Kaj prinaša mesec pred nami – vstopili smo v nov lunarni mesec pod okriljem ozvezdja Device, ki prinaša nove izzive.
Aktivirajo se nove arhetipske energije in nove zgodbe.
Moje smernice za aktualen lunarni mesec najdeš v videu >>>
Mesečni arhiv: september 2022
Ženska je človek.
Ena od tistih stvari, ki jih globoko verjamem je, da je kriza tisto mesto, ki lahko predstavlja most v novo življenje. Lahko pa je mesto zloma in izumrtja.
S poglabljanjem krize in potapljanjem v globine iz njih prihaja marsikaj.
In bo še prišlo. Tako na osebni kot na kolektivni ravni.
Poniževanje, zatiranje, posmeh je nekaj, kar ženska doživlja pogosto.
Prepogosto.
Naučena je, da je poslušna.
Da je ubogljiva.
Da je ustrežljiva.
Da se razdaja za druge.
Da se prilagaja kjer je le mogoče.
Naučena je, da je drugorazredni državljan.
Zato mora biti hvaležna za to, kar ima.
Biti mora prijetna, prikupna, všečna, pozitivna, dobro razpoložena, umirjena, urejena in radodarna.
V praksi to pomeni, da je vse za vse.
Idealna ženska je ustvarjen konstrukt sistema Patriarhata, ki temelji na nadvladi, dominanci, avtoriteti, hierarhiji in izkoriščanju.
Idealna ženska je dobra mati in žena.
Je pametna. In sposobna.
Je vse to, kar sem opisala malo višje v zapisu.
Jaz sem jo poimenovala seksi-uspešna-duhovna ženska ali SUD ženska.
Štirje stereotipi, ki so oblikovali Idealno žensko so znani vsem….
…. Mesto ženske je doma ob družini. Je dobra mati in dobra žena.
…. Ženska ne sprejema pomembnih odločitev. Moški je vedno kje blizu, ker je on tisti, ki odloča.
…. Ženska je odvisna od zaščite in sprejetosti moškega. Saj veš, zadovoljiti mora vse njegove potrebe, drugače se je bo znebil.
…. Ženska je spolni objekt. Biti mora lepa in prijetna, da ima pozornost.
Vse reklame in propaganda, ki si je deležna temeljijo na zgoraj opisanih stereotipih.
Idealna ženska danes je Super ženska, od katere se pričakuje, da bo naredila vsa opravila doma in dosegla vse cilje uspešne posloven ženske. Skratka bo seksi, uspešna in tudi duhovno razgledana.
In preden me spljuvaš ali pa se upreš, da to ni res in da to nima vpliva nate te vabim, da upočasniš in prisluhneš programiranju, ki si ga deležna že koliko desetletij… dve, tri, štiri, pet desetletij!?
Izziv idealne ženske je v tem, da se z njo primerjaš in se trudiš, da bi ji bila podobna.
Ne ker bi to želela, temveč zato, ker si tako naučena.
Idealna ženska je vgravirana v tvoj sistem.
Ob tem pa upaš, da boš s tem, ko boš ustrezala podobi brezskrbne, urejene, zanimive, prijetne ženske (lahko ji rečeva tudi Instragram ženska), nagrajena.
Nagrajena s pozornostjo in pohvalo.
Nagrajena z bližino in ljubeznijo.
Vendar ne glede na to kako zelo se trudiš tvoje potrebe niso izpolnjene od zunaj.
Kako se ženska prelevi v ideal, ki mu skuša ustrezati in se mu približati?
Skozi poslušnost in entuziazem.
Danes ženska skrbi za svoj videz, da je urejena (priznam, da sem potrebovala čisto predolgo, da sem dojela zakaj mi določene prakse ki so del urejanja ne sedejo).
K temu spada barvanje narastka, podaljševanje nohtov in trepalnic, depiliranje, brezhibna koža, obvezen fitnes… in da se razumeva nič ni narobe s temi stvarmi. Vprašanje je kakšen je motiv zadaj, ki te vodijo v to, da meniš, da če tega ne narediš, da je to katastrofa.
Zame je itak prepozno, kar se teh stvari tiče sem v dobi dinozavrov.
Hkrati pa sem danes zelo hvaležna sama sebi, da sem na eni točki prepoznala, da mi v življenju čisto dobro gre tudi, če nisem popolna po merilih družbe okoli mene.
Idealna ženska telovadi. Skrbi, da je fit.
Zdravo se prehranjuje in pije smutije.
In spet z vsem tem ni čisto nič narobe.
Pomembno je poznati motivacijo, ki te pelje v vse te prakse.
Kaj je v ozadju.
Tisti del, kjer sem padla na celi črti je ta, da je idealna ženska duhovno razgledana.
Skrbi za svojo duhovo rast.
Meditira. Dela jogo. Dela dihalne vaje.
Skrbno bere vse kar ji pride pod roke.
In je pozitivna.
To kar je skupno vsem praksam Idealne ženske je to, da kontrolira in nadzira stvari.
Meni, da je lahko vse, kar želi biti.
Neodvisno razmišlja.
Verjame, da je arhitektka svojega življenja.
Da ima vse niti svojega življenja v svojih rokah.
Da je gospodar svojega časa, denarja in izbir v svojem življenju.
Hkrati pa si prizadeva, da bi bila »boljša«.
In še boljša. In nikoli ni dovolj.
Osupljivo je opazovati, kako parazit Idealne ženske preživi v ekosistemu in se samo malo prelevi v malce drugačno podobo, da je uglašen s časom v katerem živi.
In največkrat je videti, kot da se mu upira.
Ko stopiš ven iz postavljenih norm sistem poskrbi, da se postaviš nazaj v vrsto.
Idealna ženska te ujame.
Ujame te v zanko prizadevanja, da bi bila več in boljša.
Trudiš se vedno bolj in nikoli ne prideš do tega, da bi bila optimalna.
Vedno ti malo zmanjka.
In temu sledi tisto pribijanje na križ, ki mi je tako zelo poznano… Kaj za vraga je narobe z mano!?
In se potrudiš še malo bolj.
Skušaš ustrezati še bolj. Ceniš to, kar pravijo drugi bolj, kot to kar čutiš v sebi.
Prilagajaš se pričakovanjem drugih.
Si v razdajanju za druge.
Dokazuješ, da zmoreš sama in da nikogar ne potrebuješ.
Sistemu to služi.
Velika večina žensk nikoli ne dojame, da so podrejene.
Da so ujete v sistemu, ki jih kot figure prestavlja na šahovnici življenja.
In ne, to ni krivda ženske.
NE, to ni še ena stvar zaradi katere bi se morala kaznovati.
Osvoboditev pride počasi.
Skozi prepoznavo kako zelo si ujeta… pogosto v zlati kletki, ki je še hujša kot ona druga, ki je vidna.
Ker se nimaš nad čim pritoževati.
Itak vse imaš.
Kaj je pa tebi hudega!?
Poglej vse te ženske, ki so ostale brez doma. Ti imaš streho nad glavo.
Primerjanje z drugimi te takoj postavi na tisto tvoje mesto.
Tja, kamor sodiš.
To, kar si jaz želim za čisto vsako žensko je, da se osvobodi tiranije Idealne ženske.
Da se osvobodi podrejenosti.
Da zaživi kot Človek.
Ker ženska je Človek.
Ni drugorazredni državljan.
Ženska ni komoditeta, ki je vsem na razpolago in uporabo.
Vendar se spoštovanje in cenjenje začne pri vsaki ženski.
Na tebi je, da ceniš sebe kot Žensko. In da spoštuješ sebe kot Žensko.
Na tebi je, da prepoznaš svoje darove Ženske.
Na tebi je, da ne le prepoznaš to v sebi. Da to tudi aktiviraš v sebi in to živiš.
Tudi zato si tukaj.
Osvobajanje ženske se dogaja skozi vsako žensko.
Skozi mene in tebe.
Skozi tvojo hči, teto, babico, mamo, sestro.
Osvobajanje prihaja iz tebe v svet.
Zato ti res želim, da se osvobodiš.
Da ugledaš kje si ujeta in se osvobodiš.
To delam zase, zate in za vse ženske sveta.
Ker vem, da vodim z zgledom.
In če potrebuješ pomoč, me pocukaj za rokav.
Saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena
Uživaj življenje
Nekoč je živel gospod, ki se je odpravil na turistično potovanje po Evropi.
Ob prihodu v Združeno kraljestvo si je kupil nekakšen vodič po gradovih.
V njem je bilo veliko zanimivih gradov, najbolj pa je njegovo pozornost pritegnil grad, ki so ga oglaševali kot “obisk vašega življenja”.
Na fotografijah je grad sicer deloval povsem običajno, a ogled tega gradu so popotniki še posebej priporočali.
Opis in mnenja o gradu so vzbudila gospodovo pozornost in še tisto popoldne je iz hotela poklical ter se dogovoril za čas obiska.
Zaradi komplikacij na poti je turist 10 minut po dogovorjeni uri prišel do gradu. S
topil je k moškemu v karirastem krilu, ki ga je čakal, in ta mu je zaželel dobrodošlico.
“So drugi že odšli z vodnikom?” je vprašal gospod, ko ni videl nobenega drugega obiskovalca.
“Drugi?” je vprašal moški. “Ne. Obiski so individualni in brez vodnika.”
Nato mu je na kratko opisal zgodovino gradu in ga opozoril na nekaj stvari, na katere naj bo posebej pozoren: slike na stenah, oklepe v mednadstropju, bojne naprave v severni sobani, katakombe ter druge zanimivost.
Moški je nato turistu izročil žlico in mu rekel, naj jo drži vodoravno, z vdolbino navzgor.
“Zakaj pa to?” je bil radoveden obiskovalec.
“Mi ne zaračunamo običajne vstopnine. Da ocenimo strošek posameznega ogleda, si pomagamo takole. Vsak obiskovalec s seboj nese takšno žlico, zvrhano polno drobne mivke. Na žlici je točno sto gramov mivke. Po obisku gradu stehtamo mivko, ki je ostala v žlici in zaračunamo funt za vsak izgubljeni gram. Tako lahko ocenimo strošek čiščenja,” je pojasnil.
“Kaj pa, če ne izgubim niti grama?”
“V tem primeru je obisk brezplačen.”
Gospod je presenečeno gledal, kako je gostitelj napolnil žlico z mivko in se odpravil na pot.
Z zaupanjem v svojo mirno roko se je zelo počasi, s pogledom uprtim v žlico, povzpel po stopnicah.
Ko je prišel do sobane z oklepi, raje ni vstopil, ker se je zbal, da bi mu prepih odpihnil mivko.
Izognil se je ogledu razstavljenih predmetov pod stopniščem, saj bi se za to moral skloniti, s čimer bi iz žlice zagotovo stresel nekaj mivke. Podobno se mu je zgodilo pri strmih stopnicah, ki so vodile v druge sobe.
Gospod se je ponosno odpravil po hodniku nazaj na izhodišče, kjer je moški v škotskem krilu čakal s tehtnico.
“Osupljivo,” je rekel gostitelj. “Izgubili ste manj kot pol grama. Ogled za vas je zato brezplačen.”
Turist se je zmagoslavno nasmehnil.
“Ste uživali v ogledu?” je za konec še zanimalo moškega.
Obiskovalec se je obotavljal, potem pa je le iskreno povedal: “Po pravici povedano, ne kaj dosti. Tako sem bil zaposlen s tem, da sem pazil na mivko, da si nisem imel priložnosti ogledati stvari, o katerih ste govorili.”
“Groza!” je vzkliknil moški. “Glejte, naredil bom izjemo. Še 12 minut je do naslednjega obiskovalca. Ponovno vam bom napolnil žlico, a tokrat ne mislite nanjo. Vstopnine vam ne bo treba plačati. Pojdite in se vrnite, preden pride naslednji gost.”
Turist je nemudoma pograbil žlico in stekel v prvo nadstropje; tam se je na hitro razgledal, nato pa zdirjal v katakombe. Ni se dolgo zadrževal, ker so minute tekle. Skočil je še do stopnišča, nato pa je hitro stekel do moškega pri vhodu in mu izročil prazno žlico.
“No, tokrat ste brez mivke, a nič hudega, saj imava dogovor. Kako je bilo? Ste uživali v ogledu?”
Obiskovalec se je ponovno nekaj minut obotavljal, nato pa ponovno priznal: “Pravzaprav ne. Tako se mi je mudilo končati obisk, da sem stresel vso mivko, užival pa vseeno nisem.”
Mož v krilu se je nasmehnil in dejal: “Nekateri se gibljejo po gradu svojega življenja tako, da bi jih čim manj stalo in zato v njem ne uživajo. Spet drugim pa se tako mudi in bi radi čim prej vse opravili, da vse zamudijo in v tem ne uživajo. Redki si vzamejo čas za ogled. Ti odkrijejo vsak kotiček, vsak korak in uživajo v njem. Vedo, da ne bo zastonj, zavedajo pa se, da je življenje vredno tega stroška.”
Ne pozabite uživati v svojem življenju.
Brez hitenja, brez obremenjevanja s stroški.
Preprosto počnite tisto, kar polni vašo dušo in se ne obremenjujte preveč s časom ali denarjem.
Življenje je samo eno.
Ne pozabite ga živeti.
Avtor zgodbe: Jorge Bucay