Spomnim se sebe… ko me je kdo vprašal kaj si želim, sem bila zmedena…
Kaj me čisto zares sprašuje? Kaj želi vedeti?
Kaj je pravilen odgovor je bilo moje pod-vprašanje…

V svojem življenju sem si prizadevala, da bi vedela, kaj je prav.
Danes vem, da ženske želimo garancijo, da bodo naše izbire odobrene s strani drugih.
In da so naše izbire »prave«. Preden sploh razmislimo o tem kaj to pomeni za nas in kaj si čisto zares želimo.

Na vseh področjih v življenju ženske – izgled, materinstvo, odnosi, denar, kariera, si prizadevamo, da ne bi kršile postavljenih pravil.
Ženska okleva. Noče se premakniti onkraj meja, ki jih določajo moški standardi in moške želje. To nas ovira, da bi se resnično spoznale s svojimi željami.

Raje smo zaželene kot da bi sledile svojim željam.
In tega se ne zavedamo.

Ženska si želi biti zaželena.
Želi biti izbrana.
Želi biti posebna.

Naučene smo kaj pomeni biti ženska. S strani moških.
Ker je prijetna, privlačna, razgledana, lepa, mladostna ženska zaželena pri moških.
In želiš ugajati. Potrebuješ pozornost in ljubezen.
In že zgodaj se naučiš pri svojem očetu kakšna moraš biti, da si sprejeta.

Vendar ta naučeni del tega kaj pomeni biti ženska pogosto pomeni, da izdaš sebe.
In da si nezvesta sebi in temu, kar ti je resnično dragoceno.
In tega se ne zavedamo.

Biti zaželena je posledica tega, da želi ženska ugajati moškemu in ga zadovoljiti

Ta potreba, da je zaželena vpliva na samopodobo, samozavest in njeno sposobnost odločanja, še posebej na njeno sposobnost, da sledi svojim željam.

S tem, ko želi biti zaželena svojo moč išče v podobi, ki jo ustvarja in ne v izkušnji, v utelešanju tega kdo v resnici je.

Zato sploh ne preseneča, da ženska v vseh svojih vlogah, od hčerke do mame, od ljubimke do žene, od študentke, do delavke in vodje skuša biti privlačna, prijetna, dobra, vredna nekomu drugemu, namesto, da bi resnično odkrila kaj čuti in si želi, zase.

V tovrstnih zavestnih ali nezavednih odnosih od drugih ljudi pričakuje, da bodo poskrbeli zanjo in za njene občutke moči, vrednosti in vitalnosti. In se odreče lastni avtentičnosti.
Temu sledi zamera, frustracija, občutek nemoči, ker svoje potrebe in želje žrtvuje, zavoljo dogovorov, ki jih ima z drugimi.

Ženska želi, da jo drugi vidijo v pozitivni luči – popolna mama, dobra žena, idealna prijateljica, zapeljiva ljubimka, prijazna soseda, ambiciozna poslovna ženska.
Pozabi na to kdo v resnici je in kaj si želi in ostaja ujeta v podobah.

To, da si želi, da bi bila zaželena nima nobene veze s soodvisnostjo.
To ni nekaj, kar naredi zaradi potrebe ali zahteve druge osebe.
Gre za željo po moči in kontroli, ki je skrita.

Namesto, da bi se naučile, kako poskrbeti za svoje potrebe in želje se naučimo, kako poskrbeti za druge.

Kako biti na voljo drugim.
Postaviti potrebe drugih pred svoje.

Verjamemo, da če bomo stvari naredile prav, bodo ljudje to opazili in nas bodo nagradili.
Verjamemo, da bodo ljudje poskrbeli nas, če bomo me poskrbele zanje.
Gremo v razdajanje. V ugajanje. V prilagajanje.

Naučimo se dokazovati, da zmoremo same in da nikogar ne potrebujemo.
Ženska je lahko izjemna, neodvisna, samostojna in zmore vse sama.
In je sama. In je nesrečna.

Ženska moč – njena neodvisnost, odločnost in vplivnost – je še vedno eksotika v najboljšem in nevarnost v najslabšem primeru.
Moči ženska ne more izraziti direktno, ker to vzbuja sumičavost, zmedenost ali strah pri ljudeh, ki jo obdajajo.

In ker moči ne more razvijati direktno, jo večina žensk začne udejanjati indirektno, skozi ugajanje, prilagajanje, razdajanje ali pretvarjanje.

Nauči se, kako držati stvari pod kontrolo s tem, da govori na določen način, se drži na določen način, dela stvari na določen način, namiguje na svoje potrebe, se pritožuje.
Ne pove direktno kaj potrebuje ali kaj si želi.

Izziv je v tem, ker po več desetletjih treninga ženska v resnici sploh ne ve več, kaj si želi.
Pozabila je.

Leta treninga imajo za posledico, da ženska zna uganiti, predvideti kaj potrebujejo drugi in kaj je potrebno za »želen« učinek, a ne vidi tega, kako zelo si prizadeva, da bi bila zaželena. In kako je ujeta v podobo, ki jo je ustvarila.

Zato ni nič nenavadnega, da je prehodu v menopavzo ženska izčrpana.
Ne more več ohranjati ustvarjene podobe.
Podoba se začne krhati.

Ženska je utrujena. Zagrenjena.
Zameri vsem okoli sebe, ker toliko dela in ker nihče ne poskrbi zanjo.

Na prehodu v menopavzo se mora ženska soočiti s tem, kako svojo moč izbire daje v roke ljudem okoli sebe. Prepoznati mora, kako izbira, da je pod vplivom moči drugih.

Ta izkrivljena potreba, da je zaželena je kot urok pod katerim je ženska.

Žensko vodi v to, da je v odnosih, v službi, včasih poročena, kjer je videti, da je stvari izbrala, vendar se v njih počuti ujeta, zaradi česar čuti zamero in za stvari krivi vse okoli sebe.

Ujeta je v začaranem krogu.

Da bi lahko izbrala, kaj si želi, mora imeti dve opcije.
Izbira pomeni, da ima alternativo.
Da reče JA sebi, bo rekla NE drugim.

Kar pomeni, da ne bo zaželena.

Sneti mora rožnata očala in se spogledati z resnico.
In ta je vse prej kot prijetna.

Menopavza ženski sname njena rožnata očala.
In terja od nje, da spozna sebe.
Da se opolnomoči.
Da vzame svojo moč nazaj.
Da se osvobodi.

Da bi se lahko resnično razcvetela.

Iz izkušenj vem, da ženska v svoj razcvet lahko stopi že na prehodu v tridesetih, tam okoli 36-tega leta. Pred petnajstimi leti sem o tem začela govoriti, ker sem intuitivno čutila, da so prva velika vrata oziroma prehod. In naslednja velika vrata so pri petdesetih.

Lahko počakaš in greš mimo prvih.
Lahko počakaš in greš mimo drugih.

Vprašanje pa je kakšna je kvaliteta tvojega življenja, če tvoje življenje furajo pričakovanja in ideje tvoje podobe, ki jo ohranjaš in če vztrajno zatiraš želje svoje Duše.

Kaj si želi ženska?
Kaj si želi zase?

Čisto zares?
Suverenost. Da je kdor je.

In to ne pade z neba.

Prvi korak je, da se ženska prebudi. Naslednji je, da vzame svojo moč nazaj
Tretji je, da se osvobodi uroka zaželenosti.

Na tej poti ti lahko pomagam na dva načina.

Prvi program je Menopavza – tvoja vodnica v žensko moč, modrost in milino. 10-tedenski program, kjer delim osnove tega vračanja k sebi.

Če še nisi v štiridesetih, se pa bližaš prehodu v trideseta, te vabim v program Prebujena, ker vem, da bi pri svojih 36-tih potrebovala to, kar želim podeliti z žensko na prehodu.

10-mesečni program Prebujena je zemljevid skozi tri korake, ki sem jih podelila malo višje.

Začeli pa bova s tem, da ti bom razložila kdo je Pridna Punčka v tebi in kako ovira tvoj razcvet, če se z njo ne spoznaš in pomiriš.
Pa tudi, kako odrasteš v Zrelo Žensko, ki pozna svoje srčne želje in naredi prostor zanje, ter jih zaživi. V svojih štiridesetih, petdesetih ali sedemdesetih.

Izbira je tvoja.
Si zraven?