Arhivi Kategorije: Iz Arhiva

Kdo vodi tvoje življenje?

Nisem vredna življenja.
Sebična sem ker hočem živeti.
Jaz sem napaka.
Ne bi smela živeti

In čutim, kako se skrčim, pomanjšam, izginem, enostavno ne obstajam več.
Raje sprejemam po kapljicah – malo po malo – to je zame dovolj.

Ker če velikodušno sprejmem, sem slaba.
Sem grabežljiva. Sem sebična.
In nočem biti sebična.
Nočem, da mi očitajo, da sem razvajena.
In to boli, tako faking boli.

To sem zapisala pred letom dni, ko sem bila v isti bolečini, ko sem se že milijontič valjala v isti zgodbi, pa še vedno nisem prišla na konec z njo.

Nisem si upala pogledati direktno noter, ker je bilo tako zelo boleče.
Pogledati kam? V svojo notranjo temo…

Potrebovala sem tenstanje, to, da sem sedela s seboj in s svojo bolečino.
Ker bolečina je lahko tisti motor, ki te potisne v premik, v spremembo, v to, da dvigneš rit in stopiš direktno noter.

Znani psihiater in psihoanalitik C. G. Jung je vsebine, potisnjene iz polja človekovega zavedanja, poimenoval senca.

Senca so vsi tisti deli vas, ki se ne skladajo s predstavo, ki jo imaš o sebi.
Najbolj fascinantna stvar pa je, da tvoja senca skriva bistvo tega, kar si.

Tvoja senca je rodovitna prst v katero zaseješ semena svojih potencialov.
In ta prst v sebi skriva vse, kar je umrlo.

Leta sem se trudila, da bi živela zgolj pozitivni pol v svojem življenju. Trudila sem se biti pozitivna. Vendar me je vedno znova povozilo na polno, ko se je oglasil ta isti glas, ki me je vodil v iste, stare zgodbe.

Delala sem na temu, da se ga rešim, rezala vezi, ga ignorirala, se ločevala od njega, dokler nisem dojela, da je del mene.
In da je najbolj modra stvar, ki jo lahko naredim, da ga sprejmem, ga objamem v sebi, ga vzljubim in dam v srce.

Toliko se govori o ljubezni do sebe, hkrati pa biješ vojno v svoji notranjosti, ko se bojuješ, bežiš ali se delaš, da velik del v tvoji notranjosti sploh ne obstaja.

Ti si ustvarila zemljevid svojega življenja na podlagi izkušenj iz tvojega otroštva.
In vedno znova poustvarjaš ene in iste izkušnje na podlagi tega zemljevida.

Senca se spočne, ko se iz veličastne enosti zavesti, iz katere vsi izhajamo, začne osamosvajati ”jaz”. To je del vsakega človeka, brez izjeme. Tisto, kar se ne vključuje v razvijajoči se ego ideal – v tvoj idealizirani občutek jaza, ki ga krepita tvoja družina, tvoje pleme, družba in kultura – postane senca.

Upiranje senci je oblika treniranja tvoje mišice pozitivnosti. S tem, ko nočeš biti neumna, pohlepna, sebična, zlobna, v sebi aktiviraš in razvijaš kvalitete, ki jih želiš živeti – vedoželjnost, radodarnost, prijaznost, ljubeznivost.

Tvoji senčni deli so tvoji zavezniki v tvoji evoluciji, v tvojem procesu razcveta.
In pomembno je, da jih prepoznaš kot svoje zaveznike.

V prvem delu življenja, tam nekje do 28 leta lahko svoje sence uporabljaš kot gorivo, ki te potiska naprej. S tem, ko dokazuješ, da zmoreš, da si dobra, odlična, ko dosežeš vse, kar si zadaš.

Vendar pride čas, ko gorivo, ki ti je bilo na voljo za tvojo rast, da ti pomaga v prehodu na naslednji nivo v tvojem življenju enostavno ni več na voljo.

To je tista faza, ko stari mehanizmi ne delujejo več. Ko stvari postanejo boleče. Ko te to, da se siliš v stvari bremeni, čutiš utrujenost, izčrpanost, preplavljenost. Goriva ni več.

In tudi, če si uspešna po vseh zunanjih standardih čutiš, da ti nekaj pomembnega manjka.
Nimaš korenin, ni temelja.
In vsak najmanjši veter te zamaje.

To je znak, da je v tvojem življenju nastopil nov cikel, ki potrebuje nove veščine.
In ena pomembnih veščin je delo s svojo notranjo senco.

Dejstvo je, da se vse življenje poraja iz notranje teme.
Notranja tema je maternica kreacije iz katere se poraja čisto vse.

In namen tvoje sence je, da te uči, vodi in ti podari blagoslov vseh področij, ki jih moraš raziskati in jih izpostaviti – vseh skritih delov v tvoji notranjosti.

Čeprav so te vsebine potisnjene globoko v nezavednem, si preko projekcije poskušajo izboriti svojo pot nazaj v tvoje zavedanje. Zato v svoje življenje pritegneš ljudi, na katere projiciraš svojo senco.
Ti deli tebe skušajo priti na svetlo in pogosto jih spodbudijo negativne lastnosti, ki te močno vznemirjajo pri drugih ljudeh.

Senca vsebuje vse, kar skušaš prikriti ali zanikati.
Vsebuje tiste temne lastnosti za katere meniš, da niso sprejemljive za družino, prijatelje in kar je najpomembnejše, zate.

Temno stran si potlačila globoko v svojo zavest, jo skrila pred seboj in drugimi.

Vendar iz tega skrivnega kraja prihaja preprosto sporočilo: Z menoj je nekaj narobe. Nisem takšna, kot bi morala biti. Ni me mogoče ljubiti. Ne zaslužim si. Nisem vredna.

In običajno gremo s tem delom v boj ali pa bežimo pred njim. To so preživetveni mehanizmi; boj, beg, zanikanje.

Namesto, da bi senco poskušala prikriti, je pomembno, da jo razkriješ, jo objameš in si prilastiš vse tiste stvari, ki se jih najbolj bojiš in so ti najbolj boleče.

Senca razkriva tisti del tvoje osebnosti, ki uniči tvoja razmerja, ti ubija duha, in ti preprečuje, da bi v polnosti zaživela svoj polni potencial in uresničila svoje sanje.

Bi rada bila vidna? Spremenila svet? Naredila pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu?

Potem je potrebno pogledati v svojo notranjo temo, se spustiti vanjo in jo vzljubiti.

Dejstvo je, da je vse del božanskega tako senca kot luč. Moraš se potopiti v svojo temo, da bi lahko zasijala tvoja luč. In vse, kar skrivaš v sebi moraš prepoznati in potrditi v sebi.

Tako sem ponovno sedela s svojo sebično grabežljivko, ki bi se skrila in ki naredila vse kar je v njeni moči, da ji kdo ne bi očital, kako razvajena in sebična je. Ker ni bilo varno sprejeti je šla v golo preživetje, na minimum. In to je bilo tisto, kar sem morala sprejeti.

Vodila me je nazaj, v maternico, ko sem bila zarodek v 5 mesecu in sem prvič doživela kako je, ko nisi velikodušno sprejeta. Kako se počutiš, ko vzameš sama sebi, da ne bi bila uničena.
In dojela sem, kako zelo ta del potrebuje mojo pozornost, sprejemanje in ljubezen.

In tega nihče ni mogel narediti namesto mene.
Naučiti sem se morala biti z njo.

In to lahko naučim tudi tebe.
Kako sedeti s seboj in skozi proces duhovne alkimije alkimizirati svojo senco in razkriti zlato, ki se skriva v senci.

Več o senci delim v programu Razcvet Ženske, kjer zdravimo senčni del tvojega izvornega načrta tvoje Ženske Duše.
Več najdeš >>>tukaj<<<

Objemi Sebe. Vzljubi sebe. Zaživi kot Ti!

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

Abeceda Življenja

Velika arkana v tarotu je kot popotovanje Norca skozi tančice življenja. Gre za avtentične simbole, pravzaprav ključe, ki odpirajo notranja vrata v uvide, nove ideje, čarobnost in skrivnosti življenja. Prav zaradi tega jih vidim kot črke v abecedi življenja, ki nas učijo skozi duhovne prakse, v katere se je treba potopiti in jih izkusiti, da bi jih resnično utelesila in zaživela. Vsak arhetip predstavlja številne simbole, ki nam pomagajo razumeti našo lastno pot.

Beseda arcana je množina besede arcanum, ki pomeni pomembno skrivnost. Arkana nas stimulira in vodi skozi umetnost učenja na vseh ravneh. Prav zaradi tega je popotovanje skozi 22 arhetipov tako potentno, saj od nas terja več kot le študij ali intelektualno razlago, potrebna je kontemplacija, spust v globine.
V globokem, intimnem stiku z dušo arhetipi oživijo in razkrijejo svojo modrost, ki je zate pomembna v tistem trenutku, skozi katerega potuješ.

Dvakrat v letu se odpira okno, ki omogoča vpogled onkraj tančic skrivnosti življenja. Zimski sončev obrat in poletni sončev obrat sta dve točki na letnem kolesu, ki odstirata vpogled v realnost duše.

Najdaljša noč v letu, 21.12., je bila v številnih tradicijah poznana kot Materina noč, saj je v temi boginja še enkrat rodila Luč. Isis je rodila Horusa, Freya sina Baldurja, gre za simbolično rojstvo Luči. To je dan preobratov, ključen trenutek ponovnega rojstva, ko se začne nov cikel.

In na drugi strani kolesa imamo, 21. 6., najdaljši dan v letu, ko se zaključuje zunanji cikel in vstopamo v notranji cikel. To je odličen čas za čiščenje vsega, česar ne potrebujete več, in vzpostavljanje trdnih temeljev. Alkimijo duhovne preobrazbe simbolizira salamander, mitološko bitje, ki živi v ognju.

Zdaj je čas prečiščevanja, ki pomaga očistiti osebnost vsega balasta in nam pomaga razvijati integriteto. Preporod skozi ogenj prečiščuje našo notranjo resnico, izžiga naše navezanosti in omejitve ter nas skozi preobrazbo feniksa vodi v preporod. V samem srcu te izkušnje se razkriva porajanje Boginje, naše globoke notranje modrosti.

Ogenj je element, ki izhaja iz akaše, iz etra in predstavlja temperaturo, intenzivnost etra. Ogenj povzroči, da se stvari gibljejo, in je katalizator za preobrazbo. Čas poletnega solsticija je potenten čas, ko lahko zavest ognja v njegovem polnem potencialu uporabimo za vžig tistega, kar želimo, da bi se zgodilo v naslednji polovici leta, v času do zimskega solsticija.

Feniks simbolizira dvig zavesti na višjo raven in v tem času je feniks tisti, ki ti pomaga, da prideš v stik z zaupanjem vase, da prižgeš svoj notranji ogenj in se potopiš v svojo moč kreacije.

Prav zaradi tega je v tem času popotovanje skozi veliko arkano tarota orodje, ki ga lahko uporabiš za spoznavanje sebe in potapljanje v skrivnosti življenja.
Za alkimiste v srednjem veku je arkana pomenila skrivnost narave.

Vendar so arhetipi velike arkane več kot prispodobe ali skrivnosti. Arhetipi tarota predstavljajo avtentične simbole, ki razkrivajo globino svojega pomena skozi poglabljanje, kontemplacijo, molitev in meditacijo.
Arkana je vedenje, globoka modrost, ki jo moraš poznati, da bi sebe lahko porodil/-a na novo.

Arkana je kot encim.
Encim ali fermènt je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Encim arkane stimulira duhovno življenje človeka. Gre za 22 aspektov človeških izkušenj, doživetij, ki predstavljajo naše stalnice, stvari, ki se skozi naše življenje nikoli ne spreminjajo.

Zame osebno je arkana abeceda življenja.
Simboli te abecede so nosilci encimov.
Encim katalizira reakcijo le, ko so okoliščine v notranjem svetu človeka ugodne, kar v praksi pomeni, da se ti arhetip vedno razkrije le v tolikšni meri, kot si jo pripravljena sprejeti v danih okoliščinah. Proces te vedno vodi v tolikšne globine in širine, kot si jih voljen/-na sprejeti.

Poletni sončev obrat vodi v notranjost, v stik z ženskim principom sprejemljivosti in zdravljenja

Zato je to popotovanje vase vsakič nova izkušnja, ki razkriva dele tebe, ki jih morda še ne poznaš. Prebujanje Sebe je tako popotovanje, ki ga vodim dvakrat letno in ki ob zimskem solsticiju razkriva aktivni vidik tvoje notranjosti, aspekte, povezane s tvojim moškim principom aktivnosti, (več o moškem principu in aktivnosti delim v zapisu v Namarie), medtem ko te poletni sončnev obrat vodi v notranjost, v stik z ženskim principom sprejemljivosti in zdravljenja.

Zato je junijsko prebujanje boginje namenjeno potapljanju v globine svoje ženske Duše, prepoznavanju svojega dušnega klica in preobrazbi ovir, ki nas omejujejo, da tega, kdo v resnici smo, še ne živimo v polnosti.

Isis je tista boginja, ki nas v času poletnega sončevega obrata opomni na magično moč, ki jo vsak nosi v svoji notranjosti. Isis je egipčanska boginja, poznana tudi kot izvorna mati kreacije, ki iz svoje kozmične maternice rojeva popolnoma vse stvari, in kozmična maternica je mesto prenove, obnove in regeneracije. Vedno se lahko vrnemo v njeno črno svetlobo, da se prenovimo in obnovimo svoje energijsko telo.

V starem Egiptu je zvezda, ki predstavlja Isis, Sothis ali Sirius, vzhajala na poletni solsticij, 21. 6. Takrat se je Sirius na nebu pokazal tik pred vzhodom sonca, po 70 dneh odsotnosti na nebu. Sijoča zvezda Isis je zasijala, preden se je zlila s svojim božanskim dedom Rajem, ki ga simbolično predstavlja sonce. To je bil v Egiptu čas praznovanja, saj je vzhod Siriusa pomenil čas, ko je Nil poplavljal, kar je v deželo prinašalo blaginjo in rodovitnosti.

Isis je boginja magije in krila, ki jih pogosto vidimo na njenih slikah, so gesta zaščite, ki nam jo ponuja. Isis je mesečeva boginja, povezana z vodami, še zlasti oceani, s psihičnimi plimami, ki na nas delujejo na veliko različnih nivojih. Asistira nam v procesu alkimije.

V času, v katerem živimo, pa Sirius vzhaja konec julija, zato je celoten julij izjemen čas za zdravljenje in alkimiziranje vsega, kar nam ne služi več. Več o odpiranju Siriusovega portala najdeš na spletni povezavi tukaj…

Proces notranje alkimije je proces preobražanja svinca v zlato, za katerega potrebujemo stabilno posodo, dovolj energije in svinec, ki ga razkriva naša osebnost. Proces ni linearno usmerjeno dejanje ali aktivnost, je opazovanje, prepoznavanje, sprejemanje tega, kar je.

Ko preprosto sediš s tem, kar je prisotno, lahko to v svoji notranji posodi preobraziš s pomočjo encimov, ki so vsak dan na tem notranjem popotovanju od 22. 6. do 12. 7. prisotni in ti omogočijo nova spoznanja, odkritja, nove ideje, nove kreativne podvige.

To je čas plodnosti, ko se iz svoje notranjosti porajaš nova Ti.

Zato je ključnega pomena, da si v tem procesu zavestno prisotna, da zavestno soustvarjaš. Vsako leto nam je dana priložnost, na tebi je, da jo izkoristiš! Več o Porajanju Boginje najdeš na povezavi >>> tukaj <<<

Naj bo ta proces milosten, nežen in izjemen v vseh pogledih.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Članek je objavljen na spletni strani svetloba.si

Taja skozi svoje delo razkriva vrednost in dragocenost Ženske, da s svojim Darilom naredi pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.
DIVINE.SI

Arhetip zakona narekuje delitev vlog…

Si vedela, da so arhetipi prebivalci kolektivnega nezavednega?
Gre za izvorne vzorce, ki so del naše kode. Gre za našo izbiro, ki jo moramo izkusiti tukaj na Zemlji.
Pogosto pozabljamo, da arhetipi ustvarjajo mite. In miti so zgodbe, ki so del naše podzavesti.

Arhitip predstavlja prvo strukturo, prvi vtis nečesa, ki je na energetski ravni in se nato udejanja v materialnem. Gre za sile, ki vodijo naše obnašanje in oblikujejo našo identiteto.

Na nivoju duše smo določene arhetipe izbrali za naše zaveznike in učitelje. Z njimi imamo dogovor, da z njimi delamo. Da so del naše energijske strukture.

Arhetipi so del naše sence, zato je preko njih precej lažje prepoznati kateri so tisti vzorci, ki jih v svojem življenju preigravamo na čisto nezavednem nivoju.
Ko stopiš v svet arhetipov, se moraš zavedati, da so precej večji od življenja.
Imajo moč in potenco, ki presega tvoj jaz.

Arhetip v senčni plati predstavlja velik izziv. In povsem običajno je, da ga nočemo prepoznati kot svojega.
Vendar je dejstvo, da če stvari namerno zanikamo in jih potlačimo v sebi, še z večjo silo pridejo iz nas in običajno izberejo čas in prostor, ki je najbolj neprimeren.

Zato je orodje prepoznavanja arhetipov v življenju veliko darilo. Pomembno je, da se soočiš s stvarmi v sebi, s svojo senco, ki je nočeš videti. S tem ji odvzameš njeno moč in arhetip spoznaš v njegovi svetli plati. Kot zaveznika, ki ti v življenju lahko pomaga.

Gre za samo-zavedanje! Zato je modro pogledati vase!

Nesporno dejstvo je, da smo Ti lahko spremeniš svoje življenje.
In pogosto arhetipe spoznamo skozi jezik, skozi svoje izražanje.

Tako arhetip zakona prepoznamo po tem, da ljudje pogosto rečejo, da je njihova boljša polovica nekje drugje. Da je boljša polovica tam zunaj nekje in zato iščejo svojo dušo dvojčico.
Se pravi, da na zakon gledamo kot na nekaj, kar nam bo omogočilo celostnost in celovitost.
Tako živimo v paradigmi iskanja nekoga, ki nas bo dopolnil in nas naredil kompletne.

Zakon temelji na iskanju zadovoljitve in izpolnitve zunaj sebe.
Zakon je zelo povezan s preživetjem vrste, s tem, da je nujno potomstvo za ohranjanje vrste.
Pa tudi s tem, da imaš nekoga v lasti.

Arhetip zakona narekuje delitev vlog, ko je žena tista, ki skrbi za potrebe moža, mož pa domov prinaša denar.

Vsi stereotipi izhajajo iz osnovnih vzorcev, ki so postavljeni v arhetipu.
Tisto kar ljudje v zakonu prepoznavajo je dejstvo, da po poroki zanimanje drug za drugega po pravilu upade.

Vprašanje, ki se postavlja samo zase je Zakaj?
Po tem, ko izpolniš namero zakona, torej najdeš svojo boljšo polovico, ki te dopolni, v resnici ne veš, kaj naj z njim/njo počneš sedaj.
Po tem, ko je trdnjava osvojena večini bojevnikov doma postane dolgčas, zato gredo na nove pohode, osvajat nove trdnjave.
To so pogojenosti, ki so tako globoko vpisane v naš celični spomin, da o tem sploh ne razmišljamo.
In ko imajo poročeni pari tisti občutek, da je misija izpolnjena, da je trdnjava osvojena, ni več nobenega napredka, ni rasti.

In tukaj se pojavi osnovni konflikt, saj ob svoji osebni rasti vedno trčimo ob arhetipske vzorce, ki jih moramo sprejeti in se z njimi pomiriti v sebi. To pomeni, da jih prepoznamo, jih priznamo in se z njimi pomirimo.
Mnogi ubirajo drugo pot, ko te vzorce sesujejo in sploh ne vedo kaj se dogaja in za kaj čisto zares gre.

Zato se v zadnjem času pojavlja velika želja po vzpostavitvi novega modela zakona, novega arhetipa, ki nas bo podpiral v našem razvoju in nam dal to, kar si želimo.

Svobodo in hkrati podporo.

Težava je v tem, da nam partnerstvo ne more zagotoviti varnosti, ki si jo želimo. Varnosti ne moreš najti zuanj sebe. Varnost je dušna kvaliteta, ki jo moraš najti v sebi.

Življenje se neprestano spreminja. In edina stalnica je sprememba.

Tvoja duša je na Zemlji zato, da izkuša in raziskuje in ne zato, da bi igrala varno igro.

Partnerstvo je struktura, kjer dve Celoti postaneta Eno. In to strukturo soustvarjata, jo kreirata in oblikujeta skupaj.
Kako ustvariti izpolnjujoče partnerstvo je moja strast v enaki meri kot so moja strast tudi arhetipi.
Arhetipi so moja strast, ker prepoznavam kako močno nam lahko stojijo na poti do samo-uresničitve. In hkrati kako močni zavezniki so lahko na tej naši poti samospoznavanja.

Več o partnerstvu delim v spletnem programu Alkimija Ljubezni, ki je na voljo v maju. Več najdeš na povezavi tukaj>>>

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Praznovanje ženstvenosti

Koda: Ženska prvič
Praznovanje ženstvenosti

Danes se bomo posvetile ženstvenosti, ki odpira vrata v našo edinstveno kodo. Koda: Ženska je sestavljena iz šestih edinstvenih kvalitet, ki se skrivajo čisto v vsaki ženski. In kot prava koda vsaka kvaliteta predstavlja eno od črk v besedi ženska.

Živimo v svetu, ki ceni moški sistem moči in ženske smo se naučile delovati v tem svetu. Ženske kvalitete so podcenjene in v letu 2017 smo lahko v evropskem parlamentu v debati na temo razlik v plačilu med moškimi in ženskami slišali, kako Janusz Korwin-Mikke, neodvisni član EU parlamenta pravi, da morajo ženske zaslužiti manj, saj so šibkejše, manjše in manj inteligentne.

Moške lastnosti so brez dvoma bolj cenjene in družbeno sprejete, kot ženske.
Ravno zaradi tega številne ženske še vedno skrivajo in zanikajo tisto, kar je najbolj edinstveno, enkratno in neponovljivo v njihovi notranjosti. Trudimo se dokazati, da smo enakopravne, enakovredne in da zmoremo vse, kar zmorejo moški.
Zase lahko rečem, da sem desetletja preživela v dokazovanju, da sem vredna obstoja, kot ženska.

In ravno dan žena, ki predstavlja pojem boja za enakopravnost se mi zdi izjemen dan za opomnik, da je pomembna harmonija med moškimi in ženskimi lastnostmi, kot tudi moško in žensko naravo, namesto da se borimo za enakovrednost.
Dejstvo je namreč, da so situacije, v katerih je modro uporabiti jasnost, usmerjenost in odločnost, vendar ne na račun prijaznosti, nežnosti in ljubezni.

Če kdaj, potem je zdaj čas, da praznujemo svojo ženstvenost in lastnosti, ki jo predstavljajo. Pomembno je, da ženske prepoznamo, sprejmemo in objamemo kvalitete, ki jih nosimo v sebi in ki nam omogočijo, da resnično zasijemo v svoji ženstvenosti.

V duhu 8. marca bom s teboj delila osem izvornih kvalitet, ki predstavljajo ženstvenost. Praznuj jih, ne le ta dan, temveč vsak dan znova.

Da bi resnično naredila pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu, je pomembno, da se zaneseš nase in zaupaš v svojo žensko naravo.

Praznuj ženstvenost skozi Lepoto. Lepota se dotakne tvojega srca in povzroči, da nam zastane dih. Lepota je hrana za dušo. Lepota je občutenje, ki ga aktiviraš v sebi. NI je treba potiskati, siliti, enostavno samo je. Lepota je svetloba, ki se prižge v tvoji duši in iz tebe sije v svet. Lepota je način življenja. Začutiti jo moramo v sebi in postati ta sila, ki hodi z Lepoto in v Lepoti. Čas je, da si ženska, v vsej svoji Lepoti, tako notranji, kot zunanji.

Praznuj ženstvenost skozi Ranljivost.
Temelj ranljivosti je v pripravljenosti, da si pomirjena z vsemi deli tebe. Tistimi temačnimi deli, ki se jih bojiš in jih skrivaš v sebi, kot tudi tistimi sijočimi, ki jih rada pokažeš. Povedati si moraš resnico, kajti resnica je tista, ki te osvobodi. Tvegati moraš, da si iskrena in izraziš točno tisto, kar čutiš v sebi. S tem brez dvoma tvegaš tako bolečino kot ranjenost srca. Vendar je priložnost za poglabljanje ljubečih odnosov ravno v ranljivosti, ki jo živiš.

Praznuj ženstvenost skozi Senzualnost. Senzualnost je temelj ženske moči. Senzualnost je izkušanje sveta, ki te obdaja, z vsemi tvojimi čuti. Da bi lahko začutila svet z vsemi svojimi čuti, moraš upočasniti. In ravno upočasnitev predstavlja samo jedro senzualnosti. Da bi lahko izkusila svet v polnosti, skozi svoje čute, je pomembno, da prepoznaš, da je tvoje telo tempelj. Spoštovanje svetosti ženskega telesa, da mu prisluhneš in podariš to, kar potrebuje je za zdravje ženske ključnega pomena.

Praznuj ženstvenost skozi Izžarevanje. Sijaj ženske izhaja iz njene notranjosti, iz njenega zadovoljstva. Rada rečem, da srečna ženska sije. Ta notranji sij žari iz ženske in ustvarja magnetično privlačnost, zaradi katere si rada v družbi ženske, ki se dobro počuti v svoji koži. Sijaj ni nekaj, kar bi si lahko pridobila s trudom in na silo. Pravzaprav je ravno to tisto, kar ta sij uničuje.

Praznuj ženstvenost skozi Čustveno raznolikost. Rada rečem, da je ženska življenje, ki v svoji raznolikosti vedno znova preseneča. In tako kot sijaj, je tudi raznolikost nekaj, kar je magnetično privlačno. Ženske smo kot kameleonke. Brez dvoma obvladamo čustveno pokrajino, ki je raznolika, tako kot so raznolike cvetlice v naravi. Zato je pomembno, da svojo edinstvenost objameš in jo praznuješ, namesto da jo poskušaš skriti in se prilagajati povprečju.

Praznuj ženstvenost skozi Prijaznost.
Prijaznost te nič ne stane, vendar dela čudeže. V prvi vrsti je pomembna prijaznost do sebe, kar pomeni, da si postaviš pomembno vprašanje; Kaj je najbolj prijazna stvar, ki jo v tem trenutku lahko naredim zase? In potem to narediš. Pogosto to pomeni, da greš na sprehod, ko potrebuješ novo idejo, si podariš čas za počitek, ko si utrujena, spiješ kozarec vode, si nežna s seboj. Dejstvo je, da v življenju narediš največji premik ravno skozi prijaznost, brez potiskanja, siljenja in truda.

Praznuj ženstvenost skozi Intuitivnost. Vedno znova srečujem ženske, ki so zatrle svojo intuicijo, da bi ustregle ljudem okoli sebe, ki jih je motilo, da so izrazile tisto, kar so v danem trenutku čutile. Intuicija ni redek dar izbranih, je kvaliteta ženske Biti. Vse imamo dostop do nje. Vse poznamo tisti občutek v drobovju, ki ti sporoča kaj je modro v danem trenutku izbrati in kaj ne. Če smo uglašene s tem tihim glasom v sebi, stvari potekajo gladko in prijazno. Intuitivnost pomeni, da si v harmoniji in uglašena z okoljem, ki te obdaja.

Praznuj ženstvenost skozi Negovanje. Negovanje ni delo na sebi. Negovanje ni povezano z zunanjimi dejavnostmi, crkljanjem ali razvajanje. Negovanje temelji na voljnosti, na pripravljenosti, da se stvari zgodijo. Negovanje nima nobene zveze s trudom in pridnostjo. Negovanje ni vrtanje po sebi, mučenje sebe z iskanjem, kaj je narobe z menoj, samo zato, da se potem lahko s tem boriš ali bežiš pred tem in to zanikaš. Negovanje je prisotnost, je nežnost, je dopuščanje, da te to, kar je prisotno, neguje.

Ljubezen, zaupanje, potrpežljivost, iskrenost, pozornost, avtentičnost so poleg že zgoraj omenjenih, ženske kvalitete, ki jih je potrebno prepoznati, jih negovati, kajti s poliranjem jih jasnimo, da vedno bolj sijejo v vsej svoji lepoti in edinstvenosti.

Brezplačna serija 22 načinov Praznovanja Ženstvenosti v 22 dneh je na voljo s prijavo na spletni povezavi tukaj >>>

Poliranje ženskih kvalitet, povezovanje z njimi, je tvoja dnevna praksa, ki se nikoli ne konča. Pomembno je, da te kvalitete ženske Duše utelesiš in jih zaživiš v polnosti. Ti moraš zaupati vase, kot žensko, da bi vate zaupali drugi. Danes si podari čas in praznuj svojo ženstvenost v sebi, pa tudi v ženskah, ki so del tvojega življenja.

Danes podari kompliment ženstvenosti!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Objavljeno na svetloba.si

Ljubezen do Sebe

Aktualna tema, vedno. O njej se res veliko govori. Kajti še vedno, vsaj za ženski del lahko napišem iz lastnih izkušenj, čakamo na to, da nas bo imel rad nekdo zunaj nas. Iščemo potrditev zunaj sebe. In to česar dolgo časa nisem razumela je, da dejansko potrebujemo to, da nas nekdo vidi, to da čutimo, da nas nekdo čuti. To je bilo dolgo časa moje globoko hrepenenje, dokler se mi ni zgodilo prvič.
In ko se je zgodilo sem ugotovila, da ne znam sprejeti. Občutki krivde so pogosti pri ljudeh, ki so se naučili skozi življenje, da se razdajajo drugim in enostavno ne znajo sprejeti, ko jim je dano to, kar so si želeli.

Dobrobit je tisto, za kar si prizadevamo in k čemer stremimo. In za mnoge je zmedenost okrog tega kaj je ljubezen do sebe in ali je ljubezen do sebe ok in ali to pomeni, da so prevzetni in samoljubni, tisto, kar jih odvrača od tega, da bi sebe postavili na prvo mesto v svojem življenju.

Samoljubje ali samoprevzetnost, tudi samopomembnost nas navaja k temu, da imamo mi vedno prav. In drugim poskušamo dokazati, da imamo mi prav in oni ne. Samoljubje nas napelje k temu, da zamerimo in da te zamere prenašamo s seboj kot nahrbtnik. In samoljubje nam daje pravico, da prizadanemo, da napademo tiste, ki so nas prizadeli. Ker si to zaslužijo, saj so nas ranili. Samoljubje je gluho za sočutje, gluho za nežnost. Samoljubje udari z vso silo nazaj, ker mu to pripada, ker smo do tega upravičeni. Upravičenost do stvari je nekaj, kar nas najbolj rani in vendar se tega ne zavedamo. Ko mislimo, da nam stvari pripadajo, da smo do njih upravičeni. Vendar resnično, kaj ti pripada v življenju? Do česar si upravičen?

To kar je zanimivo je, da ljudje, ki imajo močan občutek, da so upravičeni do stvari, pogosto utelešajo arhetip žrtve v senčni strani. Tisti, ki čuti, da je žrtev ima občutek, da mu je bilo nekaj vzeto, da ga nekdo “zajebava” in da mu ne da tega, kar mu pripada. Upravičen je do xyz

Ustavi se za trenutek. Si prepričana, da ti pripada, da si uspešna, da si zdrava, da imaš nekoga v življenju? Si prepričana, da ti pripada, da imaš službo, da greš lahko na počitnice, da greš lahko v trgovino in kupiš stvari? In ali si prepričana, da tipripada, da imaš vodo, elektriko, streho nad glavo?

Resnica je, da nam nič ne pripada. Do ničesar nismo upravičeni. In ker smo prepričani, da smo upravičeni, smo postali družba, kjer nas je strah, da ne bi izgubili to, do česar menimo, da smo upravičeni. In ko gledam okoli sebe me globoko presune vsakič, ko vidim, kako nam je odvzeto točno to, do česar smo menili, da smo upravičeni. Naučiti se moramo ponižnosti, ne ponižanosti, ampak ponižnosti, da znamo biti hvaležni za vse kar nam je dano. V resnici nismo upravičeni niti do življenja, lahko smo globoko hvaležni, da nam je bilo dano, da smo ga izbrali in da ga soustvarjamo. Hvaležnost zdravi.

Žrtev je mnenja, da mora zanjo poskrbeti nekdo zunaj nje in da je do tega upravičena. In žrtev za svojo igro rabi nekoga, ki je “bad guy” pa naj bo to vlada, urnik, seznam na delu, vreme, alergeni, nekaj potrebuje, da lahko to okrivi za vse svoje težave. Ta zlobni, podli xyz zunaj je tisti, ki je kriv, da se meni dogaja krivica, da sem jaz brez, da jaz nimam. Ta zlobni nekdo je pomemben v tej igri žrtve, kajti on je tisti, ki povzroča, da sem jaz šibek, nemočen in brez vseh možnosti.

In tukaj se začne igra samoljubja, kajti ko imaš nekoga, ki je podel in ti jemlje to, kar pripada tebi, imaš nekoga, ki ga lahko napadaš, ga kritiziraš, ga sodiš in mu zameriš, ker ti je vzel to, kar pripada tebi. Hmmm. Igra piedestalov in kleti. Ko daš sebe v klet moraš dati nekoga na piedestal in ko daš sebe na piedestal moraš dati nekoga v klet. Da ne govorim o tem, kako žrtev vedno potrebuje simpatizerje okoli sebe, ki ji prikimajo in se z njo strinjajo v tem, kako hudo ji je.

Ko ljubiš sebe brezpogojno, se zavedaš, da vse igre soustvarjaš, da so to vse tvoje igre. In ko jih sprejmeš v sebi, ko lahko ljubiš sebe, neguješ sebe in objameš sebe v vseh aspektih sebe, se spremenijo tudi igre zunaj tebe. Dokler si v sebi, do sebe krut in se boriš in hočeš stvari doseči na silo, ustvarjaš nasilje. In to nasilje, ki ga zganjamo v sebi, samo projiciramo ven iz sebe.

Ljubiti sebe pomeni, da vse aspekte sebe vzameš dol s piedestalov in vse aspekte sebe ven iz kleti in jih daš v srce. Ko si v srcu, sebe daš na prvo mesto.
Zakaj?
Če ne poskrbiš najprej zase, koga lahko deliš z drugimi ljudmi – razvalino ali imitacijo sebe?
Če nimaš sama sebe na prvem mestu, ne moreš dati drugim tega kar nimaš – sebe.
In najdragocenejša stvar, ki jo imaš, da jo deliš z drugim, predvsem s svojim otroci in partnerjem, je primer srečnega in izpolnjenega življenja.

Ko postaneš najsrečnejša oseba v svojem življenju, lahko narediš izjemen vtis na cel svet in preobražaš svet.

Če želiš resnično živeti življenje in drugim dati najboljše, potem moraš najprej ljubiti sebe in najprej poskrbeti zase. In ko ljubiš sebe veš, da si ljubezen. Do ničesar nisi upravičen, ker vse si. Nič ti ne pripada, ničesar se ti ni treba oklepati, ker je vse že v tebi. Moraš napolniti svojo posodo ljubezni, da bi lahko iz nje delila z drugimi. Moraš se napolniti, da bi začutila izobilje. Moraš se napolniti, če želiš resnično živeti in ne le preživeti.

Ključno vprašanje, ki si ga moraš postaviti je, želiš samo životariti ali resnično živeti?

Če si izbrala, da želiš resnično živeti, moraš začeti pri sebi. Prevzemanje polne odgovornosti za svoje življenje pomeni, da se zavedaš, da se vse začne v tebi. Izbiraš strah ali ljubezen? Izbiraš stres ali radost? Izbiraš životarjenje ali življenje? Izbira je samo tvoja.

Kaj lahko narediš že danes?

Začuti sebe. Začuti ljubezen. Začuti hvaležnost zase. Nehaj si dopovedovati, da si oseba, ki je polna ljubezni, ki občuti blaženost, mir in je spravljena s seboj. Namesto tega raje začuti, občuti ljubezen do tistega dela sebe, ki ga je strah, namesto da se skušaš prepričati, da te ni strah. Začuti ljubezen do tistega dela sebe, ki za vse krivi druge, namesto da se boriš z njim in se skušaš prepričati, da nisi taka. Prenehaj zganjati nasilje nad seboj in začuti kje se nahajaš. In ko si dopustiš, da začutiš kje si trenutno, začuti tudi kaj je tisto, kar ti situacija sporoča, kaj je tisto, kar si srčno želiš. Začuti svoje srčne želje in jim sledi.

Začuti ljubezen do sebe, zdaj. Kajti resnica je, da si ljubezen.
Začuti sebe.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Oblikovala sem  brezplačni 13 dnevni izziv, ki je namenjen zavedanju, kaj je potrebno, da se zavedaš ljubezni do sebe. Poimenovala sem ga Ljubi Sebe. Več si lahko prebereš tukaj…

Članek je bil objavljen na blogu novembra 2013.

Nekje je treba začeti

V zadnjem času se veliko pozornosti posveča krizi, pomanjkanju, temu česar nimamo in ob tem pozabljamo na zakon privlačnosti, ki pravi, da tja kamor usmerjamo svojo pozornost, tja teče naša energija in tam imamo rezultate.
In bolj ko se osredotočamo na krizo in težave, bolj se le-ta poglablja.

Včasih se zdi prav neverjetno koliko znanja imamo ljudje in vendar smo ujeti v paradigmi žrtve, v pomanjkanju, v strahu in skrbeh, in pozabljamo na to, kakšen stres vse to povzroča v nas.

Fascinira me, kako se v takih okoliščinah vklopi nagon za preživetje, ki pravi, skrij se, pomanjšaj se, nič ne moreš storiti. Ideja ujetosti v nemoč, šibkost, nepomembnost povzroči, da poskušamo živeti na minimumu. Če ne moreš imeti tega, kar si želiš, je najbolje živeti na minimumu, da ne boš trpel, je sporočilo, ki ga dajemo svojemu sistemu. In tako začnemo ustavljati pretok energije v svojem življenju, dobesedno ustavljamo pretok življenja. In ko opazujem okolico vidim ljudi, ki se ustavljajo, ki se krčijo, ki se zapirajo pretoku življenja.

To je mehanizem, ki nam je vedno na izbiro in ključ je ravno v besedi »izbira«.

V svojem raziskovanju in eksperimentiranju sem prišla do zaključka, da je naša izbira ali pomanjkanje ali obilje, ali pričakovanja, kjer so stvari same-po-sebi umevne, ali hvaležnost. Sama vidim izhod iz pomanjkanja skozi hvaležnost za vse kar že imamo, da svojo pozornost usmerimo na obilje, ki je že prisotno in tega je oh – ogromno. Vsi ljudje imamo svoje telo, velika večina ima dve nogi, dve roki, dvoje oči, usta, že samo s tem, ko se lahko premikamo in izkušamo življenje imamo ogromno. Nihče ni sam, vsi imamo nekoga in to je še ena stvar, za katero smo lahko hvaležni. Imamo vodo in zrak in zemljo in rastlinje, to je zopet nekaj za kar smo lahko izjemno hvaležni. Preden sploh pridemo do stvari, ki jih že imamo lahko na svojem seznamu hvaležnosti kar lepo izobilje.

Hvaležnost je naša izbira, je naša drža, naša paradigma, pogled na svet.
Hvaležnosti ne morete kupiti, je dobiti, morate jo začutiti. V resnici je hvaležnost občutenje. In da bi lahko občutili se morate odpreti in postati sprejemljivi za vse, kar že imate. In to je pogosto izjemen izziv za večino ljudi, saj to pomeni, da si morajo dopustiti, da so ranljivi. Odprtost je intimno povezana z ranljivostjo, v kateri tvegamo tudi to, da bomo ranjeni. In to je nekaj čemur se velika večina poskuša izogniti, kajti ko si ranjen, to boli. In vendar edina pot v odprtost, v sprejemljivost, v hvaležnost vodi skozi ranljivost.

V zadnjih mesecih sem se veliko ukvarjala s polarnostjo v naših življenjih in z dejstvom, da imamo ljudje po večini raje negativne novice kot pozitivne in se bolj ukvarjamo s svojimi pomanjkljivostmi, kot dobrimi stvarmi. Tudi zadovoljstvo in sreča, ki ju mnogi iščejo z željo, da bi vedno bili le v tej polarnosti se nekako ne obnese, saj življenje vse uravnoveša z drugim koncem magneta, ki prinese nezadovoljstvo in žalost. Moja izkušnja je, da je izpolnjenost tista, ki le je, ni ne pozitivna in ne negativna. Lahko smo izpolnjeni in vendar se soočamo z vsakodnevnimi izzivi.

Prvi korak k izpolnjenosti je, da postanemo hvaležni.
In pomembno je, da smo najprej hvaležni za vse kar že imamo v svojih življenjih. Če imate dom, avto, družino, ste med bogatejšimi ljudmi in verjetno bi bil že skrajni čas, da spremenimo vrednote in pogled na to, kaj pomeni biti v izobilju. Kajti vse se začne s hvaležnostjo za to, kar imaš.

Um je kot vaš notranji vrt; lahko na njem sadite cvetje ali pa za vedno pulite plevel. Glede na to, na kaj se usmerjate izbirate vsak dan plevel ali cvetje. S tem, ko si zapišete stvari, za katere ste hvaležni, soustvarjate sebe in svoje življenje, prevzamete odgovornost za svoje življenje, ter s hvaležnostjo širite brezpogojno ljubezen. Iz vas gredo valčki ljubezni na vse strani in ustvarjajo učinek valovanja na globalni ravni. Če vas zanima še več praktičnih načinov, kako ustvariti učinek valovanja na globalni ravni vas vabim, da poiščete Facebook stran D-Wave, kjer vsak dan delim prakse našega popotovanja moč hvaležnosti. In vsakodnevne prakse so resnično pomembno orodje, da ohranjamo stik z občutenjem hvaležnosti.

Svetujem, da si začnete pisati svoj dnevnik hvaležnosti in si vanj zapisujete dnevno vse stvari za katere ste hvaležni. Ko nas prežemajo negativna čustva, si lahko vzamete trenutek in dnevnik prelistate, preberete kakšen odstavek in začutite globoko hvaležnost v sebi, nato pa zapišete za kaj ste hvaležni glede dogodka, ki je v vas prebudil ta negativna čustva.

Ko boste prebrali seznam stvari, za katere ste lahko hvaležni, boste občutili notranjo izpolnjenost. Naenkrat boste občutili, da vas življenje obsipa z blagoslovi in da si zaslužite vse dobro. Ne glede na vse izzive, ki vam jih prinaša življenje. Če ste v težavnih časih in vas prežema veliko negativnih čustev, je hvaležnost pomembno zdravilo. Hvaležnost je jezik srca, tako odpremo svoja srca za brezpogojno ljubezen, ki nima predznaka pozitivno in negativno ampak samo je ljubezen. Življenje pa vam bo skozi hvaležnost podarilo še več tega, za kar ste hvaležni.

Eno najboljših zdravil za razčiščevanje boleče preteklosti ter slabih občutij v sedanjosti je hvaležnost. Dejstvo je, da smo v svojem hitrem vsakdanjiku pozabili na pomen hvaležnosti, predvsem na hvaležnost za izzive s katerimi se srečujemo v svojih življenjih. Brezpogojna ljubezen nosi v sebi tako podporo kot izzive in naši medsebojni odnosi so tisti, ki uravnovešajo ti dve polarnosti. Brez izzivov ni rasti in zato bi se lahko navadili na dejstvo, da izzivi vedno bodo, dokler imamo v sebi karkoli, kar potrebuje širjenje, rast, ozaveščanje.

In ker naš um zelo hitro pozabi na vse stvari, za katere smo lahko hvaležni je nujno, da si jih zapišemo.

  1. Vzemite si čas in si napišite zakaj ste hvaležni v svojem življenju. Zapišite, da ste hvaležni za topel dom, vse kulinarične užitke, ki ste jih deležni, to da imate dostop do zdravstvenih storitev, izobrazbo itn. Svetujem, da se sprehodite skozi vseh 9 področij v našem življenju; duhovnost, socialne vezi in prijatelji kot drugo, znanje in modrost kot tretje, družina in predniki kot četrto, partnerske odnose kot peto, otroci in upravljanje s kreativno energijo kot šesto, življenjsko pot, kariero ali poslovno pot kot sedmo, finančno področje kot osmo in zdravje kot deveto področje.
  2. Na koncu vsakega dneva si zapišite tri stvari, za katere ste hvaležni. Pri vsaki stvari pomislite, zakaj ste hvaležni zanjo.
  3. Napišite zahvalno pismo. Pomislite na nekoga, ki je bil do vas prijazen ali vam je kakorkoli pomagal in se mu za to nikoli niste zahvalili – to je lahko eden od staršev, prijateljev, znancev ali učiteljev. Napišite pismo, v katerem opišete, kaj so za vas naredili in kakšen učinek je to imelo na vas.
  4. Bodite danes hvaležni za vodo, ki jo pijete, za zrak, ki ga dihate, za zemljo po kateri hodite, za sonce, ki greje planet, za rastline, ki ustvarjajo kisik in nas hranijo. Izrazite hvaležnost za hrano s tem, da blagoslovite svoje obroke. Začnite se zavedati, kako pomembno vlogo igrate v tej igri življenja.

Hvaležnost je tisto mesto kjer se vse začne. Če želimo narediti pozitivno spremembo na planetu moramo nekje začeti. Jaz sem začela s hvaležnostjo. In iz izkušenj lahko rečem, da je dnevna praksa hvaležnosti tista, ki povečuje tvoj občutek za obilje, povečuje sprejemljivost, te odpira življenju, da v vsaki situaciji prepoznavaš blagoslove, ki so ti bili dani. Vsaka situacija je priložnost za rast in za hvaležnost, le izbrati jo je potrebno, vedno znova in znova.

In naj zaključim z besedami Mojstra Eckharta: “Če je edina molitev, ki jo v vsem svojem življenju izgovarjate, hvala, bo to zadostovalo.”

Več o notranjem popotovanju Moč Hvaležnosti, najdeš na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Objavljeno na spletni strani www.svetloba.si

 

Sprejemljivost

Sprejemljivost je princip, ki je pomemben, če želimo sprejeti svoje Sanje. Ko kreiramo karkoli v svojem življenju, so pomembni trije koraki; jasnost namere, pozornost in sprejemanje. Sprejemljivost je niz trenutkov tik preden se Kreacija zgodi, je modrost življenja, ki ve, da je potrebna popolna sproščenost in dopuščanje, da bi se stvar lahko zgodila.

Ko se rodimo je naš prvi dih povezan z vdihom, s sprejemljivostjo, ko sprejmemo življenje. In ko ga zapuščamo, ga zapustimo z izdihom. Dajemo z izdihom in sprejemamo z vdihom. Sprejemljivost je povezana s prijaznostjo in toplino, ko smo pripravljeni sprejeti stvari, četudi nismo navdušeni nad njimi.

In vendar sprejemljivosti ne cenimo, niti je ne razumemo. Osredotočamo se na zunanje izraze moči in pozabljamo na sprejemljivost, ki vodi in usmerja ta zunanji izraz moči. Moralno bolj cenimo dajanje, ki ga enačimo z dobroto in dobrotljivostjo, s prijaznostjo, medtem ko sprejemljivost pogosto enačimo s pohlepom in grabežljivostjo. Na ta način smo kot družba izničili sprejemljivost skozi nezadostnost, ko nikoli ni dovolj in na stvari gledamo skozi pomanjkanje.

V resnici je sprejemljivost tista moč, ki nam omogoči vsak dar. Sprejemljivost je žensko ravnovesje moški izraznosti, dajanju. Namen sprejemljivosti je ustvarjanje harmoničnih in pozitivnih medsebojnih odnosov. Gre za povezovanje. Sprejemljivost predstavlja izražanje samega sebe na način, ki ustvarja odnos s sabo in z drugimi in vodi v harmonijo.

Skozi sprejemljivost izražamo svojo povezanost z vsem kar je, svoj potencial povezanosti in združenosti v Eno. Sprejemljivost predstavlja pot duše, ki želi preseči iluzijo ločenosti in odmaknjenosti.

Sprejemljivost je tako pomembna stvar, da so jo nekateri poimenovali kar “prvi zakon osebne rasti”. Sprejemanje preprosto pomeni to, da prepoznamo stvar takšno kot je in si rečemo: “Takšna je ta stvar”. Samo sprejemanje je eden najpomembnejših vidikov našega popotovanja na Zemlji.

Sprejemanje ni odobravanje, strinjanje, dovoljevanje, pooblaščanje, kaznovanje, rivalstvo, dogovarjanje, vdanost, sočutje, podpiranje, potrjevanje, ohranjanje, zagovarjanje, odtegovanje, preverjanje, krepitev, vzgajanje, opogumljanje, pospeševanje, promoviranje, dodajanje, dajanje potuhe ali kaj podobnega.

Dokler resnično ne sprejmemo vsega, nimamo potrebne jasnosti v svojem življenju. Vedno bomo gledali skozi filtre “treba je”, “morali bi”, “nujno je” in predsodkov.

Če nečesa ne maramo (nočemo sprejeti) se ali spopadamo z realnostjo in postajamo vznemirjeni, ali pa jo zanikamo, se od nje odvrnemo in postanemo nezavedni. Če ste vznemirjeni ali nezavedni – ali pa če zaradi neke stvari nihate med tema dvema – se vprašajte: “Česa ne sprejemam?”

Sprejemanje ni stanje pasivnosti ali nedejavnosti. Sprejemanje je dejansko prvi korak k uspešnemu delovanju. Če ne sprejmete v popolnosti situacije takšne kot je, potem boste imeli težave pri njenem spreminjanju. Še več, če v popolnosti ne sprejmete situacije, potem nikoli ne boste resnično vedeli, če je situacijo potrebno spremeniti.

Ko sprejmete, se sprostite; dopustite; postanete potrpežljivi.

Začutiti moramo sprejemljivost in jo začeti ponovno ceniti, da bi lahko v svetu vzpostavili ravnovesje, kajti zdaj ga vodi patriarhalni princip.

Za sprejemljivost so ključne veščine poslušanja, opazovanja, pozornosti brez akcije, negovanja. In da bi se lahko negovale, da bi lahko postale sprejemljive se moramo utelesiti. Naučiti se moramo, kako energijo in zavedanje spustiti v svoje telo, da bi se lahko izrazile, širile svojo zavest in postale najbolj veličastna verzija same sebe.

Moški in ženske sprejemamo na popolnoma drugačen način, kar je povezano z izvorno moško in žensko esenco, ter osnovno razliko med moškim in žensko.

Ženska sprejemljivost je povezana z dejstvom, da je v procesu kreacije žensko telo vedno penetrirano, kajti zavest vstopa v materijo. Realnost fizične penetracije je aspekt ženskega darila življenju, ki žensko pusti ranljivo na načine, ki jih moški enostavno ne more razumeti. Pri ženski je odprtost za sprejemljivost vedno povezana z odprtostjo telesa. Penetracija zavoljo življenja in pogosto za voljo moške potrebe po dominaciji in uničevanju je žensko globoko ranilo. In ta ranjenost je del našega celičnega spomina. Žensko telo je sprejelo moško nasilje, pogosto penetrirano zoper njeno voljo, oskrunjeno, poškodovano in izdano.

Da bi ženska lahko cenila svojo sprejemljivost, mora dopustiti in spoštovati svojo lastno ranljivost. Zavedati se mora, da se iz te ranljivosti rojeva vsa kreacija. Ženska se mora premakniti onkraj jeze, zamere in skozi odpuščanje. Gre za sprejemljivost vseh aspektov in to je pogosto prevelik zalogaj, da bi ga ženska zlahka sprejela. Živeti sprejemljivost za žensko pomeni nekaj popolnoma drugega kot za moške in to moramo začeti spoštovati najprej me same.

Notranja razsodnost je za žensko zelo pomembna, da prepozna kdaj in kako postaviti osebne meje. Kdaj mora biti odprta za druge in kdaj mora biti sama s seboj z odprtim srcem. In to ni lahka naloga. Vendar je odvisna od voljnosti ženske, da je voljna skrbnica celega svojega Bitja – da skrbi za vsa svoja telesa in za dušo z nego, z razlikovanjem, z razsodnostjo in s samo spoštovanjem.

Spoznati moramo, da je ženska sprejemljivost izjemna moč, ki ustvarja Življenje. O tem se pogovarjamo na druženju DivineFeminine, kjer predstavim kako pomembno je znati postaviti osebne meje in prenehati z iskanjem potrditve svoje lastne vrednosti zunaj sebe. Ženske moramo objeti nove načine komunikacije in postati sprejemljive, če želimo spremeniti svet.

Življenje je lepo!

Taja Albolena

www.divine.si

Objavljeno na www.svetloba.si

Odpiranje Siriusovega portala

Nahajamo se v času aktivnega dogajanja na energijskih nivojih.
Pasji dnevi so se že začeli, mlaj v Raku nas je opomnil na to, da je potrebno poskrbeti zase.

Rada rečem, da sploh ženske rade pozabimo natočiti gorivo v svoj notranji rezervoar ljubezni in smo prepričane, da hitreje ko vozimo, bolj se polnimo. V praksi to pomeni, da smo mnenja, da če se razdajamo in poskrbimo za vse okoli sebe pred seboj, da se bomo napolnile in regenerirale, kar žal ne drži.

Ravno čas pasjih dni je ključnega pomena za ženske, da poskrbimo zase. To je čas preden gre Zemlja v fazo vdihovanja, ko se energija začne umirjati in se začnemo potapljati vase. Čas po poletnem solsticiju, ko je Sonce predalo štafeto Luni in ko se dnevi počasi začnejo daljšati je čas, ko je ključnega pomena za ženske, da se napolnimo in regeneriramo. Ni naključje, da je to čas dopustov. Vendar je julij še zelo pomemben mesec za ženske, kajti ujeti moramo val energije, na katerem lahko potem deskamo pozno v jesen in zimo. Več o valu bom delila na druženju Odpiranje Siriusovega portala.

Pasji dnevi so po stari tradiciji čas v letu, ko se kozmično dogajanje preseli v ozvezdje velikega psa, kjer najdemo tudi ozvezdje Siriusa. Za Sirius pravijo, da je najsvetlejša zvezda na nebu in o njem se je v času starega Egipta veliko govorilo in vedelo, kajti vsako leto je v času, ko je Sirius ponovno začel vzhajati na obzorju, to napovedovalo poplave reke Nil. V sodobnem svetu tovrstne napovedi ne držijo več, kajti človek je močno posegel v naravne ritme. Kljub temu pa je ta čas vsako leto intenziven in je namenjen zdravljenju, negovanju Biti in povezovanju s svojo Dušo.

Letos se Siriusova vrata odpirajo 31.7.2016. Sirius je že od maja skrit na našem nebu in zjutraj bo pred soncem začel ponovno vzhajati 31.7, viden pa bo ponovno po 8.8., ko se bo umaknil iz svetlobe sonca. Obdobje od 31.7. do 8.8. je zato obdobje, ko bomo prejemali energijske kode kozmičnega srca, kar nas bo pripravilo za dogajanja v nadaljevanju leta.

Sirius z 8.8. vzide s Soncem in v tem času naše Sonce ojačuje energijo Siriusa, saj je poravnan z njim.

Astronomsko gledano, bo letos planetarna poravnava Regulus-Merkur v Levu 30. julija 2016, kar bo pomembno vplivalo na nas in o tem boste v prihajajočih tednih brez dvoma še slišale. To bo odslikalo božanski princip refleksije, odseva med nebom in zemljo, kar lahko v alkemičnem smislu opišemo ‘Kot zgoraj, tako spodaj’.

4.8.2016 bo mlaj v levu, ko bo tudi Venera poravnana z zvezdo Regulus.

Zakaj je to pomembno?
Regulus je zvezda, ki ima pomembno pozicijo na nebu in leži v osrčju ozvezdja Leva. Lev nas uči, kako pomembno je čutiti ljubezen, biti srčen (beri pogumen) in slediti sebi. Lev nas uči kraljevskosti, kako postati vladar svoje usode, vladar svojega notranjega kraljestva, kreator svojega življenja. Pomaga nam, da se povežemo s svojo dušo in usmerjamo svoje življenje iz svoje duše namesto iz nižjega jaza. Lev nas vodi, da smo v stiku s svojim srcem, s tem kar čutimo v sebi in zato se je potrebno utelesiti.

V Raku, ki letos traja do 22.7. ustvarimo povezavo s svojimi koreninami. Ključnega pomena je vzpostaviti stik s svojim Domom, začutiti stik s temeljem, v sebi. Da stojiš s sabo in za sabo ne glede na to, kaj se ti dogaja v zunanjem svetu. Rak nam omogoči, da ustvarimo svojo bazo, temelj, Dom iz katerega delujemo. To je temelj modrosti naše duše, modrosti, ki smo jo zbrali skozi številna utelešanja in nam je na voljo.
Lev pa nam omogoči, da potem, ko imamo postavljen temelj, svoj prestol, zavladamo svojemu življenju, da resnično zavestno kreiramo to, kar želimo. Usmerja nas, da postanemo to, kar smo, da postaneš ta ženska, za katero si se rodila, da postaneš.

Regulus leži v samem osrčju tega procesa. Odpira naše srce in nas usmerja v to, da sledimo srcu, namesto da sledimo razumu. Srce je portal modrosti in moči vsega kar je.

Siriusov Portal

Ezoterično gledano so Levja vrata, zvezdna vrata ali portal do Siriusa. Regulus je zvezda, ki je kot leča, ki zbira in usmerja svetlobo Siriusa v našem lokalnem sončnem sistemu skozi ozvezdje Leva. Enkrat na leto se Sonce direktno poravna z Regulusom in naš sončni sistem prejme velik dotok modrosti direktno s Siriusa. Skozi starodavne kulture je bil Sirius ena najpomembnejših zvezd na nebu in je bil poznan tudi kot “zvezda iniciacije”. Ko se Sonce poravna z Regulusom, svetloba SIriusa steče skozi srce, kar ljudi opolnomočuje in prinaša strast do življenja.

Pravijo, da je Sirius dom Kristusove zavesti za celotno galaksijo. Žarčenje, ki s Siriusa prihaja na Zemljo gre direktno skozi srčno čakro našega Sonca in na Zemljo prinaša izjemno močna sporočila skozi svetlobne kode sončnih žarkov.

Ezoterično gledano je Sirius znan kot duhovno sonce, portal za prenašanje božanske ljubezni, svetlobe in zavesti na Zemljo. V juliju in avgustu je na celotni Zemlji ta energija precej bolj prisotna.

Ker je Zemlja živo bitje, ki se premika skozi cikle, ima tako kot vsak človek svoje čakre in svoje meridiane. Aksiatonalne linije s katerimi smo povezani s Kozmosom, nam omogočajo, da vse dogajanje čutimo in tudi utelešamo skozi svojo lastno izkušnjo. Strukture na Zemlji kot so piramide in kamniti krogi imajo funkcijo zbiranja in ojačevanja točno določenih energij, ki jih Zemlja prejema iz vesolja. In Sfinga je tista, ki je v Egiptu vsako leto opazovala vzhajanje Siriusa na obzorju.

Še iz starodavnih časov je bila zvezda Sirius znana kot posebna zvezda. Iz Atlantide se je modrost iz Siriusa selila v Egipt, kjer so začeli praznovati vzhod Siriusa in s tem novo leto. To je sovpadalo s poplavami Nila v času velikega Leva, v mesecu Leva. Arhetipsko gledano je lev čuvar galaktičnega pola in tudi vhoda v sobo zapisov pod sfingo. Najsvetlejša zvezda v konstalaciji leva je Regulus in je ključ do vseh misterijev v povezavi z levom. Gre za zvezdo, ki je na poti sonca, ko se ta premika skozi zodiak Leva. Sonce in Lev sta tako v zelo intimni povezavi.

V galaktični astrologiji Sonce predstavlja center zavesti, tako samozavesti kot ego zavesti. Zvezde in konstalacije predstavljajo dimenzijo duše in duha. Zvezde so vseskozi prisotne in vendar jih podnevi ne moremo videti, ker je sonce presvetlo. Na podoben način arhetipske dimenzije duše in duha ne moremo videti, ko je svetloba ega ali samozavesti preveč svetla. Zvezde se pojavijo takrat, ko sonce zaide. Multidimenzionalne realnosti se pojavijo, ko presežemo ego.

Arhetipsko gledano je lev »čuvar srca« za vsakega posameznika.
Pogosto ta arhetip projiciramo na slavne osebnosti kot so člani kraljeve družine, znani pevci in igralci, znani športniki. Integracija tega dela sebe vključuje odpiranje levu in voljnost, da izkusimo svoje srce kot vodjo. Gre za to, da v sebi obudimo ta del, ki nam omogoči, da vedno delamo to kar si resnično želimo in delujemo iz ljubezni namesto iz strahu, zavestno. In letos je še bolj kot kadarkoli do sedaj pomembno, da si to kar si, da najdeš sebe in predvsem da najdeš pogum, da si to kar si, da to živiš. Saj veš, pogum je povezan s srčnostjo!

Letos bo vzhod sonca s Siriusom osvetlil mnoge sence, ki nam stojijo na poti, da v polnosti objamemo sami sebe. Namesto, da bi se spremembam v tem času upirali, je ključnega pomena prepoznati in soustvarjati s kozmičnimi silami, ki pomagajo preobražati naša življenja in svet v katerem živimo. Kolektivna preobrazba se začne v vsakem posamezniku in bolj kot kdajkoli prej imamo priložnost stopiti v svojo moč in pristnost ter narediti nekaj, da spremenimo potek naše prihodnosti. Navdihnjena akcija je ključ. Svet soustvarjamo skupaj.

Da bi resnično lahko vstopili v srce in živeli iz srca, moramo objeti celega sebe, Celoto. Upravljanje svoje energije na vseh nivojih, tako telesnem, kot čustvenem in mentalnem je ključnega pomena za povezavo v Celoto. Naše druženje Odpiranje Siriusovega portala, ki sem ga pripravila 30.7.2016 bo namenjeno povezovanju vseh delov v Celoto in postavljanju Magdale in tvoji notranjosti.

Če želiš sesti na svoj notranji prestol, je potrebno sebe spoznati in se objeti, sprejeti v Celoti.

Popolno sprejemanje sebe je izraženo skozi samospoštovanje. Spoštovanje je aspekt, ki je intimno povezan z levom. Preden pa bomo vstopili skozi ta vrata, nas čaka še polna luna, kjer se bosta arhetipsko srečala mati in oče (Rak in Kozorog).

Pred nami je torej polna luna v Kozorogu. Kozorog je arhetipsko tisto znamenje, ki v sebi nosi kolektivni zapis človeške izkušnje. Vključno z vsem kar deluje in ne deluje. Kozorog je tisti, ki sledi zgodovini človeške izkušnje na tem planetu. Zato je to arhetip, ki je povezan z babicami in modreci sveta. Kozorog se osredotoča na to, kaj potrebuje skupnost ali človeštvo kot celota, da bi živelo v blaginji in razcvetu. Kozorog želi narediti vidno spremembo kot odgovoren vodja, učitelj in želi postaviti temelje za naslednjih 7 generacij. Glede na to, da gre za polno luno, ki se dogaja v znamenju Raka, ki se zavzema za Dom, družino, negovanje in deljenje z drugimi, lahko rečem le, da bo polna luna brez dvoma na površje dvignila vse “govno” iz zgodovine, kolektivne kot tudi tiste po genetski liniji, ki ga skrivamo v sebi.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Članek je objavljen na mojem blogu na divine.si

 

Ženska sije…

Ena najlepših izjav mojega moškega, ki je v meni prebudila radovednost in izjemno zavedanje glede tega, kako pomembna je ženska v življenju moškega je brez dvoma izjava; Siješ!

Ženska s svojim sijem spremeni prostor v katerega vstopi. Ženska s svojim izžarevanjem razsvetli življenja ljudi s katerimi prihaja v stik. Izžarevanje ženske je magnetno, je privlačno in skrivnost izžarevanja je v tem, da se tega ne zavedaš, dokler ga imaš in ko ga ni več, razumeš, kaj pogrešaš. To je prepoznavanje številnih moških, ki iščejo, pa sploh ne vedo kaj iščejo, pri ženski.

Ko je ženska odsotna, ko je ni doma, ko potuje, takrat moški, ki je sam, spoznava, da mu nekaj manjka. In vendar ne ve, kaj mu manjka. Svetloba ženske je mmmmm magnetno privlačna. Je nekaj resnično čarobnega, mističnega, je nekaj, kar smo še same pozabile.

In vendar, če ne veš, da siješ, če ne veš kaj pomeni, da siješ, ti vse, kar sem napisala zgoraj, bolj malo ali čisto nič ne pomeni. In vem, kako je to videti, čutiti in doživljati. Ko sem bila stara 15 let, sem se zaljubila, mislim da drugič v svojem življenju. Bila sem nesrečno zaljubljena v fanta, ki je bil zaljubljen v mojo prijateljico, znana zgodba… In ne le to, na mojo veliko nesrečo nisem bila ena tistih privlačnih, samozavestnih deklet, ki so me obkrožale. Bila sem sramežljiva, zadržana in predvsem v svojem nevtralnem energijskem razpoloženju.

To, kar me je zadelo kot strela z jasnega na seminarju Umetnosti ženskega izžarevanja, ki sem mu prisostvovala leta 2014 v Kanadi, je bilo spoznanje, da sem večino svojega življenja preživela v nevtralni poziciji. In ne samo to, moj vzorec, za katerega sem dolgo mislila, da je da sem kot ženska nevredna, je bil v resnici, da kot ženska sploh ne obstajam. Ne obstajam.
Moja nevidnost je dobila čisto nov pomen in razumevanje, ko sem dojela, da pojma nimam kakšen vtis naredim, ko stopim v prostor. Ko sem dojela, da pojma nimam, kako moja energija vpliva na ljudi okoli mene. Ko sem dojela, da se ne zavedam reakcij drugih, ker sem ujeta v svojem vzorcu nevidnosti in v svojih poskusih, da na vse mogoče načine ostajam nevidna. In kot ženska sploh ne obstajam.

Pavza. Dolga pavza. Nekaj dnevna pavza. Počasi sem dojela, kaj sem spoznala in potem me je preplavilo, spomini in kako sem zaprla ta del sebe, da sem dobesedno preživela. In čemu sem se odpovedala, kaj vse sem odrivala od sebe, kako sem se ukalupila. Enostavno nisem obstajala.
In moja zaljubljenost pri petnajstih je imela s tem več, kot sem se zavedala. Prizadetost, razočaranje, nerazumevanje je povzročilo, da sem si zgradila školjko, kalup, podobo, persono, ki sem jo kazala navzven.

Bolelo me je, ko sem vedno znova mislila, da sem nepomembna in sama sebi potrjevala dejstvo, da sem nevidna. In ja, poleg tega sem bila tudi vedno znova zapuščena. Tako sem se izmojstrila v tem, da sem ustvarjala situacije, v katerih sem zapuščala samo sebe in bila prepričana, da je nekaj hudo narobe z menoj, ko so me zapuščali ljudje, ki so mi bili zelo pri srcu.

Polna luna in zelo doživete sanje, so mi razjasnile, kaj sem tako globoko potisnila v sebi, kaj sem pozabila, kaj sem se odločila, da ne obstaja. Ranjenosti so prihajale na ogled, da jih objamem in se pomirim z njimi. In iz ranjenosti se je alkimiziralo zlato.

Ženska sije! Sedem let sem posvetila ženskemu sijanju, raziskovanju in preučevanju. Zdaj vem, kakšen vpliv ima ženska na moškega in vem tudi, kako sveto je to, kar ženska je (svetost sem leta iskala zunaj sebe v templjih, dokler je nisem našla v sebi). Svetloba ženske je nekaj, kar si moraš dovoliti, da izraziš. In vendar tega kdo si, ko stopiš v svojo avtentičnost, v svojo Žensko Dušo, tega ne moreš zaigrati, se naučiti. To Si. Samo Si. In s tem, ko samo Si, si največje darilo za svojega moškega. Potrjeno.

Ni je bolj privlačne stvari in večjega darila za moškega, ki si dovoli, da je Moški z velikim M, kot je Ženska, ki sije. In ko se te dotakne, ko s svojo svetlobo poboža tvoje srce … je to preprosto čarobno, je nekaj za kar je vredno živeti in umreti. Priznam, zdaj precej bolj razumem številne pesmi in mite. Ja, moški, vem kako je, vidim, spoznavam, iz prve roke, kaj vse je moški pripravljen narediti za svojo Žensko. In to je nekaj, kar me vsakič znova naredi še bolj ponižno, še bolj skromno, še bolj sprejemljivo v zavedanju veličastnosti, ki jo Ženska prinaša s seboj. In v tem, ko si Ženska z velikim Ž je veliko miline, veliko ranljivosti, veliko mehkobe, svetlobe, topline in domačnosti. Ker Ženska resnično ustvari Dom.

To kar lahko z gotovostjo potrdim je, da mi je zdaj resnično jasno, razumem. Upravljanje z lastno energijo je ključnega pomena, da se zavedaš, da siješ in da znaš upravljati s svojo lastno energijo, s svojim sijanjem, s svojo magnetno privlačnostjo. In zame to niso zgolj lepe besede, floskule, kič. Danes to čutim, izkušam in utelešam. Danes vem, kaj pomeni, ko ženska sije!

Hvala Rachael Jayne za izjemno popotovanje v zavestno Lepoto.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Prispevek najdeš na www.divine.si/blog

Končaj vojno v Sebi!

Dokler ni miru v tebi, ni miru v svetu, kajti Ti si svet.
—Byron Katie

Si pripravljena končati svojo notranjo vojno?
Končati samo-kritiziranje, primerjanje in nenehen dvom vase?
Si pripravljena, da se premakneš v bolj prijazen in umirjen odnos s sabo?
Si voljna, da notranja lepota in modrost vodi tvoje akcije, tvoje izbire?

Se kdaj počutiš ujeto v notranjem boju sama s seboj? Zase vem, da se še vedno kdaj znajdem na notranjem bojišču.
Notranje vojskovanje je boj s sabo, ki povzroča veliko notranjega hrupa. Notranji glasovi so v upravičevanju svojega pogleda na svet in ljudi, kar onemogoča jasno razmišljanje ali modro odločanje. Vedno, ko si v notranji vojni, slabo izbiraš, saj je tvoj analitični del možganov ugrabil tvoj notranji plazilec.

Predstavljaj si, da se moraš odločiti nekaj pomembnega in si v sobi s parom, ki se prereka. Brez notranjega miru ne moreš jasno razmisliti, da ne govorim o tem, da je praktično nemogoče slišati svojo intuicijo, tisti modri del v tebi, ki šepeta. Tako ne moreš oceniti okoliščin in priložnosti, danih možnosti. Poleg tega pa zaradi utrujenosti, ki jo povzroča nenehen notranji nemir pozabljaš na stvari, kar te vodi v odvisnost od zunanjega mnenja.

Vse dokler je v tebi nemir, je notranjo vojno nemogoče končati, saj so vsi deli tebe prepričani, da imajo prav. Tako kot v vojni v zunanjem svetu vse strani v vojni plačajo visoko ceno.

Ne glede na to, da smo navzven videti kot ena oseba, je dejstvo, da v sebi nosimo celo družino. V otroštvu, vse tja do 8 leta so otroci kot spužve in vsrkavajo vase vse, kar se dogaja v zunanjem svetu, ki jih obdaja. Ko smo bili otroci in za naše potrebe ni bilo poskrbljeno ali pa nismo bili videni in prepoznani, smo doživetja vtisnili v svoj živčni sistem in to je postala norma, naš standard. Glede na ta naš standard pričakujemo, kako bo življenje poskrbelo za nas.

Da bi lahko postala celostna ženska, moraš ustvariti harmonijo med različnimi deli v sebi. Samo skozi obnovo notranjega reda, v svojem notranjem domu, lahko ustvariš resničen notranji mir.

Odsev bojev v tvoji notranjosti se kaže v dinamiki tvojih odnosov zunaj tebe. Če en del tebe poveličuješ, daješ drugega v klet, ga ponižuješ. In tako preigravaš svoje notranje konflikte z ljudmi v zunanjem svetu.

Ko se notranja vojna konča, lahko vsi deli oblikujejo partnerstvo in soustvarjajo skupaj. Da prideš do točke, ko oblikuješ notranji tim in zavestno pošiljaš svoj notranje igralce na igrišče svojega življenja, je potrebno spoznati svoje notranje igralce. Kdo vse je v tebi?

Ko čutiš v sebi zadrego, nevrednost, sram ali strah, je ključnega pomena, da znaš upočasniti, pristopiti k stvari brez potiskanja, kritiziranja in potrebe po delovanju. Namesto tega je potrebna ljubezen do sebe, ki te opogumlja, da se premakneš onkraj težave.

Samoizpraševanje, integracija in negovanje sebe so v začetku koncepti, s katerimi imamo lahko veliko težav, saj smo naučene, da se osredotočamo na ljudi okoli sebe, namesto nase. Tudi, ko veš, kako se soočati s svojimi notranjimi občutki, se v začetku še vedno upiraš, saj v sebi čutiš zmedo, osramočenost ali zadrego. Stara, globoko ukoreninjena prepričanja, ki te prepričujejo, da so tvoji občutki strašljivi in da si nevredna pozornosti, tega, da si vidna. Tvoj notranji otrok, se znotraj tebe bojuje z odraslim delom, ki ve, kaj je zate pomembno.

Pogosto govorim o duhovni alkimiji, ki se odvija v tvoji notranjosti, skozi katero svinec svoje osebnosti pretvarjaš v zlato svoje duše. Ko enkrat v sebi skleneš premirje, postaneš ženska, za katero si se rodila, da postaneš. Tvoj notranji intuitivni in analitični del soustvarjata skupaj za skupno dobro. Skupaj iščeta rešitev za težave brez sojenja in razsojanja kdo je dober in kdo je kriv.

Sodelovanje, komunikacija in partnerstvo postanejo del odnosa s sabo, kar vodi v celovitost. To se brez dvoma kaže v odnosih zunaj tebe. Ljubezen do sebe je ključnega pomena za občutek celovitosti in več o tem kako ljubiti sebe bom s teboj delila v 13 dnevnem brezplačnem spletnem druženju Ljubi Sebe! Prijaviš se lahko na spletni strani tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Članek je bil objavljen na blogu februarja 2016.