do zadnje faze poroda.
Dolgo preden se začnejo popadki in bolečina.

Pri večini žensk je to obdobje prehoda v menopavzo dolgo med 7 in 12 let.

Ko govorimo o fizičnih simptomih, težavah prehoda v menopavzo, govorimo o tem procesu poroda. Pred njim pa je dolgo obdobje nosečnosti.

Ponovno rojstvo Ženske v ženski je iniciacija.

Je proces umiranja starega in porajanja novega.
Je portal v drugo polovico življenja ženske, ki določa ali bo šla v vedno večjo širitev, razcvet, radost, zadovoljstvo in izpolnjenost ali bo sledila tetam, mamam, babicam, ki so bile s starostjo vedno bolj zadrte, zagrenjene, kritične in krute do mlajših žensk okoli sebe.
Ker so jih spominjale na to kaj so zamudile.

Mnoge rečejo, da ni nič zamujenega in do določene mere se strinjam.
Vem pa iz lastne izkušnje, da je precej lažje deskati na valu, ko se dvigne pod tabo in te nese, kot loviti tistega, ki si ga zamudila.

Porod nove Sebe je boleč.
Vsak porod je boleč.

Razlika je v tem v kolikšni meri slišiš potrebe telesa in sodeluješ s popadki, dihaš in se premikaš z njimi in v kolikšni meri se bojuješ z njimi ali jih ignoriraš.
In ja, tukaj ti priprava zagotovo pomaga, da se z večjo milino premikaš skozi to pokrajino menopavze.

Dejstvo je, da je ta Ženska, ki ti SI v tebi.
In želi se poroditi skozi tebe kot TI.

V kolikšni meri boš z njo sodelovala in soustvarjala pa je odvisno od priprave na ta porod.
Če se upiraš popadkom, boli vedno bolj.

Zase vem, da je bila Varuhinja Ljubezni tista, ki je do mene prinesla orodja za pripravo na moje ponovno rojstvo.

Ker je to, da prepoznaš in sprejmeš Ljubezen v sebi in ji pustiš, da te vodi v tem procesu porajanja sebe na novo nekaj, kar je neprecenljivo.

Ta dušna kvaliteta Ljubezni me je vedno znova opominjala na vso podporo in preobrazbo, ki mi jo je nudila.

Izvorna substanca Ljubezni/Svetlobe je tista, ki te neguje in hrani. In modro jo je zavestno povabiti v soustvarjanje. Še posebej, ko se znajdeš v tej neznani pokrajini menopavze.

Povabi Ljubezen v ospredje. Naj te vodi.
Naj vdihne novo življenje Vate.

Bolečina popadkov je nekaj, skozi kar se je modro premakniti.
Dih za dihom.

Naj te popadki ne ustavijo v tem procesu, ko porajaš novo Sebe skozi sebe
To kar porajaš je Ženska, ki ti je namenjeno, da si.

Popadkov ni potrebno popravljati.
Popadkov ni potrebno zdraviti.
Popadki ne potrebujejo terapije.

Potrebujejo Ljubezen.
Da jih ljubiš skozi in skozi.
Da ljubiš sebe skozi njih.

Tisto, kar želim vsaki ženski, ki pride do tega portala je, da ve kje je, da pozna sebe in da zaupa vase in se zanese nase.

Naj bo zaupanje tvoja zvezda Severnica.
Naj bo milina tvoja vodnica, da vztrajaš.

Spomni se, da si ženska v porodu.
Ker boš prišla do točke, ko bo potrebno potisniti. In bo bolelo.
In boš utrujena. In proces bo od tebe terjal vse.

Vendar vedi, da je Ljubezen vedno tam s tabo.
Vedi, da ti je vedno na voljo, da te bo nosila skozi proces.
Ljubezen te ne bo zapustila. Ne bo te zatrla, zavrgla, zlorabila ali te zanikala.

Ko si v procesu porajanje Sebe na novo se spomni na to, da si del čudeža.
Ti si Čudež.

Življenje te potrebuje.
Življenje te vidi.
Življenje te vodi.

Življenje ve, kam potuješ.

Varna si.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Živimo v svetu, kjer je nabiranje znanja zelo cenjeno.
Več ko veš, več si vreden.

Vendar je pohlep po več in več, ko moraš imeti več vsega, vključno z več nazivi, več znanja v kombinaciji s strahom pogubna kombinacija. Reciva, da je preplavljujoče.
Enostavno je vsega preveč.

Ženske smo postale nabiralke znanja.
V sebi čutimo, da nismo dovolj in ne vemo dovolj, kar nas vodi v požiranje knjig in poslušanje seminarjev, kjer imamo občutek, da vedno več vemo, težava pa je največkrat v tem, da vsega tega znanja ne utelesimo.

Utelešanje je povezano s čutenjem.
Da bi lahko začutila resnico, je potrebno biti v telesu.
In razlika med tem ali si v glavi ali s v telesu je ogromna.

Poznavanje stvari in razumevanje ima brez dvoma svoje mesto.
Vendar brez izkušnje, ki se zgodi skozi telo, hitro ugotoviš, da je lahko poznavanje stvari tudi način, kako se izogibaš temu, da bi se srečala sama s seboj.

In tisto mesto, kjer se ne moreš žejna peljati čez vodo, so brez dvoma odnosi.
Prebereš lahko na tone knjig. In preposlušaš ure in ure zanimivih pogovorov in nasvetov glede tega kaj bi morala v odnosih početi, vendar je soočenje v konkretni situaciji tisto, ki ti pokaže koliko tega, kar veš, dejansko tudi živiš.

In to vem iz prve roke.
Ker sem bila pogosto zelo pametna.
Arena odnosa pa je pokazala kje dejansko sem.

In to ne samo partnerski odnos.
Odnos z mojim telesom je tisti, ki me uči največ.
Ker sem tolikokrat gladko povozila sporočila, ki mi jih je moje telo dajalo, ko sem bila zaverovana vase in v svoj mentalni svet.

Seveda je poznavanje stvari uporabno, vendar je , ko prideva do telesa, precej omejeno.
Lahko beremo knjige na tematiko telesa, vendar je dejansko čutenje in izkušanje skozi telo nekaj povsem drugega.

Ko sem delala z različnimi metodami zdravljenja, me je anatomija telesa fascinirala. Raziskovala sem in se izobraževala.

Vendar sem svoje telo v resnici začutila šele, ko sem bila voljna spustiti vse znanje in ga premakniti.

Nežno opazovanje.
Globoko poslušanje.
Povezovanje z inteligenco mane Gaie me je čisto zares pripeljalo v telo.

In tisto, kar vedno znova najdem na tem mestu čutenja je bolečina ignorance, ko sem delala najboljše kar sem mislila, da zmorem, brez kompasa, ki bi mi dejansko pokazal, kje se nahajam.
Zavestno zavedanje tega, kje se trenutno nahajaš in opazovanje tega, kar ti je na voljo je ključ za utelešanje. Pravzaprav je prvi korak v tem procesu.

To, kar imamo priložnost opazovati na vsakem koraku je to, da svet ne potrebuje več intelektualcev, ki iščejo rešitev problemov. Potrebuje premik paradigme, ki je mogoč samo skozi utelešenost, ko si usidrana v čutenju in globoki povezanosti z življenjem.

Življenje je ciklično.
Ženska narava je ciklična.
Tvoje telo je ciklično.

In poznavanje tvojega notranjega vdiha in izdiha je ključnega pomena. Da veš kdaj počivati. In kdaj biti v akciji. To premikanje med počitkom in aktivnostjo je nekaj, kar zelo lepo odslikavajo tudi letni časi.

Premik iz zime v pomlad je premik iz počitka v akcijo.

Povezanost z modrostjo zime je tista, ki ti omogoči, da v svojem življenju potuješ skozi izzive in zmage pomirjena, nahranjena in izpolnjena.
Ko iz globin zime vznikne pomlad in se njena brbotajoča energija raziskovanja in novega začetka začne dvigati proti površju je pomembno, da se ji odpreš in da jo zmoreš povabiti v svoje življenje.
To bo terjalo, da si v sprejemanju in da zmoreš držati prostor za vse, kar to prinese s seboj.

Poznavanje svojega cikla je tukaj več kot dobrodošlo.
Zaznavanje nians v počutju, senzitivnost in poslušanje navznoter je ključnega pomena, da se lahko odzoveš na informacije, ki jih prejemaš brez da bi šla v preplavljenost in v reakcijo.

Skozi ples poslušanja in odzivanja zavestno utelešaš cikličnost tvojega telesa, ki te preobraža.

Posledica stika s seboj in sledenja sebi je integracija in harmonija, ki jo izkušaš.
To se v tvojem vsakdanu kaže kot pomirjenost s seboj in večja lahkotnost v soočanju z izzivi.

Tisto kar je največji premik, ki ga izkušaš pa je občutek pripadnosti, ki ga čutiš v sebi.
Ko čutiš, da pripadaš. Da stojiš na svojem mestu pod soncem.
V sebi poznaš resnico.

Čutiš svoja ja in tudi svoj ne globoko v svojih kosteh in ne zgolj kot zanimiv koncept v glavi.

To česar mi niso povedali in sem spoznala v praksi pa je, da je delo, ki je potrebno za utelešanje nekaj, česar ne moreš narediti sama.
Potrebuješ skupnost.
Ker potrebuješ odsev.
Ker potrebuješ podporo.

Ko poslušaš druge ženske v njihovih izzivih in v sebi čutiš njihove zgodbe, njihove poraze in zmage, imaš priložnost biti priča njim in hkrati sama sebi.
Stvari oživijo. Te opolnomočajo. In negujejo.

Zato je v skupnosti Dragocena vsak mesec eno druženje posvečeno poslušanju, ko v Salonu Srca vsaka deli svoje uvide, modrosti in izzive.
Eno druženje je posvečeno praksi. Ko skupaj stopamo na mrežo Luči.
Eno druženje je posvečeno preobrazbi. V Lumina Salonu se spogledamo s senco meseca.

Na začetku meseca odpremo prostor za novo tematiko, s katero vstopaš v ples, v intimno spoznavanje in utelešanje. In začnemo z dragocenostjo. Ker je tako zelo pomembno, da ugledaš svoje mesto in to kako zelo dragocena si za ta planet.

V sredo 8.2.3023 te vabim v spletno druženje Stopi na mrežo Luči ob 20. uri
Dobila boš izkušnjo povezovanja in soustvarjanja.

Posnetek bo na voljo samo v skupnosti Dragocena.
Pofočkaš se na povezavi http://divine.si/darilo/skupnost.html

Toplo vabljena v skupnost Dragocena, ki je za žensko, ki želi ustvariti prihodnost v kateri smo vsi v razcvetu.

Dragoceno je, da se imamo.
Podpora. Povezanost. Skupnost. Varnostna mreža, ki te ujame, ko padeš.
Jata s katero letiš hitreje in dlje.

Sveto mesto, kjer objameš sebe, se potopiš v globine svoje ženske duše, utelesiš svojo moč in zasiješ kot TI. Prijave so odprte. Začnemo 5.4.2023. V mesecu marcu pa je na voljo bonus druženje Dragocena. Podrobnosti najdeš na povezavi http://divine.si/program/dragocena.html

Sodobna družba je obsedena z lepoto in mladostjo.
Tisto, česar ne vemo in kar se izgubi nekje v prevodu pa je sijaj, ki ga mladenke oddajajo.
Ravno ta sijaj poskušamo kupiti z izdelki, ki povečujejo mladostni videz, s kozmetiko, ličili, izdelki za nego las, kot tudi z oblačili, storitvami lepotne kirurgije, storitvami fitness centrov ali z dietami.
Vendar gre za veliko popačenje. Za pomen izgubljen v prevodu.

Sijanje je razlog številka ena, da kupujemo lepotne izdelke, polnimo svoje omare z oblačili in preživljamo svoj čas na vedno novih vadbah. Ob tem pozabljamo na dejstvo, da izgubimo svojo sposobnost sijanja v trenutku, ko začnemo sijaj iskati zunaj sebe.

Sijanja ne najdeš v številki svoje obleke, v najnovejši kremi ali v obliki svojega telesa.
Ni ti potrebno izgubiti niti grama maščobe, da bi bila vidna sijoča. In hkrati lahko investiraš ure časa in veliko denarja v ustvarjanje perfektne zunanje podobe, pa kljub vsemu v sebi čutiš pomanjkanje nečesa, česar ne znaš niti ubesediti.

To kar pogrešamo je izžarevanje svetlobe.
Obleka in ličila te lahko naredita bolj atraktivno, vendar te ne bosta obdarila s sijem.
Paradoks je v tem, da je tista stvar, ki jo poskušamo kupiti na tisoče načinov pravzaprav na voljo zastonj.
Na voljo ti je vedno, ko si voljna biti ranljiva in zasijati.

Sijanje se zgodi v trenutku, ko vstopiš v sobo in povzročiš osuplost, ker tvoja notranja luč sije tako močno, da jo lahko začuti čisto vsak v prostoru.

Sijanje je skrito v trenutku, ko čutiš, da si ljubezen in skozi pogled podeliš polno moč univerzuma s svojim najdražjim.

Sijanje je trenutek utelešenosti, ko je tvoje telo polno energije in pretočno, v harmoniji z ritmi narave in ko tvoj gib izžareva svetlobo.

Zame osebno je privilegij in nekaj izjemno ganljivega, ko sem priča sijanju ženske.

Telo je resnično čudežno.
Je izjemen prevodnik kvalitet duše, ki jih začutimo, ko smo v čudenju ob barvah sončnega zahoda, ko smo s svojimi najdražjimi ali občudujemo lepoto vrtničnih lističev.

Telo je prevodnik za svetlobo, energijo, za ljubezen.

Po definiciji slovenskega knjižnega slovarja pomeni sijati – oddajati svetlobo.

Sijanje je narava oddajanja svetlobe. Oddajanje svetlobe ni redek dar, ki ga imajo zgolj izbranci. Oddajanje svetlobe je sposobnost, ki jo imamo vsi. Vendar je brez dvoma izziv v tem, da to, da siješ, ni samo po sebi umevno, je nekaj, kar izbiraš.

Izžarevanje svetlobe je veščina, ki se je lahko naučiš.

Predstavljaj si Marilyn Monroe, kako stoji na mestu, hkrati pa se skozi njo zliva polnost univerzuma, ki jo zaznaš kot sijaj. Predstavljaj si njeno sproščeno samozavest, ki sije iz nje, skupaj s seksapilom in očarljivostjo, ki jo izžareva njeno sproščeno, sprejemljivo telo. Njen užitek je otipljiv. In s svojo magnetičnostjo pritegne pozornost. Seveda v tem trenutku razmišljaš, da je to normalno, saj gre vendar za spektakularno Marilyn, ki je imela ta dragocen dar, ta mistični x faktor, ki ga mnogi enostavno nimajo. Ko razmišljamo o njeni podobi, o njenih laseh in oblinah, je to, kar sije onkraj podobe, ki jo vidimo, nezmotljivi sijaj, ki ga je imela.

Ko si priča ženski, ki sije, ponavadi predvidevaš, da se je rodila s tem x faktorjem.
Vendar ne bi mogla biti dlje od resnice.

Narediva majhen eksperiment…
Predstavljaj si, da bi gospodična Monroe zaprla svoje oči, se potegnila vase in skrila svojo energijo.
Kaj, če bi nosila razvlečena oblačila, če bi svoja ramena upognila navznoter, da bi skrila svoje telo in bi zakrčila svojo medenico? Zmanjšala bi čudovit pretok njene Biti, ni res? Aktivno bi izbrala, da zastre svojo svetlobo, da skrije svojo energijo. In to delamo ženske ves čas.

Sijanje ni darilo izbrancev.
Sijanje ni stvar spola.

Sijanje je posledica treh korakov, ki jih je potrebno aktivno izbirati in jih vedno znova dajati v akcijo.
Prvič je potrebno kultivirati pretok energije v telesu.
Odkleniti je potrebno obrambo telesa in se sprostiti.

Drugič, sijanje izhaja iz sprejemljivosti, kar nas opomni na to, kako pomembna je izmenjava z okolico v kateri smo. Sposobnost sprejemanja je ključnega pomena za sijoče in izpolnjujoče življenje.

Kot tretje, sijanje izhaja iz tvoje voljnosti, zavestne izbire, da oddajaš svetlobo.
Da svetlobo zavestno podeliš z ljudmi in s svetom.
Gre za zavestno izbiro, da si v izžarevanju.

Sijanje je izbira, da izžarevaš ljubezen skozi odprto in pretočno telo.

Ko se naučimo sijati, smo navdušene in bi bile ves čas v sijanju, vendar ima tudi svoj senčni del, ki ga moramo poznati.

Preplavljanje drugih s svojo energijo pogosto vodi v napade ali branjenje na drugi strani, zato je ključnega pomena, da znaš s svojim sijem upravljati.

Predstavljaj si, da si v temni sobi in nekdo prižge luč, ki te zaslepi.
Seveda bi se branila in bi hotela, da ta luč ugasne, še posebej, če si dolgo časa preživela v temi.
Zato je pomembno, da se zavedaš svojega vpliva na okolico.
In tudi, da veščino izžarevanja razviješ v varnem okolju, ter jo nato izmojstreno podeliš s svetom.

Kar je čudovito v povezavi z izžarevanjem je to, da gre za veščino in da lahko jakost svoje svetlobe po potrebi povečaš ali zmanjšaš, glede na okoliščine v katerih se znajdeš.
Pretočnost energije se v tvojem telesu ne zmanjša, ko zmanjšaš jakost svoje svetlobe.
Še vedno si pretočna in sijoča v sebi.

To kar se spremeni je jakost svetlobe, ki jo oddajaš.

Izžarevanje je čudovita veščina, ki te spomni na tvojo moč, pretočnost za ljubezen, energijo in svetlobo.

In bolj vešča kot si v upravljanju s svojo svetlobo, energijo in ljubeznijo, močnejša si, večja je tvoja kapaciteta, da to, kdor ti si, podeliš z ljudmi in s svetom.

Da bi zasijala kot TI je modro izmojstriti veščine kot je to, da verjameš Vase, se zaneseš Nase, da ceniš Sebe, spoštuješ svojo žensko naravo in zaupaš Vase. S tem krepiš svojo suverenost. In avtonomnost.
Potem veš kdaj in kje je modro, da uzasiješ, si vidna in se pokažeš.
In kdaj in kje je bolje leteti pod radarjem.

Več o veščinah, praksah in umetnosti sijanja bom s teboj delila v intenzivu Zasij kot TI!

Podrobnosti najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Že lani sem razmišljala o tem, da mi novo leto v Gregorijanskem koledarju kot ga poznamo in praznujemo nekako ne gre v kontekst tega kar v tem času čutim in doživljam sama, pa sem to gladko dala na stran.

Letos pa sem cele praznike razmišljala o tem, kako je prehod iz 31.12. na 1.1. umetno ustvarjen. V svoji notranjosti čutim, da je novo leto nekaj, kar je sintetično.
Tega dramatičnega prehoda v naravi ni.

Ker sem letos toliko upočasnila, moja zastrupitev pa je samo dodala k temu, da sem se res potegnila čisto v center svoje Biti, sem čutila to, kako je v naravi Zimski Solsticij tisti prehod. Potem pa vse stoji.

Obrat iz teme v luč se dogaja počasi in šele 1.2. na Imbolc se zares začuti tisto brbotanje nekje v globinah, ki nakazuje, da je življenje pripravljeno na nov razcvet.

Na severni polobli smo nagnjeni stran od sonca… zima je tista, ki pooseblja prenovo, regeneracijo, ki je nujen del cikličnosti v naravi.
Januar je mesec, namenjen regeneraciji, počitku in negovanju.

Zato res ne čutim evforije novoletnih zaobljub in tega, da bi morala karkoli spreminjati ali pa da bo po tem prekucu v novo leto karkoli drugače.

Moj občutek je, da novo leto prekriva to kar se v resnici dogaja v naravi.
Da je umetno ustvarjen, da nas v resnici pelje stran od tega, kar se dogaja v naravi.

Letos se mi še posebej zdi pomemben ta čas v katerem se nahraniš, neguješ in napolniš za tisto, kar te čaka v aktivnem delu leta.

V teh prvih dneh januarja čutim, kako me kliče navznoter, v hibernacijo, v poslušanje Duše.
In v resnici ne čutim, da bi planirala leto. Vsaj ne še.

Počitek.
Negovanje.
Preprostost.
To mi paše.

Posledica zastrupitve je tudi ta, da moram biti res v stiku s telesom, da mi pove za vsak obrok posebej, kaj mu paše.
Poslušanje potreb telesa je v prvem planu.

Poslušam reko, ki teče v mojih globinah.
Sem v pregledu leta 2022 in tega kar mi je ta reka iz globin prinesla na površje.
V globokem poslušanju šepetanja, tega kar se želi izraziti skozi mene v letu v katerega smo vstopili.

Kdo postajam, čemu moram držati prostor.

Ker tisto, kar sem letos zelo močno začutila v povezavi s kreacijo leta že na začetku decembra je, da je dovolj pehanja za tem kar je zunaj mene.
Da je uspeh nekaj, kar vsak izbira zase.
In zame je uspeh to, da sem radostna, polna v sebi in da uživam vsak dan posebej… z nasmehom na ustih.

Dojela sem, da sem prerasla neskončne sezname in naročanje »dedku mrazu« ali nekemu drugemu dobremu možu, ki bo poskrbel, da je vse dostavljeno točno na dan.
Potem pa upaš, da si bila dovolj pridna, ubogljiva, da ti bo to odobreno s strani nekoga zunaj tebe.

Od majhnega nas učijo, to je del programiranja, da ti nekdo zunaj tebe izpolnjuje želje.
Ti samo napišeš seznam in to dobiš.

V resnici je potrebno v sebi izluščiti kaj je tvoja Duša izbrala in temu narediti prostor.
Ključnega pomena je odpiranje prostora za novo.
Da bi lahko sprejela darila, ki jih ima 2023 zate.

Stvari pogosto pridejo, pa jih sploh ne opazimo in posledično ne sprejmemo, ker pridejo v drugačni obliki kot smo si jo zamislili.

Da bi se lahko odprla novemu, pa potrebuješ občutek notranje varnosti in stabilnosti.
Da prepoznaš kaj je tisto, kar je tvoje in kaj ne.
Da si zvesta sebi in svoji ženski Duši.

Upočasnitev.
Dovoli si upočasnitev.

Opazovanje.
Globoko poslušanje.

Čas za akcijo še pride.
Zdaj pa neguj sebe.
Okrepitev tvoje posode, tvojega telesa je bistvena za to, kar bo leto 2023 prineslo s seboj.

Zdaj je čas, da si podariš čas zase.

Želim ti izjemno 2023.
Da ga v polnosti užiješ in zaživiš.
In da je tvoje življenje polno tega, kar te razveseljuje in neguje.

Taja Albolena