Arhivi Kategorije: Iz Arhiva

Hotela je navodila za življenje…

Prišla je k meni, ker je bila utrujena, izčrpana, naveličana življenja in sploh vsega.
Ni več vedela kako naprej.
Hotela je nazaj.
Ob tem pa se je počutila zataknjeno, zagozdeno, ujeto.

Želela si je spremembo v svojem življenju, vendar pod pogojem, da odide vse kar ni dobro in ostane vse, kar je ok.
In to, kar je želela od mene je recept, kako bo to naredila.

“Povej mi, kaj naj naredim?”
Hotela je navodila za uporabo; če naredim točno tako, točno te korake, bom prišla točno tja.

Človeška narava te vodi v to, da hočeš navodila za uporabo druge osebe, za uporabo življenja, točna navodila kako prideš do svojega življenjskega namena.

Vendar življenje ne deluje v okvirih znanega.
Če resnično želiš premik, se podajaš v neznano.

In to poznam iz prve roke.
Ko sem se sama znašla pred odločitvijo, da moram zapustiti svoje staro življenje, sem hotela sklepati kompromise z življenjem in predvsem sem hotela zagotovilo, da če naredim prvi korak, da bo moje življenje ostalo vsaj približno enako.

Nekako nisem verjela številnim šamanskim zgodbam, ki sem jih brala o tem, kako se s pečine vržeš v prepad in kako svoje staro življenje pustiš za sabo – celo, ne samo tisti del, ki ti ne ustreza.

Ne glede na to, da upaš, da boš našla partnerja, ki te ne bo zapustil, imela otroke, ki bodo pridni, dobila službo, kjer bodo vsi prijazni in boš končno lahko živela življenje v miru, se to običajno ne zgodi.

Kvečjemu dobiš soseda, ki ob nedeljah posluša svojo najljubšo glasbo (ki ti ni všeč) tako, da jo poslušajo vsi v soseski, prijateljico, ki razlaga samo o svojih težavah in nikoli ne prideš na vrsto, sodelavko, ki si vedno izbori najboljše projekte, ti pa čutiš kako se utapljaš v rutini in puščobnosti vsakdana.

Vendar še vedno tako rada, ko si priča izgorelosti, nezadovoljstvu in občutkom nemoči v svojem življenju, enostavno zakoplješ glavo v pesek, zaradi preplavljenosti, ki jo čutiš, v upanju, da bo stvar šla mimo.

Ali pa se na drugi strani besno vržeš na delo in začneš stvari reševati.
Bereš še več, hodiš na delavnice in delaš na sebi še bolj intenzivno v upanju, da se boš tega, kar nas muči, končno rešila, da te bo to končno pustilo pri miru.

Težava je brez dvoma v tem, da ko voziš s prazno posodo, ne glede na to, kako besno drviš skozi svoje življenje, več akcije enostavno ne prinese polnosti. Če si v sebi prazna, bodo vse akcije, ki jih boš naredila prišle iz tega istega občutka praznine v tebi in rezultati, ki jih boš ustvarila, bodo enako prazni.

Če v sebi čutiš praznino, je potrebno odkriti vrelec, ki te odžeja in napolni.

In ta vrelec je v tebi.
Ena najpomembnejših duhovnih praks za žensko je, da redno pije iz svojega notranjega vrelca izvornih kvalitet svojega Dragulja. Ter, da zna kvalitete svojega Dragulja deliti z ljudmi in s svetom.

Dragulj je izvorna esenca Ženske, tvoja edinstvenost, tvoja enkratnost.
Dragulj razkriva izvorne kvalitete tvoje Ženske Duše.
Brez stika z Draguljem manjka tvoja magnetična privlačnost, ki sije iz tvoje notranjosti.

Gre za očarljivost, ki je nikoli ne moreš “narediti” in nikoli se ne moreš dovolj potruditi, da bi zasijala iz tebe. Brez stika z Draguljem v sebi se počutiš prazno in težko držiš svoj prostor.

Pravzaprav imaš težavo, da stojiš za tem, kar ti je v življenju pomembno, kot da nimaš notranje podpore, notranje stabilnosti in zato z lahkoto pregoriš, izgubiš smer v življenju in stik s svojo strastjo.

Tvoj Dragulj je kot notranji kompas, ki te vodi v smeri tvojega življenjskega namena.
Dragulj počiva v tvojem srcu in da lahko resnično stopiš v stik z njim, se je potrebno dobro poznati.
Kajti to, za kar poskrbi tvoj Dragulj, je notranje negovanje.

Dragulji so dragocene stvari, v hebrejščini dragulj pomeni zaklad.

In zaklad je sestavljen iz diamantov, rubinov in smaragdov.
Dragulji imajo kvaliteto bleščanja, sijanja, iskrenja.
Dragulji so zelo osebni, čustveni in čutni simbol, ali pa so odraz in simbol bogastva in moči.

V vsaki ženski se skriva lepota Dragulja.
Ta svetloba dragulja sije iz ženske, ki je sproščena, pomirjena s seboj, uživa življenje, izkuša blaginjo. Vsaka ženska je edinstveno izžarevanje Boginje, skozi vsako se boginja izraža na njej lasten, edinstven način.

Izvorna esenca ženske predstavlja tvoj Dragulj, tvoje edinstveno izžarevanje. Če se želiš resnično pokazati v svetu, kot to kdo ti v resnici si, moraš spoznati, si priznati in objeti ta del sebe.
Spoznati moraš svoj Dragulj svoje Ženske Duše.

In ko ga resnično spoznaš, začneš deliti njegovo svetlobo, njegov sij, skozi brezpogojno služenje.

Vendar v služenju drugim ne moreš biti, dokler je tvoja notranja posoda prazna.

Dokler si v paradigmi pomanjkanja, ne moreš resnično deliti sebe, ker imaš ti sama občutek, da nikoli ni dovolj. Šele, ko si v stiku s svojim Draguljem, s tem svojim notranjim vrelcem, poskrbiš zase in veš, kako negovati sebe, da čutiš v sebi polnost in notranjo blaginjo, lahko deliš sebe, širiš sebe, izžarevaš svojo svetlobo iz sebe v svet na lahkoten, mil, sijoče ženstveni način. In to je tisto, kar zanima mene.

Štiri stranice tvojega notranjega dragulja postavijo temelj, ustvarijo stabilno posodo skozi katero se lahko zlije peti element tvoje izvorne esence in se resnično izrazi, pokaže, zasije skozi tebe v svet. Da bi se to lahko zgodilo, pa je potrebno brusiti in polirati svoj dragulj, kajti neobrušen diamant, pravi kitajski pregovor, ne bo nikoli dragulj.

V stiku s svojim Draguljem si, ko si v toku, ko resnično uživaš v svojem življenju in neguješ sebe.

Ne, nimam recepta, kako lahko ti živiš svoje življenje v milosti in na popoln način.

To kar ti lahko pokažem pa je tvoj notranji vrelec, kjer lahko dobiš vsa navodila in usmeritve kaj je tvoj življenjski namen in zakaj si tukaj.

Leta sem iskala pot do svojega notranjega Dragulja. Poizkusila sem številne načine, tehnike, dokler nisem odkrila, da je vse, kar je potrebno… odstraniti ovire na poti. Odstraniti je potrebno odvečen material neobrušenega diamanta, da bi le-ta razkril tvoj Dragulj v vsem njegovem sijaju.

In točno to je namen spletnega druženja Varuhinja Živjenja, kjer bomo pogledale kaj je tisto, kar sama sebi postavljaš na pot kot oviro, da zastiraš sijaj svojega notranjega Dragulja.

Te zanima, kako? Pridruži se mi in pij iz svojega notranjega vrelca izvorne esence. Informacije najdeš >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Ljubezen je moč, je svetloba, je življenje

Ljubezen je beseda, ki jo ljudje uporabljamo za vse mogoče.

Uporabljamo jo, da izrazimo svoje občutke, svojo izkušnjo povezanosti in kadar se z nekom prijetno počutimo.
Poznamo fraze kot; Ljubezen ozdravi vse ali da je Ljubezen vse kar potrebuješ, kot so peli že Beatli.
Ob tem pa verjamemo tudi, da je ena vrsta ljubezni bolj zaželena ali celo boljša od druge. Poznamo romantično ljubezen, platonsko ljubezen, Grki govorijo o šestih različnih vrstah ljubezni.

Ljubezen so nam naslikali kot nežno, mehko, potrpežljivo. In največkrat ljudje, ko govorijo o ljubezni izražajo željo po tem, da bi se razumeli in da bi se drugi enostavno strinjali z njimi.

V resnici pa je ljubezen močna. Je silovita. Je ostra.

Ljubezen postavi meje.
Ljubezen je zvesta.
Ljubezen prevzema odgovornost. Tudi ko je neudobno.

Ljubezen je radikalno iskrena. Pove kar čuti ne glede na tveganje, da bo ostala brez tega, kar ji je ljubo in drago.

Ljubezen je pravičnost. In to me je, ko sem pisala knjigo o Varuhinji Ljubezni presenetilo.
In to velja v vseh odnosih; v odnosu s seboj, z ljubimi osebami, kot tudi v skupnosti in družbi nasploh.

Resnična ljubezen je silovito nepopustljiva glede meja, spoštovanja, ranljivosti in neudobja. Zariše črto v pesek in ve do kje segaš ti in od kje naprej so drugi.

Ljubezen reče NE z enako mero ljubeznivosti in spoštovanja, kot JA.
Pove kaj želi in česa ne tolerira enako iskreno in odprto.
Pove, kaj si zasluži in kaj ni okej.

Ljubezen ve, da je telo pomembno.
In da je varnost na prvem mestu.

Jasno izrazi kje se želi srečati z nekom in kakšne so potrebe.
Brez opravičevanja in brez pomanjševanja izrazi svoje standarde.

Kajti meje so ključnega pomena za povezanost in tvoj obstoj v svetu.
In še vedno težko razumem duhovni pogled na svet s strani ljudi, ki govorijo o zlitju z vsem kar je, brez da bi resnično vedela, poznala in razumela tvojo edinstvenost, ki jo prispevaš v to enost.

Ti si tista, ki mora zelo dobro poznati svoj edinstveni okus, svojo edinstvenost, da bi se lahko zlila v Celoto vsega kar je. Ker je na tebi, da vidiš vrednost tega, kar prispevaš.
Dokler ti ne vidiš tega, dokler je to nevidno zate, tega ne moreš prispevati.

Ljubezen ni udobna.
Ljubezen je pozorna.
Ljubezen je aktivna.
Ljubezen je prisotna.

Vendar ni prijetna, udobna in popustljiva. Ljubezen ni tista prijetna punčka, ki je pridna in naredi vse kot ji rečejo drugi v želji, da bi bila prepoznana kot prijetna in prilagodljiva. V želji, da bi se vsi v njeni družbi počutili prijetno in domače.

Ko ljubiš nekoga, poveš; Auč tole boli.
Ko ljubiš nekoga, poveš; Vau, tega nisem vedela.
Rečeš; Oprosti mi, da te nisem poslušala.
Rečeš tudi; Tole ni okej. Nekaj se mora spremeniti.

In to velja tako za ljubezen do sebe, kot tudi za ljubezen s komerkoli.

Nahajamo se v času, ko je ljubezen bolj potrebna, kot kadarkoli v zgodovini človeštva.
Ljubezen, ki pokaže, da stvari že dolgo časa niso, kot bi morale biti.
Ljubezen, ki je prisotna tudi, ko se počutiš osramočena, prestrašena, negotova.
Da ostajaš zvesta sebi in temu, kdo ti si, še posebej takrat, ko stvari postanejo neudobne.

Ljubezen izbiraš. Vsak trenutek znova.
Ljubezen te vidi.
Ljubezen te odpira.
Ljubezen terja, da se zaneseš nase. Tudi takrat, ko tvoja pot postane razrita in je polna vzponov in padcev. In še posebej takrat. Da zaupaš vase.

Prevzeti moraš odgovornost zase. Za svoj obstoj. In za svoje izbire.

Čas v katerem živimo terja, da izbiraš ljubezen zase. Ne glede na to, kako neudobna je.
Tudi, ko je boleče. Tudi, ko je strašljivo.
Tudi, ko se ti zdi, da greš kontra vsem svojim načelom in zgodbam, vsemu, kar si verjela do sedaj.

Ljubezen prinaša s seboj povabilo.
Da izbereš odnose, ki varujejo ljubezen, ki te nahranijo in negujejo.
Da se soočiš z odnosi, kjer si uničevalka ljubezni, kjer sodiš, kritiziraš, si sebična ali neiskrena. Kjer se braniš ali pa osebo poskušaš ugasniti. Ali pa to izkušaš z druge strani.
Na tebi je, da prevzameš polno odgovornost zase in da si poveš resnico, kje moraš opraviti svoje delo, se soočiti s stvarmi, ponovno ustvariti povezavo, zgraditi mostove, narediti navdihnjeno akcijo.

Na tebi je, da izbereš ljubezen in aktivno varuješ ljubezen. V odnosu s seboj, v osebnih odnosih, v skupnosti ali v družbi.

Ljubezen je silovita. In ja, ljubezen zdravi. Vendar le, če si voljna biti ranljiva in si povedati resnico, kar je neudobno. Od tebe terja, da pogledaš v zgodbe, ki si jih pripoveduješ in jih napišeš na novo na način, ki dviguje tako tebe, kot tudi tiste okoli tebe.

Na tebi je, da izbereš, da si Varuhinja Ljubezni, ki dviguje življenje, ki ga podpira in mu služi v ljubezni, z ljubeznijo, iz ljubezni!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
www.divine.si

A te ni sram!?

Tisto vprašanje, ki me je leta ustavljalo, da bi se podala na svojo samostojno pot in res zaživela svoje sanje je bilo…
A te ni sram!?

Ja sej, sram bi me moralo biti, da delam samostojno, preživljam sebe in otroke.
Da služim denar, da lahko plačam položnice, vse prispevke državi in streho nad glavo.

Ja sej, sram bi me moralo biti, ker kupujem hrano v trgovini in ne hodim okrog gola, kar pomeni, da potrebujem denar za hrano in obleko.

Ja sram bi me moralo biti, ker plačujem za elektriko in vodo. Pa internet in telefon, za orodja, ki jih pri svojem delu potrebujem. Pa avto, da se vozim in gorivo.

Ja sram bi me moralo biti, da želim ženskam pomagati, da živijo bolj kvalitetno življenje.

Ja res sram bi me moralo biti, da sem ženska. Da sploh diham in sem živa.

Saj res, sram bi me moralo biti telesa in tega, da imam potrebe.

Ja sram… kolikokrat te ljudje zasramujejo na tak način… a te ni sram!?

In ob tem nihče ne pomisli, da verjetno delam najboljše kar zmorem, s tem, kar imam.

Saj res, pa tiho bi morala biti.
Zaklenjena v kakšno temno izbo.

Ja sram.
Veš kako dolgo me je ustavljal na moji poti!?
Ker sem se ozirala na druge.
Ker sem čakala na dovoljenje, da se izrazim na način kot bi si želela.

In ko sem si drznila malo več, se je hitro pojavil kdo, ki mi je povedal, kje je moje mesto.

Makom radi porežejo lepe rdeče cvetove, če preveč štrlijo iz povprečja in bodejo v oči.
In za to pogosto poskrbijo tisti, ki so ti najbližji… domači, prijatelji, sodelavci.
Ker če bi uspelo tebi, bi se počutili neprijetno in vznemirjeno.
Zato raje poskrbijo, da utišajo tebe. Je bolj priročno.

Sindrom makovih cvetov je povezan z našimi ranjenostmi, ki jih nosimo v sebi in s katerimi se moramo pomiriti v sebi, če želimo v življenju resnično uspeti.
Kajti, če stvari zanikaš v sebi, boš ne glede na uspeh na enem področju, npr. v poslu vedno poskrbela za razpad svojega življenja na drugem.
Ozri se okoli sebe in poglej koliko uspešnih zvezdnikov ima težave v odnosih ali pa z odvisnostmi, ker enostavno morajo trpeti na določenih področjih, da bi lahko bili uspešni na področju, kjer so uspešni.
O sindomu makovih cvetov sem pisala v zapisu, ki ga najdeš >>>tukaj<<<

Eno osupljivih spoznanj zame osebno je bilo povezano s sijanjem ženske in s tem, kako zelo to, da ženska sije moti ljudi v njeni okolici.
Iz enega samega razloga, ker jih opominja na to, da sami ne sijejo.

In to je največkrat razlog temu, da te poklopijo, zanikajo, zavračajo, potisnejo na stran ali zapustijo. Tekmovalnost med ženskami največkrat izhaja iz tega sijanja.
Ker ena bolj sije in ob tem sijanju druga vidi, da ona tega sija ne živi.

Sram ti onemogoča, da bi se izpostavila.
Sram ti nemogoča, da bi svoje darilo podelila z ljudmi in s svetom.

Sram ti onemogoča, da bi postavila ceno svojemu delu.
Da bi ovrednotila svoj čas.

Sram ti onemogoča, da bi zaživela življenje kot si ga želiš.

In dokler se bojuješ z njim v sebi ali pa se skrivaš pred njim je v tebi.
Boj, beg ali ignoranca ne delujejo.

Sram ti onemogoča, da ugledaš svojo dragocenost.
Da prepoznaš vrednost v tem, kar počneš.
To je bilo najbolj osupljivo spoznanje zadnjega desetletja zame osebno.

Dokler se ne spogledaš s svojim sramom ne boš cenila tega kdo si in kar počneš.
Vedno znova boš potrditev svoje vrednosti iskala v svetu tam zunaj skozi merila, ki jih postavlja zunanji svet.

Zato je najbolj pomembna stvar, če se želiš izpostaviti, pokazati in podeliti sebe z ljudmi in s svetom, da se soočiš s svojim sramom in ga ukrotiš.

In pri temu ti lahko pomagam.

Ugotovila sem, da v kolikor želiš prodati karkoli, moraš najprej ceniti sebe.
In v teh negotovih časih vidim, da je izziv številnih žensk to, da jih je strah postaviti svojo srčno ceno in stati za njo. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Bolečina izgube…

Ko je že tretji dan ni bilo domov, smo se začeli spraševati kaj se je zgodilo z njo.
Šla sem do vseh sosedov in spraševala, če so jo videli.
Prehodila sem sosedov travnik in gozd, kjer se je zadrževala.

Četrti dan sem vedela, da se je nekaj zgodilo. In ko se je potem, ko sem jo klicala v mislih pojavila na vratih v energijski obliki, sem vedela, da je zapustila to raven.

Vstopila je v hišo in se po stopnicah vzpela do sobe moje starejše hčerke.
S svojimi notranjimi očmi sem jo opazovala in v sebi čutila bolečino.
Toliko žalosti se je dvigalo nekje iz globin. Čutila sem koktajl občutkov.

V sebi sem vedela, da je ne bomo več videli. Da je odšla.
In nihče me ne bi mogel pripraviti na občutke, ki so me preplavili.

Dokler ne odidejo v resnici sploh ne veš kako zelo so del tvojega življenja.
Kako obogatijo tvoj vsakdan in v dom vnesejo veselje in toplino.

Naša črna sfinga je bila z nami dobrih 15 let.
In v teh letih sobivanja je postala del naše družine.

Tisti, ki živali nikoli niso imeli, se pogosto čudijo, kako lahko nekdo, ki je dom delil z živaljo, žaluje, ko le-ta umre. Proces žalovanja za hišnim ljubljenčkom, s katerim si 15 let delil življenje, tako vesele in žalostne trenutke, lahko traja. To vem.

Vendar je kljub temu smrt nekaj, kar te zaznamuje.
Pa v resnici sploh ni pomembno ali umira oseba, žival ali odnos.

Izguba je lahko izjemna priložnost, da odpreš svoje srce na široko in povečaš svojo kapaciteto, da avtentično ljubiš sebe.

In proces, skozi katerega te izguba vodi, je povezan s petimi stopnjami žalovanja, ki jih je v svoji knjigi On Death and Dying (1969) fenomenalno opisala Elizabeth Kübler-Ross. V originalni izvedbi Elizabeth opisuje serijo čustvenih stanj, s katerimi se sooča oseba, ki je priča smrti, zavrnitvi ali drugi ekstremni situaciji:

Zanikanje — “V redu se počutim.”; “To se ne more dogajati meni.”; “To je pomota.”
Jeza — “Zakaj jaz? To ni pravično!”; “Kako se to lahko dogaja meni?”; “On je kriv!”
Pogajanje — “Vse bom naredila za še nekaj skupnih let.”; “Plačala bom, kolikor bo treba, samo da …”
Depresija — “Tako žalostna sem, vse je brez zveze.”; ” Itak bom kmalu umrla, to nima smisla.”; “Pogrešam svoje najdražje, zakaj bi sploh nadaljevala?”
Sprejemanje — “Vse bo okej.”; “Ne morem se več boriti s tem, raje sprejmem.”

Fazi šoka, ko večkrat pomisliš, da vse skupaj ne more biti res, da so le slabe sanje, sledi reakcijska faza, v kateri se pojavita jeza in občutki krivde (če bi le prej opazila, da nekaj ni v redu, če bi bila bolj pozorna in bi bila več časa z njo), pa zanikanje in depresija.

Iz druge faze sem postopoma prešla v fazo predelovanja. Še vedno sem v njej.

Pravijo, da takrat, ko je predelovanje zaključeno, sledi zadnja, četrta faza nove orientacije.

Bolečino izgube pa ne doživljaš le ob izgubi ljube osebe ali živali.
Kakršnakoli izguba te vodi skozi te iste faze, skozi katere se moraš premakniti.

Ko sem se pogovarjala s svojo stranko o njeni izgubi službe, je z menoj delila, kako uničujoče je nanjo vplivalo razkritje resnice. Ko se je morala soočiti s svojimi pričakovanji, ki so bili v nasprotju s tem, kar se je v resnici zgodilo.

Ugotavljali sva, da je izguba nečesa, kar ti je ljubo vedno šok.
In kako se premikamo skozi žalovanje, ki sledi izgubi.
Premlevali sva odzive, ne glede na to, da vsak potuje skozi na svoj način in v svojem tempu.

Zato je pet stopenj, ki sem jih podelila malo višje pot, kjer se lahko vedno znova vračaš nazaj in ponavljaš prejšnje stopnje, dokler resnično ne sprejmeš situacije v celoti.

Ob tem sem se spomnila, kako sem skozi teh pet faz potovala tudi takrat, ko sem izgubila varno povezanost v odnosu, ki mi je veliko pomenil.

Prva faza, skozi katero potuješ, je zanikanje, kjer ne moreš dojeti in si priznati, da je odnos zaključen. Ko je mene zapustil fant, sem potrebovala kar nekaj časa, da sem se sprijaznila z dejstvom, da sem ostala sama. V tem času sem še vedno hodila k njemu, ga klicala in danes vem, da sem mu morala iti pošteno na živce, ker ga nisem pustila pri miru. V tej fazi se nikakor nisem mogla sprijazniti z realnostjo in brez dvoma sem zanikala, kako močno me je vse skupaj potrlo.

Temu običajno sledi jeza. Ko ti realnost pride do živega in dojameš, da je resnično konec, je značilno, da želiš na vsak način vedeti, zakaj je do tega prišlo. V tej fazi sem samo sebe najedala, kaj je narobe z menoj in zakaj se je to zgodilo prav meni. »Zakaj jaz?« je pogosto vprašanje v tej fazi, na katero nikoli ne dobiš zadovoljujočega odgovora. Oseba, ki je bila zapuščena, se počuti izdano, kar v njej vzbudi ogromno jeze. V tej fazi pogosto vznikajo na površje vse situacije in okoliščine, kjer si ugajala in se prilagodila za ljubo miru ali v dobro osebe, ki je odšla, kar prebuja jezo in bes. Žal so tarče jeze pogosto prav tisti ljudje, ki poskušajo ali želijo pomagati.

Temu sledi želja po pogajanju, kar pogosto vodi v željo po tem, da bi se pogodila, kjer je ponujeno marsikaj. V tej fazi je značilno, da bivši partner obljublja, da se to, kar je povzročilo zlom odnosa, ne bo ponovilo. In tukaj slišimo obljube, da se oseba lahko spremeni in je pripravljena narediti vse za novo priložnost. Pogosto smo ženske v tej fazi pripravljene sebe še bolj ponižati in pogosto se čudim zgodbam, kjer ženske vzamejo svoje bivše može nazaj v odnos po nekaj mesecih ali letih, ko se zgodbe, ki so jih začeli, ne končajo, kot so sprva pričakovali.

In kadar prošnje ne zaležejo in ne prepričajo partnerja, da bi ostal, sledi apatija. Depresija, ki vznikne, ima svoj namen, kajti to je način, kako razpleteš povezave, ki si jih ustvarila, ko si bila v odnosu. Vezi so predmet izmenjave energije, ki poskrbijo, da smo v odnosu zainteresirani in da vlagamo svojo energijo v odnos. To, na kar pogosto pozabljamo, je, da je izmenjava lahko pozitivna in ljubeča ali pa je negativna in sovražna. Dejstvo je, da imajo naši možgani raje negativno vez kot pa nobene.

Zato psiha potrebuje čas, da presortira stvari v notranjosti, da obnoviš svojo avtonomnost in svoje življenje postaviš na novo. Velika večina žensk, s katerimi prihajam v stik, pravi, da potrebujejo 7 do 8 let, da se naravno premaknejo skozi fazo žalovanja za izgubljeno ljubeznijo in stopijo v zadnjo fazo sprejemanja.

Slabo podprta izguba ljubezni in slabo zaceljeno srce lahko osebo spremenita v žrtev te izgube za vse življenje.
Žal ne drži, kar pravijo, da čas celi rane. Ti jo zaceliš.
S strtim srcem moraš ravnati enako kot z zlomljeno kostjo.
Predstavljaj si, da si zlomiš nogo in ti zdravnik pri pregledu reče: Samo čas ji dajmo, kmalu se boste počutili bolje. Zlomljeno srce, tako kot zlomljena noga, potrebuje nego, da se pravilno zaceli.

Faza sprejemljivosti s seboj prinese pomirjenost s tem, da je odnos končan.
S tem pride tudi čas za premik naprej. In razhod postane priložnost za preboj, kjer travmo spremeniš v zmago.

Ena najmodrejših stvari, ki jih lahko narediš, je, da čustva ob razhodu uporabiš kot katalizator za svoje prebujenje, za svoj razcvet, da resnično postaneš ta ženska, ki ti je namenjeno Biti.

Kajti bolečina razhoda vedno razkrije vse tisto, kar si leta pometala pod preprogo.
Vse tisto, kar si leta zanikala, te zdaj gleda naravnost v oči in soočena si z vsemi načini, kako si svojo moč dala v roke drugi osebi v upanju, da te bo rešila. Vse pride na površje v pregled, kar je lahko preplavljajoče.

Ko si v fazi prehoda, se nimaš kam skriti.
Življenje te je odprlo, in kot pravi Leonard Cohen v svoji znani pesmi: »V vsaki stvari je razpoka. Tako svetloba vstopa.«

Svetloba te sili v rast, sili te naprej in tvoja izbira je, ali greš v korak s tem ali se upiraš.
Lahko se izgubiš v otopelosti, depresiji in popolnoma izgubiš vero v ljudi, kar vodi v zapiranje vase in izolacijo.
Če se zapreš in vdaš ter uporabiš razočaranje kot izgovor, da se skriješ, v upanju, da te tovrstna bolečina nikoli več ne bo dosegla, se ti lahko zgodi, da v procesu izgube ljubezni izgubiš tudi stik s seboj, kar je precej bolj boleče.

Lahko pa bolečino izgube ljubezni uporabiš, da razkriješ in se v sebi spogledaš z iluzijo, ki jo dopuščaš že dlje časa, in z vzorci, s katerimi se do tega trenutka preprosto nisi bila voljna spogledati.
Izbira je vedno zgolj in samo tvoja.

Izziv pa brez dvoma leži v tem, da dokler svoje rane ne zaceliš, ne boš z zaupanjem in odprtostjo vstopila v nov odnos, ker boš v naslednji odnos nesla to, česar v tem, ki se je pravkar končal, nisi predelala v sebi.

Ne pozabi, sebe vedno neseš s seboj!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Nekje je treba začeti

V zadnjem času se veliko pozornosti posveča krizi, pomanjkanju, temu česar nimamo in ob tem pozabljamo na zakon privlačnosti, ki pravi, da tja kamor usmerjamo svojo pozornost, tja teče naša energija in tam imamo rezultate.
In bolj ko se osredotočamo na krizo in težave, bolj se le-ta poglablja.

Včasih se zdi prav neverjetno koliko znanja imamo ljudje in vendar smo ujeti v paradigmi žrtve, v pomanjkanju, v strahu in skrbeh, in pozabljamo na to, kakšen stres vse to povzroča v nas.

Fascinira me, kako se v takih okoliščinah vklopi nagon za preživetje, ki pravi, skrij se, pomanjšaj se, nič ne moreš storiti. Ideja ujetosti v nemoč, šibkost, nepomembnost povzroči, da poskušamo živeti na minimumu. Če ne moreš imeti tega, kar si želiš, je najbolje živeti na minimumu, da ne boš trpel, je sporočilo, ki ga dajemo svojemu sistemu. In tako začnemo ustavljati pretok energije v svojem življenju, dobesedno ustavljamo pretok življenja. In ko opazujem okolico vidim ljudi, ki se ustavljajo, ki se krčijo, ki se zapirajo pretoku življenja.

To je mehanizem, ki nam je vedno na izbiro in ključ je ravno v besedi »izbira«.

V svojem raziskovanju in eksperimentiranju sem prišla do zaključka, da je naša izbira ali pomanjkanje ali obilje, ali pričakovanja, kjer so stvari same-po-sebi umevne, ali hvaležnost. Sama vidim izhod iz pomanjkanja skozi hvaležnost za vse kar že imamo, da svojo pozornost usmerimo na obilje, ki je že prisotno in tega je oh – ogromno. Vsi ljudje imamo svoje telo, velika večina ima dve nogi, dve roki, dvoje oči, usta, že samo s tem, ko se lahko premikamo in izkušamo življenje imamo ogromno. Nihče ni sam, vsi imamo nekoga in to je še ena stvar, za katero smo lahko hvaležni. Imamo vodo in zrak in zemljo in rastlinje, to je zopet nekaj za kar smo lahko izjemno hvaležni. Preden sploh pridemo do stvari, ki jih že imamo lahko na svojem seznamu hvaležnosti kar lepo izobilje.

Hvaležnost je naša izbira, je naša drža, naša paradigma, pogled na svet.
Hvaležnosti ne morete kupiti, je dobiti, morate jo začutiti. V resnici je hvaležnost občutenje. In da bi lahko občutili se morate odpreti in postati sprejemljivi za vse, kar že imate. In to je pogosto izjemen izziv za večino ljudi, saj to pomeni, da si morajo dopustiti, da so ranljivi. Odprtost je intimno povezana z ranljivostjo, v kateri tvegamo tudi to, da bomo ranjeni. In to je nekaj čemur se velika večina poskuša izogniti, kajti ko si ranjen, to boli. In vendar edina pot v odprtost, v sprejemljivost, v hvaležnost vodi skozi ranljivost.

V zadnjih mesecih sem se veliko ukvarjala s polarnostjo v naših življenjih in z dejstvom, da imamo ljudje po večini raje negativne novice kot pozitivne in se bolj ukvarjamo s svojimi pomanjkljivostmi, kot dobrimi stvarmi. Tudi zadovoljstvo in sreča, ki ju mnogi iščejo z željo, da bi vedno bili le v tej polarnosti se nekako ne obnese, saj življenje vse uravnoveša z drugim koncem magneta, ki prinese nezadovoljstvo in žalost. Moja izkušnja je, da je izpolnjenost tista, ki le je, ni ne pozitivna in ne negativna. Lahko smo izpolnjeni in vendar se soočamo z vsakodnevnimi izzivi.

Prvi korak k izpolnjenosti je, da postanemo hvaležni.
In pomembno je, da smo najprej hvaležni za vse kar že imamo v svojih življenjih. Če imate dom, avto, družino, ste med bogatejšimi ljudmi in verjetno bi bil že skrajni čas, da spremenimo vrednote in pogled na to, kaj pomeni biti v izobilju. Kajti vse se začne s hvaležnostjo za to, kar imaš.

Um je kot vaš notranji vrt; lahko na njem sadite cvetje ali pa za vedno pulite plevel. Glede na to, na kaj se usmerjate izbirate vsak dan plevel ali cvetje. S tem, ko si zapišete stvari, za katere ste hvaležni, soustvarjate sebe in svoje življenje, prevzamete odgovornost za svoje življenje, ter s hvaležnostjo širite brezpogojno ljubezen. Iz vas gredo valčki ljubezni na vse strani in ustvarjajo učinek valovanja na globalni ravni. Če vas zanima še več praktičnih načinov, kako ustvariti učinek valovanja na globalni ravni vas vabim, da poiščete Facebook stran D-Wave, kjer vsak dan delim prakse našega popotovanja moč hvaležnosti. In vsakodnevne prakse so resnično pomembno orodje, da ohranjamo stik z občutenjem hvaležnosti.

Svetujem, da si začnete pisati svoj dnevnik hvaležnosti in si vanj zapisujete dnevno vse stvari za katere ste hvaležni. Ko nas prežemajo negativna čustva, si lahko vzamete trenutek in dnevnik prelistate, preberete kakšen odstavek in začutite globoko hvaležnost v sebi, nato pa zapišete za kaj ste hvaležni glede dogodka, ki je v vas prebudil ta negativna čustva.

Ko boste prebrali seznam stvari, za katere ste lahko hvaležni, boste občutili notranjo izpolnjenost. Naenkrat boste občutili, da vas življenje obsipa z blagoslovi in da si zaslužite vse dobro. Ne glede na vse izzive, ki vam jih prinaša življenje. Če ste v težavnih časih in vas prežema veliko negativnih čustev, je hvaležnost pomembno zdravilo. Hvaležnost je jezik srca, tako odpremo svoja srca za brezpogojno ljubezen, ki nima predznaka pozitivno in negativno ampak samo je ljubezen. Življenje pa vam bo skozi hvaležnost podarilo še več tega, za kar ste hvaležni.

Eno najboljših zdravil za razčiščevanje boleče preteklosti ter slabih občutij v sedanjosti je hvaležnost. Dejstvo je, da smo v svojem hitrem vsakdanjiku pozabili na pomen hvaležnosti, predvsem na hvaležnost za izzive s katerimi se srečujemo v svojih življenjih. Brezpogojna ljubezen nosi v sebi tako podporo kot izzive in naši medsebojni odnosi so tisti, ki uravnovešajo ti dve polarnosti. Brez izzivov ni rasti in zato bi se lahko navadili na dejstvo, da izzivi vedno bodo, dokler imamo v sebi karkoli, kar potrebuje širjenje, rast, ozaveščanje.

In ker naš um zelo hitro pozabi na vse stvari, za katere smo lahko hvaležni je nujno, da si jih zapišemo.

  1. Vzemite si čas in si napišite zakaj ste hvaležni v svojem življenju. Zapišite, da ste hvaležni za topel dom, vse kulinarične užitke, ki ste jih deležni, to da imate dostop do zdravstvenih storitev, izobrazbo itn. Svetujem, da se sprehodite skozi vseh 9 področij v našem življenju; duhovnost, socialne vezi in prijatelji kot drugo, znanje in modrost kot tretje, družina in predniki kot četrto, partnerske odnose kot peto, otroci in upravljanje s kreativno energijo kot šesto, življenjsko pot, kariero ali poslovno pot kot sedmo, finančno področje kot osmo in zdravje kot deveto področje.
  2. Na koncu vsakega dneva si zapišite tri stvari, za katere ste hvaležni. Pri vsaki stvari pomislite, zakaj ste hvaležni zanjo.
  3. Napišite zahvalno pismo. Pomislite na nekoga, ki je bil do vas prijazen ali vam je kakorkoli pomagal in se mu za to nikoli niste zahvalili – to je lahko eden od staršev, prijateljev, znancev ali učiteljev. Napišite pismo, v katerem opišete, kaj so za vas naredili in kakšen učinek je to imelo na vas.
  4. Bodite danes hvaležni za vodo, ki jo pijete, za zrak, ki ga dihate, za zemljo po kateri hodite, za sonce, ki greje planet, za rastline, ki ustvarjajo kisik in nas hranijo. Izrazite hvaležnost za hrano s tem, da blagoslovite svoje obroke. Začnite se zavedati, kako pomembno vlogo igrate v tej igri življenja.

Hvaležnost je tisto mesto kjer se vse začne. Če želimo narediti pozitivno spremembo na planetu moramo nekje začeti. Jaz sem začela s hvaležnostjo. In iz izkušenj lahko rečem, da je dnevna praksa hvaležnosti tista, ki povečuje tvoj občutek za obilje, povečuje sprejemljivost, te odpira življenju, da v vsaki situaciji prepoznavaš blagoslove, ki so ti bili dani. Vsaka situacija je priložnost za rast in za hvaležnost, le izbrati jo je potrebno, vedno znova in znova.

In naj zaključim z besedami Mojstra Eckharta: “Če je edina molitev, ki jo v vsem svojem življenju izgovarjate, hvala, bo to zadostovalo.”

Več o notranjem popotovanju Moč Hvaležnosti, najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Objavljeno na spletni strani www.svetloba.si

 

Arhetip zakona narekuje delitev vlog…

 

Si vedela, da so arhetipi prebivalci kolektivnega nezavednega?
Gre za izvorne vzorce, ki so del naše kode. Gre za našo izbiro, ki jo moramo izkusiti tukaj na Zemlji.
Pogosto pozabljamo, da arhetipi ustvarjajo mite. In miti so zgodbe, ki so del naše podzavesti.

Arhitip predstavlja prvo strukturo, prvi vtis nečesa, ki je na energetski ravni in se nato udejanja v materialnem. Gre za sile, ki vodijo naše obnašanje in oblikujejo našo identiteto.

Na nivoju duše smo določene arhetipe izbrali za naše zaveznike in učitelje. Z njimi imamo dogovor, da z njimi delamo. Da so del naše energijske strukture.

Arhetipi so del naše sence, zato je preko njih precej lažje prepoznati kateri so tisti vzorci, ki jih v svojem življenju preigravamo na čisto nezavednem nivoju.
Ko stopiš v svet arhetipov, se moraš zavedati, da so precej večji od življenja.
Imajo moč in potenco, ki presega tvoj jaz.

Arhetip v senčni plati predstavlja velik izziv. In povsem običajno je, da ga nočemo prepoznati kot svojega.
Vendar je dejstvo, da če stvari namerno zanikamo in jih potlačimo v sebi, še z večjo silo pridejo iz nas in običajno izberejo čas in prostor, ki je najbolj neprimeren.

Zato je orodje prepoznavanja arhetipov v življenju veliko darilo. Pomembno je, da se soočiš s stvarmi v sebi, s svojo senco, ki je nočeš videti. S tem ji odvzameš njeno moč in arhetip spoznaš v njegovi svetli plati. Kot zaveznika, ki ti v življenju lahko pomaga.

Gre za samo-zavedanje! Zato je modro pogledati vase!

Nesporno dejstvo je, da smo Ti lahko spremeniš svoje življenje.
In pogosto arhetipe spoznamo skozi jezik, skozi svoje izražanje.

Tako arhetip zakona prepoznamo po tem, da ljudje pogosto rečejo, da je njihova boljša polovica nekje drugje. Da je boljša polovica tam zunaj nekje in zato iščejo svojo dušo dvojčico.
Se pravi, da na zakon gledamo kot na nekaj, kar nam bo omogočilo celostnost in celovitost.
Tako živimo v paradigmi iskanja nekoga, ki nas bo dopolnil in nas naredil kompletne.

Zakon temelji na iskanju zadovoljitve in izpolnitve zunaj sebe.
Zakon je zelo povezan s preživetjem vrste, s tem, da je nujno potomstvo za ohranjanje vrste.
Pa tudi s tem, da imaš nekoga v lasti.

Arhetip zakona narekuje delitev vlog, ko je žena tista, ki skrbi za potrebe moža, mož pa domov prinaša denar.

Vsi stereotipi izhajajo iz osnovnih vzorcev, ki so postavljeni v arhetipu.
Tisto kar ljudje v zakonu prepoznavajo je dejstvo, da po poroki zanimanje drug za drugega po pravilu upade.

Vprašanje, ki se postavlja samo zase je Zakaj?
Po tem, ko izpolniš namero zakona, torej najdeš svojo boljšo polovico, ki te dopolni, v resnici ne veš, kaj naj z njim/njo počneš sedaj.
Po tem, ko je trdnjava osvojena večini bojevnikov doma postane dolgčas, zato gredo na nove pohode, osvajat nove trdnjave.
To so pogojenosti, ki so tako globoko vpisane v naš celični spomin, da o tem sploh ne razmišljamo.
In ko imajo poročeni pari tisti občutek, da je misija izpolnjena, da je trdnjava osvojena, ni več nobenega napredka, ni rasti.

In tukaj se pojavi osnovni konflikt, saj ob svoji osebni rasti vedno trčimo ob arhetipske vzorce, ki jih moramo sprejeti in se z njimi pomiriti v sebi. To pomeni, da jih prepoznamo, jih priznamo in se z njimi pomirimo.
Mnogi ubirajo drugo pot, ko te vzorce sesujejo in sploh ne vedo kaj se dogaja in za kaj čisto zares gre.

Zato se v zadnjem času pojavlja velika želja po vzpostavitvi novega modela zakona, novega arhetipa, ki nas bo podpiral v našem razvoju in nam dal to, kar si želimo.

Svobodo in hkrati podporo.

Težava je v tem, da nam partnerstvo ne more zagotoviti varnosti, ki si jo želimo. Varnosti ne moreš najti zuanj sebe. Varnost je dušna kvaliteta, ki jo moraš najti v sebi.

Življenje se neprestano spreminja. In edina stalnica je sprememba.

Tvoja duša je na Zemlji zato, da izkuša in raziskuje in ne zato, da bi igrala varno igro.

Partnerstvo je struktura, kjer dve Celoti postaneta Eno. In to strukturo soustvarjata, jo kreirata in oblikujeta skupaj.
Kako ustvariti izpolnjujoče partnerstvo je moja strast v enaki meri kot so moja strast tudi arhetipi.
Arhetipi so moja strast, ker prepoznavam kako močno nam lahko stojijo na poti do samo-uresničitve. In hkrati kako močni zavezniki so lahko na tej naši poti samospoznavanja.

Več o partnerstvu delim v spletnem programu Postani varuhinja Ljubezni, ki je na voljo v maju. Več najdeš na povezavi tukaj>>>

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Ujeta v glavi in vedno dlje od srca

To je sodobna ženska.

Ženska, ki se pritožuje, da čas leti, da otroci rastejo kot gobe po dežju in da je njen teden vedno krajši.
Tukaj je ponedeljek, potem je pa že kar nedelja in se začne nov teden.
Da ne govorim o tem, da me včasih kakšna, ko ji zaželim lep vikend pogleda, kot da ne bi več vedela, kaj je že to… vikend!?

Tako žonglira s preobilico dela, pomanjkanjem časa, s tem da bi morala biti na treh mestih hkrati in ob vsem voditi še gospodinjstvo. Kar vodi k temu, da se ji kloniranje zdi celo posrečena zamisel, ko bi morala biti hkrati na dveh sestankih, roditeljskem in službenem, hkrati pa drugi otrok nastopa v glasbeni šoli ali tekmi nogometa.

Ob vsem tem se sploh ne čudim več, da me gleda kot da sem padla z Marsa, ko govorim o tem, da moški potrebuje več seksa. Zase vem, kako sem tuhtala kam naj vtaknem 15 ur z možem na teden, ko sem dobila “domačo” nalogo s strani najinega mentorja.

To, da je 24/7 priklopljena na telefon, da ga nosi s seboj na stranišče in da nekateri razmišljajo celo o tem, da bi si ga vgradili v svojo roko, se ji sploh ne zdi nič nenavadnega.

In ko se srečaš s prijateljico, pa jo vprašaš kako si.
Ali ti fraze kot je »super bizi«, »noro« ali »delovno« zvenijo znano?

Zase vem, da sem brez razmišljanja odgovarjala, da sem divje.
Potem pa sem se v enem trenutku ustavila in pomislila še enkrat. Kaj si govorim?

In seveda ti ob vsem tem ni čisto nič v uteho, da je energija leta, ki je pred nami takšna, da ti ne bo čisto nič pomagala, da bi upočasnila.

Kljub temu, da globoko v sebi veš, da je upočasnitev edini način, da obvaruješ svoje znanje in zdravo pamet v tem norem tempu vsakdana, je potrebno to dejansko tudi narediti.

Ujetost v glavi, v razmišljanju o tem kaj je treba danes, kaj moraš jutri in kaj se mora zgoditi do konca meseca je realnost v kateri živiš. Ob tem pa si vedno dlje od srca.

In da bi lahko prišla v stik s svojim srcem, s svojimi srčnimi hrepenenji, s svojo Žensko Dušo, se moraš najprej spustiti v svoje telo. Da bi to lahko naredila, moraš upočasniti.
Drugače enostavno ne gre.

Dejstvo je, da moraš ustaviti na bencinski črpalki, če želiš v svoj avto natočiti gorivo.

Leto 2018 s seboj nosi energijo moči, sijaja, privlačnosti, strasti, kreativnosti in radikalne iskrenosti. Ta je še posebej aktualna. Leto terja, da si poveš resnico. Brez zavajanja, obrambe in skrivanja.

To je leto, ki te bo postavilo na oder tvojega življenja. In na tebi je, kaj boš pokazala. Brez dvoma bo velika tema soočanje s svojimi notranjimi sencami in ovirami, ki ti onemogočajo, da si resnično vidna točno takšna kot si.
Rada rečem, da imamo vsi svoj polni potencial na dosegu roke. Vendar jih moraš zavestno izbrati, narediti vidne, jih aktivirati in utelesiti, da bi jih čisto zares zaživela v 3D svetu.

Da bi lahko v polnosti zaživela svoj polni potencial, moraš najprej upočasniti. To je edini način, da se sprostiš in odpreš, da bi lahko sprejela in dopustila, da te to nahrani in napolni, da bi iz svoje polnosti to lahko podelila z ljudmi in s svetom.

Upočasnitev je ključnega pomena, če hočeš v tem divjem svetu preživeti.
Ker če se ne boš ustavila sama, te bo tvoje telo. Oziroma tvoje zdravje. Bolje rečeno odsotnost zdravja.
Telo bo terjalo svoje.
Da se lahko regenerira, potrebuje počitek.
Potrebuje čas, da se obnovi. Tega ne moreš potisniti. Celjenja ne moreš pohitriti. S trudom se ne bo zgodilo čisto nič.

Najbolj fascinantno in zagotovo nasprotujočo si izjavo sem slišala pri kolegici, ki je podjetnica. Z menoj je podelila, da je v praksi ugotovila, da več časa, ko si vzame zase in res uživa, bolje ji gre v poslu.

Zato sploh ni presenetljivo, da se vedno več govori o čuječnosti in o tem, da si prisotna in prisluhneš navznoter.
Zagotovo pa je pomembno poznati načine, kako se iz glave premakneš v telo, kajti to je tisto, kar je za sodobno žensko bistvenega pomena.
Moški imajo drugačne prakse, kot ženske.
Zato ni modro, da se poskušaš prisiliti v moške duhovne prakse.

Namesto tega:

1. Sprosti se. In ja, vem kako se to sliši. Včasih dobim s strani ženske tisti pogled »zmešana si«. Ampak eno stvar ti lahko zagotovim iz svoje osebne izkušnje. Če si zakrčena in zategnjena, se ne boš spustila v takšno telo. Nič čudnega se mi ne zdi, da je sodobna ženska možača, če si ne dovoli čutiti. Čutiš lahko le, če si dovoliš spustiti v telo. Izziv je v tem, ker takrat, ko si želiš čutiti običajno najprej čutiš bolečino, ki je bila prisotna tudi prej, le da jo zaradi otopelosti nisi čutila. Bolečina ima svoje sporočilo. Pomembno sporočilo, ki te opominja, da se moraš ustaviti in sprostiti. Poišči si svoj način. Z zrakom… dihanje. Z vodo…plavanje. Z ognjem…gledanje v ogenj. Z zemljo… sprehodi. Uporabi senzualni dih… globoko vdihni in izdihni zvok Aaaaa.

2. Pomiri se, čas ni denar. Čeprav o tem pogosto poslušam. In verjemi mi, da sem v to verjela tudi sama. Kot mama dveh otrok, žena in poslovna ženska sem imela vedno znova občutek, da ni šanse, da si vzamem svoj čas zame. Ker sem bila prepričana, da moram delati še več. In da nikoli ni dovolj. Lahko si misliš, kako sem bila presenečena, ko mi je poslovna ženska povedala, da je ugotovila, da od kar več uživa in manj dela bolje zasluži. Moj dragi je bil tisti, ki mi je odprl oči za to, kako pomembno je, da sebe postavim na prvo mesto in uživam v stvareh, ki me napolnijo, kajti to je edini način da sem lahko najboljša ženska, ki sem lahko, z njim, z otroci in z vsemi ostalimi. Eno najpomembnejših vprašanj v dnevu je; Kako lahko danes uživam?

3. Če v sebi ne začutiš “Jaaaa, itak. ”, reci “NE.” Ta je bila zame najtežja. Udomačena sem bila v ugajanje, ustrezanje in dokazovanje da zmorem sama. Moja težava s postavljanjem meja in s tem, da najprej poskrbim zase je bila več kot očitna. Ko sem postavila meje otrokom in nato možu, sem jih morala postaviti še na poslovnem področju. Namesto, da poskušam ustreči in biti del vsakega dogodka, prisluhnem v svoji notranjosti, kaj je tisto, ob čemer mi zapoje srce? Če mi ne zapoje, potem rečem ne. Tako sem pustila svojo prakso feng shuija. In tako sem zaprla vrata prostora. Ker vem, da je bistvo v tem, da delaš to kar ljubiš in ob čemer ti zaigra srce. Ko opustiš stvari, prakse, ljudi, ki te ne napolnijo in ne negujejo, narediš prostor za tisto, kar te. In ta Čas Zame je ključnega pomena pri upočasnjevanju.

4. Uživaj v trenutku. Del tega, da si utelešena in resnično prisotna je v sposobnosti, da začutiš užitek v tem, kaj počneš. Pogosto slišim ženske, kako nimajo časa in kako hrepenijo po dopustu. Umetnost sodobnega svečeništva se skriva v 60 sekundnih odmorih, ki si jih lahko podariš kjerkoli. Da bi se napolnila in nahranila svojo Žensko Dušo ti ni treba na vikend delavnico ali tedenski retreat, čeprav roko na srce, paše, zadoščajo trenutki. Ključnega pomena je, da si popolnoma v trenutku in da si dovoliš, da res čutiš užitek v opazovanju lepote, v dihanju, v umiritvi, ki se dogaja v tebi. Za to, da tankaš, zadostuje 60 sekund. S prakso, seveda.

Seveda je modro, da si vzameš tudi čas za meditacijo, odklop od vsega in sprostitev na dopustu. Vendar je pomembno, da ne čakaš na ta čas kot nekaj, kar je zunaj tebe, tam nekje. Enkrat. Ko se te bodo usmilili in boš lahko odšla stran od vsega.
Umetnost je v tem, da si v največjem kaosu in si povezana s seboj. Da se znaš napolniti in regenerirati medtem, ko si v najbolj nori gužvi v službi. To je tisto, kar mojstriš.

Da vidiš dragocenost v sebi. V tem trenutku. Točno tukaj, kjer si.
Nikamor ti ni treba iti. Samo potopiti se moraš vase.

Zato sem pripravila spletno druženje v 6 delih, Posrbi Zase. Ker vem, kako pomembna je doslednost in redna dnevna praksa potapljanja vase, da si ustvariš novo navado. Iz prve roke namreč vem, da ne moreš biti ženstvena na hlapih energije.
Potrebuješ svoj čas zase, da bi utelesila svoj polni potencial in zaživela življenje in ljubezen o kateri sanjaš.
Več o tem bom delila s teboj v spletnem druženju Poskrbi Zase. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Vendar iz prve roke vem, da ne moreš biti ženstvena na hlapih energije.
Potrebuješ svoj »čas zame«, da bi utelesila svoj polni potencial in zaživela življenje in ljubezen o kateri sanjaš.
Več bom s teboj podelila v intenzivu Poskrbi Zase. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

Prispevek je bil objavljen na mojem blogu http://divine.si/blog Original najdeš >>>tukaj<<<

Kdo vodi tvoje življenje?

Nisem vredna življenja.
Sebična sem ker hočem živeti.
Jaz sem napaka.
Ne bi smela živeti

In čutim, kako se skrčim, pomanjšam, izginem, enostavno ne obstajam več.
Raje sprejemam po kapljicah – malo po malo – to je zame dovolj.

Ker če velikodušno sprejmem, sem slaba.
Sem grabežljiva. Sem sebična.
In nočem biti sebična.
Nočem, da mi očitajo, da sem razvajena.
In to boli, tako faking boli.

To sem zapisala pred letom dni, ko sem bila v isti bolečini, ko sem se že milijontič valjala v isti zgodbi, pa še vedno nisem prišla na konec z njo.

Nisem si upala pogledati direktno noter, ker je bilo tako zelo boleče.
Pogledati kam? V svojo notranjo temo…

Potrebovala sem tenstanje, to, da sem sedela s seboj in s svojo bolečino.
Ker bolečina je lahko tisti motor, ki te potisne v premik, v spremembo, v to, da dvigneš rit in stopiš direktno noter.

Znani psihiater in psihoanalitik C. G. Jung je vsebine, potisnjene iz polja človekovega zavedanja, poimenoval senca.

Senca so vsi tisti deli vas, ki se ne skladajo s predstavo, ki jo imaš o sebi.
Najbolj fascinantna stvar pa je, da tvoja senca skriva bistvo tega, kar si.

Tvoja senca je rodovitna prst v katero zaseješ semena svojih potencialov.
In ta prst v sebi skriva vse, kar je umrlo.

Leta sem se trudila, da bi živela zgolj pozitivni pol v svojem življenju. Trudila sem se biti pozitivna. Vendar me je vedno znova povozilo na polno, ko se je oglasil ta isti glas, ki me je vodil v iste, stare zgodbe.

Delala sem na temu, da se ga rešim, rezala vezi, ga ignorirala, se ločevala od njega, dokler nisem dojela, da je del mene.
In da je najbolj modra stvar, ki jo lahko naredim, da ga sprejmem, ga objamem v sebi, ga vzljubim in dam v srce.

Toliko se govori o ljubezni do sebe, hkrati pa biješ vojno v svoji notranjosti, ko se bojuješ, bežiš ali se delaš, da velik del v tvoji notranjosti sploh ne obstaja.

Ti si ustvarila zemljevid svojega življenja na podlagi izkušenj iz tvojega otroštva.
In vedno znova poustvarjaš ene in iste izkušnje na podlagi tega zemljevida.

Senca se spočne, ko se iz veličastne enosti zavesti, iz katere vsi izhajamo, začne osamosvajati ”jaz”. To je del vsakega človeka, brez izjeme. Tisto, kar se ne vključuje v razvijajoči se ego ideal – v tvoj idealizirani občutek jaza, ki ga krepita tvoja družina, tvoje pleme, družba in kultura – postane senca.

Upiranje senci je oblika treniranja tvoje mišice pozitivnosti. S tem, ko nočeš biti neumna, pohlepna, sebična, zlobna, v sebi aktiviraš in razvijaš kvalitete, ki jih želiš živeti – vedoželjnost, radodarnost, prijaznost, ljubeznivost.

Tvoji senčni deli so tvoji zavezniki v tvoji evoluciji, v tvojem procesu razcveta.
In pomembno je, da jih prepoznaš kot svoje zaveznike.

V prvem delu življenja, tam nekje do 28 leta lahko svoje sence uporabljaš kot gorivo, ki te potiska naprej. S tem, ko dokazuješ, da zmoreš, da si dobra, odlična, ko dosežeš vse, kar si zadaš.

Vendar pride čas, ko gorivo, ki ti je bilo na voljo za tvojo rast, da ti pomaga v prehodu na naslednji nivo v tvojem življenju enostavno ni več na voljo.

To je tista faza, ko stari mehanizmi ne delujejo več. Ko stvari postanejo boleče. Ko te to, da se siliš v stvari bremeni, čutiš utrujenost, izčrpanost, preplavljenost. Goriva ni več.

In tudi, če si uspešna po vseh zunanjih standardih čutiš, da ti nekaj pomembnega manjka.
Nimaš korenin, ni temelja.
In vsak najmanjši veter te zamaje.

To je znak, da je v tvojem življenju nastopil nov cikel, ki potrebuje nove veščine.
In ena pomembnih veščin je delo s svojo notranjo senco.

Dejstvo je, da se vse življenje poraja iz notranje teme.
Notranja tema je maternica kreacije iz katere se poraja čisto vse.

In namen tvoje sence je, da te uči, vodi in ti podari blagoslov vseh področij, ki jih moraš raziskati in jih izpostaviti – vseh skritih delov v tvoji notranjosti.

Čeprav so te vsebine potisnjene globoko v nezavednem, si preko projekcije poskušajo izboriti svojo pot nazaj v tvoje zavedanje. Zato v svoje življenje pritegneš ljudi, na katere projiciraš svojo senco.
Ti deli tebe skušajo priti na svetlo in pogosto jih spodbudijo negativne lastnosti, ki te močno vznemirjajo pri drugih ljudeh.

Senca vsebuje vse, kar skušaš prikriti ali zanikati.
Vsebuje tiste temne lastnosti za katere meniš, da niso sprejemljive za družino, prijatelje in kar je najpomembnejše, zate.

Temno stran si potlačila globoko v svojo zavest, jo skrila pred seboj in drugimi.

Vendar iz tega skrivnega kraja prihaja preprosto sporočilo: Z menoj je nekaj narobe. Nisem takšna, kot bi morala biti. Ni me mogoče ljubiti. Ne zaslužim si. Nisem vredna.

In običajno gremo s tem delom v boj ali pa bežimo pred njim. To so preživetveni mehanizmi; boj, beg, zanikanje.

Namesto, da bi senco poskušala prikriti, je pomembno, da jo razkriješ, jo objameš in si prilastiš vse tiste stvari, ki se jih najbolj bojiš in so ti najbolj boleče.

Senca razkriva tisti del tvoje osebnosti, ki uniči tvoja razmerja, ti ubija duha, in ti preprečuje, da bi v polnosti zaživela svoj polni potencial in uresničila svoje sanje.

Bi rada bila vidna? Spremenila svet? Naredila pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu?

Potem je potrebno pogledati v svojo notranjo temo, se spustiti vanjo in jo vzljubiti.

Dejstvo je, da je vse del božanskega tako senca kot luč. Moraš se potopiti v svojo temo, da bi lahko zasijala tvoja luč. In vse, kar skrivaš v sebi moraš prepoznati in potrditi v sebi.

Tako sem ponovno sedela s svojo sebično grabežljivko, ki bi se skrila in ki naredila vse kar je v njeni moči, da ji kdo ne bi očital, kako razvajena in sebična je. Ker ni bilo varno sprejeti je šla v golo preživetje, na minimum. In to je bilo tisto, kar sem morala sprejeti.

Vodila me je nazaj, v maternico, ko sem bila zarodek v 5 mesecu in sem prvič doživela kako je, ko nisi velikodušno sprejeta. Kako se počutiš, ko vzameš sama sebi, da ne bi bila uničena.
In dojela sem, kako zelo ta del potrebuje mojo pozornost, sprejemanje in ljubezen.

In tega nihče ni mogel narediti namesto mene.
Naučiti sem se morala biti z njo.

In to lahko naučim tudi tebe.
Kako sedeti s seboj in skozi proces duhovne alkimije alkimizirati svojo senco in razkriti zlato, ki se skriva v senci.

Več o senci delim v programu Razcvet Ženske, kjer zdravimo senčni del tvojega izvornega načrta tvoje Ženske Duše.
Več najdeš >>>tukaj<<<

Objemi Sebe. Vzljubi sebe. Zaživi kot Ti!

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

Abeceda Življenja

Velika arkana v tarotu je kot popotovanje Norca skozi tančice življenja. Gre za avtentične simbole, pravzaprav ključe, ki odpirajo notranja vrata v uvide, nove ideje, čarobnost in skrivnosti življenja. Prav zaradi tega jih vidim kot črke v abecedi življenja, ki nas učijo skozi duhovne prakse, v katere se je treba potopiti in jih izkusiti, da bi jih resnično utelesila in zaživela. Vsak arhetip predstavlja številne simbole, ki nam pomagajo razumeti našo lastno pot.

Beseda arcana je množina besede arcanum, ki pomeni pomembno skrivnost. Arkana nas stimulira in vodi skozi umetnost učenja na vseh ravneh. Prav zaradi tega je popotovanje skozi 22 arhetipov tako potentno, saj od nas terja več kot le študij ali intelektualno razlago, potrebna je kontemplacija, spust v globine.
V globokem, intimnem stiku z dušo arhetipi oživijo in razkrijejo svojo modrost, ki je zate pomembna v tistem trenutku, skozi katerega potuješ.

Dvakrat v letu se odpira okno, ki omogoča vpogled onkraj tančic skrivnosti življenja. Zimski sončev obrat in poletni sončev obrat sta dve točki na letnem kolesu, ki odstirata vpogled v realnost duše.

Najdaljša noč v letu, 21.12., je bila v številnih tradicijah poznana kot Materina noč, saj je v temi boginja še enkrat rodila Luč. Isis je rodila Horusa, Freya sina Baldurja, gre za simbolično rojstvo Luči. To je dan preobratov, ključen trenutek ponovnega rojstva, ko se začne nov cikel.

In na drugi strani kolesa imamo, 21. 6., najdaljši dan v letu, ko se zaključuje zunanji cikel in vstopamo v notranji cikel. To je odličen čas za čiščenje vsega, česar ne potrebujete več, in vzpostavljanje trdnih temeljev. Alkimijo duhovne preobrazbe simbolizira salamander, mitološko bitje, ki živi v ognju.

Zdaj je čas prečiščevanja, ki pomaga očistiti osebnost vsega balasta in nam pomaga razvijati integriteto. Preporod skozi ogenj prečiščuje našo notranjo resnico, izžiga naše navezanosti in omejitve ter nas skozi preobrazbo feniksa vodi v preporod. V samem srcu te izkušnje se razkriva porajanje Boginje, naše globoke notranje modrosti.

Ogenj je element, ki izhaja iz akaše, iz etra in predstavlja temperaturo, intenzivnost etra. Ogenj povzroči, da se stvari gibljejo, in je katalizator za preobrazbo. Čas poletnega solsticija je potenten čas, ko lahko zavest ognja v njegovem polnem potencialu uporabimo za vžig tistega, kar želimo, da bi se zgodilo v naslednji polovici leta, v času do zimskega solsticija.

Feniks simbolizira dvig zavesti na višjo raven in v tem času je feniks tisti, ki ti pomaga, da prideš v stik z zaupanjem vase, da prižgeš svoj notranji ogenj in se potopiš v svojo moč kreacije.

Prav zaradi tega je v tem času popotovanje skozi veliko arkano tarota orodje, ki ga lahko uporabiš za spoznavanje sebe in potapljanje v skrivnosti življenja.
Za alkimiste v srednjem veku je arkana pomenila skrivnost narave.

Vendar so arhetipi velike arkane več kot prispodobe ali skrivnosti. Arhetipi tarota predstavljajo avtentične simbole, ki razkrivajo globino svojega pomena skozi poglabljanje, kontemplacijo, molitev in meditacijo.
Arkana je vedenje, globoka modrost, ki jo moraš poznati, da bi sebe lahko porodil/-a na novo.

Arkana je kot encim.
Encim ali fermènt je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Encim arkane stimulira duhovno življenje človeka. Gre za 22 aspektov človeških izkušenj, doživetij, ki predstavljajo naše stalnice, stvari, ki se skozi naše življenje nikoli ne spreminjajo.

Zame osebno je arkana abeceda življenja.
Simboli te abecede so nosilci encimov.
Encim katalizira reakcijo le, ko so okoliščine v notranjem svetu človeka ugodne, kar v praksi pomeni, da se ti arhetip vedno razkrije le v tolikšni meri, kot si jo pripravljena sprejeti v danih okoliščinah. Proces te vedno vodi v tolikšne globine in širine, kot si jih voljen/-na sprejeti.

Poletni sončev obrat vodi v notranjost, v stik z ženskim principom sprejemljivosti in zdravljenja

Zato je to popotovanje vase vsakič nova izkušnja, ki razkriva dele tebe, ki jih morda še ne poznaš. Prebujanje Sebe je tako popotovanje, ki ga vodim dvakrat letno in ki ob zimskem solsticiju razkriva aktivni vidik tvoje notranjosti, aspekte, povezane s tvojim moškim principom aktivnosti, (več o moškem principu in aktivnosti delim v zapisu v Namarie), medtem ko te poletni sončnev obrat vodi v notranjost, v stik z ženskim principom sprejemljivosti in zdravljenja.

Zato je junijsko prebujanje boginje namenjeno potapljanju v globine svoje ženske Duše, prepoznavanju svojega dušnega klica in preobrazbi ovir, ki nas omejujejo, da tega, kdo v resnici smo, še ne živimo v polnosti.

Isis je tista boginja, ki nas v času poletnega sončevega obrata opomni na magično moč, ki jo vsak nosi v svoji notranjosti. Isis je egipčanska boginja, poznana tudi kot izvorna mati kreacije, ki iz svoje kozmične maternice rojeva popolnoma vse stvari, in kozmična maternica je mesto prenove, obnove in regeneracije. Vedno se lahko vrnemo v njeno črno svetlobo, da se prenovimo in obnovimo svoje energijsko telo.

V starem Egiptu je zvezda, ki predstavlja Isis, Sothis ali Sirius, vzhajala na poletni solsticij, 21. 6. Takrat se je Sirius na nebu pokazal tik pred vzhodom sonca, po 70 dneh odsotnosti na nebu. Sijoča zvezda Isis je zasijala, preden se je zlila s svojim božanskim dedom Rajem, ki ga simbolično predstavlja sonce. To je bil v Egiptu čas praznovanja, saj je vzhod Siriusa pomenil čas, ko je Nil poplavljal, kar je v deželo prinašalo blaginjo in rodovitnosti.

Isis je boginja magije in krila, ki jih pogosto vidimo na njenih slikah, so gesta zaščite, ki nam jo ponuja. Isis je mesečeva boginja, povezana z vodami, še zlasti oceani, s psihičnimi plimami, ki na nas delujejo na veliko različnih nivojih. Asistira nam v procesu alkimije.

V času, v katerem živimo, pa Sirius vzhaja konec julija, zato je celoten julij izjemen čas za zdravljenje in alkimiziranje vsega, kar nam ne služi več. Več o odpiranju Siriusovega portala najdeš na spletni povezavi tukaj…

Proces notranje alkimije je proces preobražanja svinca v zlato, za katerega potrebujemo stabilno posodo, dovolj energije in svinec, ki ga razkriva naša osebnost. Proces ni linearno usmerjeno dejanje ali aktivnost, je opazovanje, prepoznavanje, sprejemanje tega, kar je.

Ko preprosto sediš s tem, kar je prisotno, lahko to v svoji notranji posodi preobraziš s pomočjo encimov, ki so vsak dan na tem notranjem popotovanju od 22. 6. do 12. 7. prisotni in ti omogočijo nova spoznanja, odkritja, nove ideje, nove kreativne podvige.

To je čas plodnosti, ko se iz svoje notranjosti porajaš nova Ti.

Zato je ključnega pomena, da si v tem procesu zavestno prisotna, da zavestno soustvarjaš. Vsako leto nam je dana priložnost, na tebi je, da jo izkoristiš! Več o Porajanju Boginje najdeš na povezavi >>> tukaj <<<

Naj bo ta proces milosten, nežen in izjemen v vseh pogledih.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Članek je objavljen na spletni strani svetloba.si

Taja skozi svoje delo razkriva vrednost in dragocenost Ženske, da s svojim Darilom naredi pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.
DIVINE.SI

Praznovanje ženstvenosti

Koda: Ženska prvič
Praznovanje ženstvenosti

Danes se bomo posvetile ženstvenosti, ki odpira vrata v našo edinstveno kodo. Koda: Ženska je sestavljena iz šestih edinstvenih kvalitet, ki se skrivajo čisto v vsaki ženski. In kot prava koda vsaka kvaliteta predstavlja eno od črk v besedi ženska.

Živimo v svetu, ki ceni moški sistem moči in ženske smo se naučile delovati v tem svetu. Ženske kvalitete so podcenjene in v letu 2017 smo lahko v evropskem parlamentu v debati na temo razlik v plačilu med moškimi in ženskami slišali, kako Janusz Korwin-Mikke, neodvisni član EU parlamenta pravi, da morajo ženske zaslužiti manj, saj so šibkejše, manjše in manj inteligentne.

Moške lastnosti so brez dvoma bolj cenjene in družbeno sprejete, kot ženske.
Ravno zaradi tega številne ženske še vedno skrivajo in zanikajo tisto, kar je najbolj edinstveno, enkratno in neponovljivo v njihovi notranjosti. Trudimo se dokazati, da smo enakopravne, enakovredne in da zmoremo vse, kar zmorejo moški.
Zase lahko rečem, da sem desetletja preživela v dokazovanju, da sem vredna obstoja, kot ženska.

In ravno dan žena, ki predstavlja pojem boja za enakopravnost se mi zdi izjemen dan za opomnik, da je pomembna harmonija med moškimi in ženskimi lastnostmi, kot tudi moško in žensko naravo, namesto da se borimo za enakovrednost.
Dejstvo je namreč, da so situacije, v katerih je modro uporabiti jasnost, usmerjenost in odločnost, vendar ne na račun prijaznosti, nežnosti in ljubezni.

Če kdaj, potem je zdaj čas, da praznujemo svojo ženstvenost in lastnosti, ki jo predstavljajo. Pomembno je, da ženske prepoznamo, sprejmemo in objamemo kvalitete, ki jih nosimo v sebi in ki nam omogočijo, da resnično zasijemo v svoji ženstvenosti.

V duhu 8. marca bom s teboj delila osem izvornih kvalitet, ki predstavljajo ženstvenost. Praznuj jih, ne le ta dan, temveč vsak dan znova.

Da bi resnično naredila pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu, je pomembno, da se zaneseš nase in zaupaš v svojo žensko naravo.

Praznuj ženstvenost skozi Lepoto. Lepota se dotakne tvojega srca in povzroči, da nam zastane dih. Lepota je hrana za dušo. Lepota je občutenje, ki ga aktiviraš v sebi. NI je treba potiskati, siliti, enostavno samo je. Lepota je svetloba, ki se prižge v tvoji duši in iz tebe sije v svet. Lepota je način življenja. Začutiti jo moramo v sebi in postati ta sila, ki hodi z Lepoto in v Lepoti. Čas je, da si ženska, v vsej svoji Lepoti, tako notranji, kot zunanji.

Praznuj ženstvenost skozi Ranljivost.
Temelj ranljivosti je v pripravljenosti, da si pomirjena z vsemi deli tebe. Tistimi temačnimi deli, ki se jih bojiš in jih skrivaš v sebi, kot tudi tistimi sijočimi, ki jih rada pokažeš. Povedati si moraš resnico, kajti resnica je tista, ki te osvobodi. Tvegati moraš, da si iskrena in izraziš točno tisto, kar čutiš v sebi. S tem brez dvoma tvegaš tako bolečino kot ranjenost srca. Vendar je priložnost za poglabljanje ljubečih odnosov ravno v ranljivosti, ki jo živiš.

Praznuj ženstvenost skozi Senzualnost. Senzualnost je temelj ženske moči. Senzualnost je izkušanje sveta, ki te obdaja, z vsemi tvojimi čuti. Da bi lahko začutila svet z vsemi svojimi čuti, moraš upočasniti. In ravno upočasnitev predstavlja samo jedro senzualnosti. Da bi lahko izkusila svet v polnosti, skozi svoje čute, je pomembno, da prepoznaš, da je tvoje telo tempelj. Spoštovanje svetosti ženskega telesa, da mu prisluhneš in podariš to, kar potrebuje je za zdravje ženske ključnega pomena.

Praznuj ženstvenost skozi Izžarevanje. Sijaj ženske izhaja iz njene notranjosti, iz njenega zadovoljstva. Rada rečem, da srečna ženska sije. Ta notranji sij žari iz ženske in ustvarja magnetično privlačnost, zaradi katere si rada v družbi ženske, ki se dobro počuti v svoji koži. Sijaj ni nekaj, kar bi si lahko pridobila s trudom in na silo. Pravzaprav je ravno to tisto, kar ta sij uničuje.

Praznuj ženstvenost skozi Čustveno raznolikost. Rada rečem, da je ženska življenje, ki v svoji raznolikosti vedno znova preseneča. In tako kot sijaj, je tudi raznolikost nekaj, kar je magnetično privlačno. Ženske smo kot kameleonke. Brez dvoma obvladamo čustveno pokrajino, ki je raznolika, tako kot so raznolike cvetlice v naravi. Zato je pomembno, da svojo edinstvenost objameš in jo praznuješ, namesto da jo poskušaš skriti in se prilagajati povprečju.

Praznuj ženstvenost skozi Prijaznost.
Prijaznost te nič ne stane, vendar dela čudeže. V prvi vrsti je pomembna prijaznost do sebe, kar pomeni, da si postaviš pomembno vprašanje; Kaj je najbolj prijazna stvar, ki jo v tem trenutku lahko naredim zase? In potem to narediš. Pogosto to pomeni, da greš na sprehod, ko potrebuješ novo idejo, si podariš čas za počitek, ko si utrujena, spiješ kozarec vode, si nežna s seboj. Dejstvo je, da v življenju narediš največji premik ravno skozi prijaznost, brez potiskanja, siljenja in truda.

Praznuj ženstvenost skozi Intuitivnost. Vedno znova srečujem ženske, ki so zatrle svojo intuicijo, da bi ustregle ljudem okoli sebe, ki jih je motilo, da so izrazile tisto, kar so v danem trenutku čutile. Intuicija ni redek dar izbranih, je kvaliteta ženske Biti. Vse imamo dostop do nje. Vse poznamo tisti občutek v drobovju, ki ti sporoča kaj je modro v danem trenutku izbrati in kaj ne. Če smo uglašene s tem tihim glasom v sebi, stvari potekajo gladko in prijazno. Intuitivnost pomeni, da si v harmoniji in uglašena z okoljem, ki te obdaja.

Praznuj ženstvenost skozi Negovanje. Negovanje ni delo na sebi. Negovanje ni povezano z zunanjimi dejavnostmi, crkljanjem ali razvajanje. Negovanje temelji na voljnosti, na pripravljenosti, da se stvari zgodijo. Negovanje nima nobene zveze s trudom in pridnostjo. Negovanje ni vrtanje po sebi, mučenje sebe z iskanjem, kaj je narobe z menoj, samo zato, da se potem lahko s tem boriš ali bežiš pred tem in to zanikaš. Negovanje je prisotnost, je nežnost, je dopuščanje, da te to, kar je prisotno, neguje.

Ljubezen, zaupanje, potrpežljivost, iskrenost, pozornost, avtentičnost so poleg že zgoraj omenjenih, ženske kvalitete, ki jih je potrebno prepoznati, jih negovati, kajti s poliranjem jih jasnimo, da vedno bolj sijejo v vsej svoji lepoti in edinstvenosti.

Brezplačna serija 22 načinov Praznovanja Ženstvenosti v 22 dneh je na voljo s prijavo na spletni povezavi tukaj >>>

Poliranje ženskih kvalitet, povezovanje z njimi, je tvoja dnevna praksa, ki se nikoli ne konča. Pomembno je, da te kvalitete ženske Duše utelesiš in jih zaživiš v polnosti. Ti moraš zaupati vase, kot žensko, da bi vate zaupali drugi. Danes si podari čas in praznuj svojo ženstvenost v sebi, pa tudi v ženskah, ki so del tvojega življenja.

Danes podari kompliment ženstvenosti!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Objavljeno na svetloba.si