Arhivi Kategorije: Zanimivosti

Kozarec sreče

V skupnosti Varuhinja smo začele z Igro Hvaležnosti in spomnila sem se na navodila za kozarec sreče, Elizabeth Gilbert.

Z njim smo začele. Pridružiš se nam na povezavi >>>TUKAJ<<<

“Kaj je kozarec sreče? Najbolj enostavna stvar na svetu. Vzemite kozarec, lahko od majoneze ali marmelade (ali škatlo ali kakršnokoli posodo) in vsak dan, preden odidete spat, vzemite košček papirja ter zapišite najboljši, najsrečnejši trenutek tistega dne. Tudi, če imate slab dan, saj je tudi v slabem dnevu en trenutek najboljši del tistega dneva.

Ta košček papirja vržete v kozarec. Skozi celo leto imate tako svoj arhiv sreče.

Na slab dan potegnem pest papirčkov iz kozarca in se spomnim tistih najboljših trenutkov, ki bi ostali pozabljeni, če si jih ne bi zapisala.To prakso izvajam že leta in jo obožujem.

Če bi moja hiša kdaj gorela, je to tisti materialni predmet, ki bi ga pograbila, preden bi stekla skozi vrata…kajti kaj je v tem kozarcu? To je tisto, kar predstavlja smisel tega življenja.

Čez leta me je moj srečni kozarec marsičesa naučil. Kar me nenehno navdušuje je tisto, kar konča vsak dan v kozarcu konec vsakega dne. To niso veliki dosežki ali neverjetni dogodki – ponavadi le drobne stvari, trenutki zavedanja…, ko stopiš iz hiše proti avtu in nate posije sončni žarek in v tistem trenutku začutiš hvaležnost, ker si živ. In pomisliš: Da, to je to.

Ponavadi je nekaj tako majhnega – in tako velikega.

Vem, da vas je mnogo pričelo s to prakso – in z veseljem gledam slike vaših kozarcev sreče ter poslušam vaše zgodbe. Všeč mi je zgodba ženske, ki je kozarec postavila na sredino jedilne mize in vanj mečejo svoje trenutke tudi njeni otroci – kakšna čudovita družinska navada! In všeč mi je ženska, ki mi je včeraj pisala, da je za njo težko leto, vendar bo danes na zadnji dan v letu prebrala vse listke, ki jo bodo spomnili, da je bil kljub težkemu položaju vsak dan en dober trenutek.«

Začnemo? Si zraven?

Če si kot jaz, potem imaš zdajle težave z iskanjem dovolj lepega, skratka primernega kozarca. Samo, da je lep!

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Petek trinajstega

Spet je pred nami tisti zlovešči dan v koledarju, ki se ga zaradi starih vraž, boji toliko ljudi – petek, 13.

Vsak posameznik mora sam presoditi koliko bo verjel vražam, res pa je, da mnogi na to enostavno nimajo vpliva. Vraževerje je povezano z biokemičnimi reakcijami v telesu in čustvenimi reakcijami, ki jih najprej sprožijo najstarejši možgani v naši glavi, gre za r-complex. Vaši reptilijanski možgani predstavljajo vaše osebno nezavedno in imajo izjemen vpliv na vraže in na osebne rituale in ceremoniale. Več tisočletij se strah  aktivira na določeno časovno povezavo in tako smo strah pred petkom trinajstega enostavno podedovali. In vendar to lahko spremenimo, če se zavemo in si priznamo za kaj v resnici gre.

Pa si poglejmo nekaj dejstev o tem posebnem dnevu.

Zakaj petek?

Jezus je bil križan na petek po zadnji večerji s 13 gosti (on in 12 apostolov)- 13. je bil prav Jezusov izdajalec Juda Iškariot. Vsesplošna fobija pred petkom, 13., najverjetneje izvira prav iz tega. Petek je bil v starem Rimu dan pogubljenja – takrat so izvrševali smrtne kazni, medtem ko so druge predkrščanske religije, Kitajci, pa tudi poznejši islam, petek spoštovali kot svet dan. Zaradi prej omenjenega se je v srednjem veku razvilo prepričanje o petku kot o “čarovniški soboti”. Petek je tudi pojmovan kot ženski (vsaj med tistimi, ki so proti nežnejšemu spolu) in kot tak slab dan. Na primer, v angleščini edino petek nosi ime po ženski boginji Freyi (Frey day -Friday).

Zakaj 13?

Številka 13 je tudi predstavljala ženskost, ker je odgovarjala številu mesečnih ciklov v letu (28 x 13 = 364), kar je bilo v patriarhalni družbi sinonim za “hudičevo orodje”.

Nekateri verjamejo, da so se zlovešča znamenja združila 13. oktobra 1307, ko je dal francoski kralj Filip IV. aretirati in mučiti na stotine vitezov Templarjev. Francoski kralj Filip IV. Lepi si je od njih sposodil veliko količino denarja, ki pa je ni mogel vrniti, zato je dal vse templjarje aretirati na petek trinajstega v letu 1307 (od tega dne velja petektrinajsti za nesrečen dan). Nato so jih mučili, tako da so večinoma priznali, da so pljuvali po križu ter homoseksualnost, kar pa ni bilo res. Leta 1314 je bil zadnji vodja templjarjev, Jacques de Molay, zažgan na grmadi. Ko je gorel, je baje preklel takratnega papeža in kralja Filipa IV. ter ju povabil, naj se mu pridružita v smrti. To ni potrjeno, res pa je, da je papež umrl le en mesec po tej grmadi, Filip IV. pa sedem mesecev pozneje.

Čeprav ni zanesljivih zapisov o tem, kako so se ljudje pred 19. stoletjem bali petka, 13., je nesrečni dan najverjetneje sestavljen  z enostavno logiko: petek je nesrečni dan, 13 je nesrečna številka, torej je petek,13., bolj nesrečen petek od preostalih.

Nordijske legende, egipčanska duhovnost

Stari Vikingi so verjeli, da če jih bo ob istem času za mizo 13, bo vse goste kmalu obiskala smrt. V Valhallu je bilo namreč poklicanih 12 bogov, medtem ko je 13., zlobni Loki, prišel nepovabljen in ukanil bogove, da so se med seboj pobili, in tako izzval Tora, vrhovno nordijsko božanstvo.

Stari Egipčani so skozi življenje šli čez 12 duhovnih stopenj, 13. pa je bila tista po smrti. Zaradi tega so 13-ico povezovali s smrtjo.

V zahodni kulturi je bila številka 12 sveta (12 apostolov, 12 mesecev v letu …), medtem ko je 13 rušila to popolnost in so se je bali celo bojeviti Vikingi. Nekatere študije segajo še dlje v preteklost in izhajajo iz tega, da so prvi ljudje imeli za štetje deset prstov in dve stopali, tako da je vse, kar je bilo več od tega, nerazumljivo in predmet praznoverja.

Podlegli so strahu

Se vam zdi strah pred 13-ico neumen? Se sliši kot nekaj, v kar resna podjetj ane bi nikoli vložila denarja, le da se številki izognejo? No, po podatkih Phobia Instituta v Ashvillu v Severni Karolini več kot 80 odstotkov stanovanjskih zgradb v ZDA nima 13. nadstropja, številna letališča nimajo 13.vrat, veliko bolnišnic in hotelov nima 13. nadstropja ali številke sobe, kar nekaj glasbenih plošč pa nima 13 pesmi.

Izognite se potovanju

Ena najbolj razširjenih vraž, povezanih s petkom 13., je ta, da na ta dan ne bi smeli potovati. Strah izvira iz 18. stoletja, ko je ladja HMS Friday izplula iz Anglije na petek 13. Ladja je izginila in nihče ni nikoli več slišal zanjo. Potem ladje na ta dan niso več izplule in celo nekatere zavarovalnice niso hotele zavarovati ladij, ki bi plovbo začele na ta dan. V bližnji preteklosti je nesrečni Apollo 13, ki se mu skoraj ne bi uspelo vrniti z odprave na Luno, še utrdil strah pred potovanji na ta datum.

Strah ima ime

Za strah pred številko 13 obstaja ime: triskaidekafobija. Še več, ime obstaja tudi za strah pred petkom 13.: paraskavedekatriafobija. Strah pred petkom, 13. je tako razširjen, da je dobil strokovni izraz, samo v ZDA pa za njim trpi približno 20 milijonov ljudi. Vendar pravega razloga za paniko ni. Psihologi trdijo, da smo sami krojači svoje usode. Torej, ko se vas v petek 13. polastijo črne misli, se spomnite, da je verjetnost za veliko nesrečo dokaj majhne. Več možnosti imate, da si z negativno naravnanostjo pokvarite dan.

Celo film

Leta 1980 je Sean Cunningham režiral film Petek, trinajsti, v katerem najstnike terorizira s hokejsko masko zamaskirani morilec Jason Voorhees. In katero prizorišče si je Cunningham izbral za snemalno lokacijo prvih Jasonovih pokolov? Okrožje Warren in kamp No-be-bo-sco v Blairstownu. Kamp deluje še danes. In da, film je doživel 11 nadaljevanj, kar zagotavlja, da številne generacije najstnikov povezujejo petek, 13., z noži in morilci.

Naredite si krasen dan.

Taja Albolena

Zgodovina babičinega predpasnika

Se spomnite babičinega predpasnika?

Osnovni namen babičinega predpasnika je bil zaščititi spodnja oblačila.

Ampak poleg tega je:
Služil kot rokavica za odstranjevanje vroče ponve iz pečice.
Z njim je bilo čudovito posušiti solze otrok in ob priliki očistiti umazane obraze.
V njega so se nabirala jajca, ki so jih znesle kokoši.
Ob prihodu obiskovalcev je predpasnik služil za skrivanje sramežljivih otrok.
Ko je bilo mrzlo, si je babica v njega zavila roke.
V kuhinji se je v njem prenašal krompir in suha drva.
Pri nabiranju zelenjave z vrta je služil kot košara, pri luščenju graha, pa kot koš za luščine.
Ob koncu sezone so ga uporabili za obiranje jabolk, ki so padala z drevesa.

Edino takrat, ko so prišli nenapovedani obiskovalci, je babica predpasnik presenetljivo hitro snela.

Ko je bil čas za postrežbo obrokov, je babica šla na stopnice hiše, z njim pomahala in možje na poljih so takoj vedeli, da morajo k mizi.

Babica ga je uporabila tudi zato, da je sveže pečeno jabolčno torto dala hladit na polico.

Dandanes se predpasnik ne uporablja več in težko bomo našli predmet, ki bi nadomestil vse kar je babica opravila s predpasnikom.

Prirejeno po neznanem avtorju.

Na Kresno noč imajo rastline posebno moč…

Kresni čas je prav poseben čas v letu – noč je tedaj najkrajša, sonce pa ima na človeka, živali in rastline prav poseben vpliv in moč …

Vendar pa kresna noč ne poteka 21. junija, ko je po koledarju uradno najkrajša noč v letu, temveč 23. junija, ko so na »šentjanževo« naši predniki kurili kresove kot znak praznovanja in poveličevanja moči sonca oz. sončnega božanstva Kresnika, ki so ga poleg Slovencev poznali tudi staroverci na Hrvaškem.
S pomočjo kresa so namreč želeli pomagati soncu, da ohrani še naprej ogenj v sebi in da ne omaga. Znano je, da se v kresnem času rastline nahajajo na vrhuncu svoje življenjske energije – tiste, ki so nabrane v času poletnega sončnega obrata, ko ima sonce največjo moč, naj bi po ljudskem verovanju imele še posebej izrazite zdravilne moči.

Z legendami o urokih in vražah kresne noči, so povezane zlasti marjetice ali kresnice in ivanjščice, praproti in šentjanževka. Po ljudskem izročilu naj bi imela na kresno noč največjo moč prav praprot oz. praprotno seme – na kresno noč naj bi človeku podarilo sposobnost razumeti živalsko govorico in postati neviden.
Največjo moč naj bi vsebovalo tisto praprotno seme, ki raste na razpotjih – najditelju mora po možnosti nevede pasti v škorenj ali pa ga mora nabrati gol med enajsto uro in polnočjo, da je njegov učinek toliko večji.
Neka druga legenda priča o tem, da lahko praprot, ki jo na kresno noč skupaj s korenino utrgamo ob polnoči, razkrije pod sabo zakopan zlat prstan. Dekle, ki nosi seme praproti za kresno noč v nedrjih pa se lahko nadeja, da bo kmalu spoznala svojega izbranca.

Praprot

Ženske so sedale na ob ognjišču pogreto praprot in druge kresne rože, ker so verjele, da bodo imele lažji porod. Za kresne rastline, med katere so se poleg praproti, šentjanževke in ivanjščice štele tudi šipek, bezeg, kamilica, materina dušica, vinska rutica, bela omela, kopriva, divji pelin itd. je veljalo, da imajo največjo moč okrog polnoči in pred zoro, ko se je na njih nabirala rosa.

Obešali so jih na okna kot zaščito pred strelami ter na vrata, da bi zaščitili svoje domove pred nesrečo in uroki. Polagali so jih tudi v zakonske postelje, ker so verjeli, da ženskam prinašajo plodnost. Vence kresnih rož so natikali tudi na palice, ki so jih zapičili ob robu njive, da bi ta čim bolj obrodila, saj so tem rastlinam poleg obrambe pred točo pripisovali tudi plodonosne lastnosti.
Na kresni večer so neporočena dekleta metala šopke iz ivanjščic, praproti in drugih kresnih rož na streho, da bi ugotovile katera od njih se bo prva poročila.

Ravno s pomočjo ljudskega izročila lahko dobimo uvid v sožitje med človekom in rastlinami, saj te našim prednikom niso predstavljale le okrasa in kulinaričnega priboljška, temveč so jih uporabljali tudi za napovedovanje vremena, ljubezensko snubljenje in ohranjanje plodnosti, odganjanje zlih urokov in misli, krepitev spolne moči in različnih drugih magičnih sposobnosti.

Kresna noč je znotraj menjavanja letnih časov prelomnica,
saj rastline začnejo razvijati plodove in dosežejo svojo optimalno rast, ki oznanja poletje in nas navdaja s pridihom poslavljanja in jeseni.
Naj bo kresna noč čim bolj svetla in topla, da Kresnikov »ogenj« še v jeseni ne bo zamrl …

Zapisala: Melanija Verbe

Svetovni dan čebel

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je decembra 2017 v New Yorku soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel.

Na ta dan bo svetovna javnost vsako leto opozorjena na pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev, opomnjena na pomen čebel za celotno človeštvo ter pozvana h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje.

Slovenija je predlagala, da se svetovni dan čebel zaznamuje v maju, ko so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraševanju največja, na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu.

20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734–1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, ki ga je cesarica Rimskega cesarstva Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju.

Študije Organizacije združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacije čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšujejo, zaradi česar čebele in drugi opraševalci postajajo čedalje bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje z odpadki. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel in drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe.

Podatki FAO kažejo, da imajo čebele in drugi opraševalci neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano. Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane. Po oceni na podlagi mednarodne študije Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah iz leta 2016 je letna svetovna proizvodnja hrane, ki je neposredno odvisna od opraševanja, vredna od 235 do 577 milijard ameriških dolarjev. Poleg tega so kmetijske rastline, ki potrebujejo opraševanje, pomemben vir delovnih mest in dohodka za kmete, zlasti za male in družinske kmetije v državah v razvoju. Nenazadnje imajo čebele pomembno vlogo tudi pri ohranjanju ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti v naravi. Kot dober bioindikator razmer v okolju nam sporočajo, kdaj se z okoljem nekaj dogaja in da je treba ukrepati.

S pravočasno zaščito čebel in drugih opraševalcev bomo pomembno prispevali k reševanju vprašanj globalne preskrbe s hrano in odpravi lakote v državah v razvoju. Ustavili bomo nadaljnje izgube biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov in tako prispevali tudi k ciljem trajnostnega razvoja, ki so opredeljeni v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030.

Slovenska pobuda za razglasitev Svetovnega dne čebel

Republika Slovenija je zato na pobudo Čebelarske zveze Slovenije leta 2015 v okviru OZN začela postopke za razglasitev svetovnega dneva čebel in predlagala resolucijo, ki izpostavlja pomen čebel in drugih opraševalcev.

Pobuda je bila sprejeta na 40. zasedanju Konference FAO v Rimu, dne 7. julija 2017; postopek pa je bil uspešno zaključen decembra s soglasnim sprejetjem resolucije o Svetovnem dnevu čebel na Generalni skupščini Združenih narodov.

Slovenija se uvršča v sam svetovni vrh po številu čebelarjev na prebivalca, kjer je vsak 200. prebivalec čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, poleg tega je leta 2011 med prvimi državami članicami EU na ozemlju Slovenije prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov.

Čebela simbolično predstavlja organiziranost, marljivost, produktivnost, obilje, uspeh, ljubezen, sodelovanje z drugimi / skupnost, čarobnost in moč vere in osredotočenosti, akcijo, komunikacijo, žensko moč, skrite modrosti…

Vir: https://www.worldbeeday.org

Pogubni Aspartam

ASPARTAM je ena najnevarnejših sestavin, ki so jo kadarkoli dopustili uporabljati v prehrani ljudi!

O pogubnih posledicah uživanja aspartama je bilo že veliko napisanega in povedanega, a ko sem danes stala na blagajni nakupovalnega centra sem bila zgrožena nad poplavo prehrambenih izdelkov, ki ga vsebujejo, da so to top prodajni artikli in da ga veliko ljudi kljub poznavanju strašne resnice o njem, še vedno konzumira. Vsem mamam svetujem, da preberejo spodnji sestavek in potem pri naslednjem nakupu skrbno preberejo sestavine prehrambenega izdelka, ki ga bodo kupile svojemu malčku ali malčici.

Nedolgo tega sem bila prav tako zgrožena nad mamico, ki je svojemu , verjetno še ne 3 leta staremu malčku, kupila pol nakupovalnega vozička, »plastične, umetne prehrane in posladkov«. Priznam, da sem se težko zadržala, da nisem kaj »zinila«. Seveda to ni moja stvar, pa vendar JE. Zato danes nekaj besed, da morda obvarujemo kakšnega nedolžnega otroka pred krutimi posledicami.

Ali bi prostovoljno spili kozarec Metanola ali Formalina ?
Prav zagotovo ne.
Zakaj ne? Neumno vprašanje?
Zato, ker oba povzročata takojšnjo smrt!
Prav, potem pa namesto tega spijte pločevinko dietne Coca Cole ali prežvečite Orbit brez sladkorja?
Ali pa oboje ponudite svojemu otroku, da si s sladkimi jedmi ne nakoplje kariesa!

ASPARTAM povzroča kar 90 zelo hudih bolezni in zdravstvenih težav: poškodbe možganov, podobne simptome kot pri multipli sklerozi, epilepsijo, Parkinsonovo bolezen, Alzheimerjevo bolezen, slepoto, možganske tumorje….ter še druge: stanja strahu,artritis, astmo, bolečine spodnjega dela telasa, nenadzorovano gibanje sladkorja v krvi (hipoglikemija in hiperglikemija), dokazano možganski rak, dihalne težave, pekoče oči, bolečine ob uriniranju, kronični kašelj, kronična utrujenost, depresija, diareja, izguba spomina, izpadanje las, migrena, visok krvni tlak, impotenca in težave v spolnosti, težave s koncentracijo, motnje spanja, zatekanje, mišični krči, vrtoglavica… in še bi lahko naštevala.

ASPARTAM, poznan tudi pod oznako E951 kot nadomestek sladkorja. Monopolist, ki ga je patentiral, podjetje MONSATNO in hčerinsko podjetje KELCO, danes se nahaja v 9000 živilih v 90 državah sveta. Je dipeptid dveh aminokislin, L-Asparagina in L-Phenylalanina, pridobljenih s pomočjo gensko spremenjenih bakterij, kar je samo proizvodnjo občutno pocenilo.

Problem ASPARTAMA je ta, da se v človeškem telesu ponovno razgradi v osnovne sestavine (40% asparaginske kisline, 50% Phenylalanin, 10% Metanola). Phenylalanin je zelo škodljiv ljudem s prirojenimi dihalnimi težavami, povečana količina Ph….. v krvi zmanjša nivo seratonina v možganih, kar pripelje do čustvenih motenj, kot so depresije (zelo nevaren majhnim otrokom in zarodkom v maternici).
Še bolj škodljiva je Aspartamska kislina – univerza v Mississippiju je na 500 znanstvenih raziskavah dokazala, da nepovezane Aminokisline, med katere sodi tudi Aspartamska kislina, povzročajo hude nevrološke poškodbe,saj prične prav počasi uničevati nevrone; kot so MS, ALS, izguba spomina, hormonske motnje, izguba sluha, epilepsija, Parkinsonova.

Monopolist Monsanto o tem molči in z nasprotnimi »znanstvenimi dokazi« zatrjuje nasprotno. Metanol (tudi metilni alkohol) je prav tako nevaren zdravju. Že manjše količine zaužitega metanola v daljšem časovnem obdobju, se skladiščijo v telesu in škodujejo živcem, še zlasti zelo občutljivim živcem vida in možganskim celicam. V pijačah, ki vsebujejo alkohol je tudi prisoten metanol, vendar mu tam kot protiutež deluje etanol in tako omili njegovo delovanje.
PAZI: Metanol se izloči iz Aspartama pri temperaturi nad 28,5°C, torej, naj vam prihodnjič tekne topla Coca Cola Light.
Leta 1993 je FDA je sprostila uporabo Aspartama za živila, ki se pregrevajo nad 30°C. Saj ni res, pa je!
Sedaj se pojavlja vprašanje, zakaj ta podatek ni javno dostopen, zakaj o tem ne obveščajo širše javnosti? Zato, ker se takšni podatki ne pojavljajo v obsegu, kot npr. letalske nesreče in ker ljudje svojih zdravstvenih težav ne povezujejo z dolgoročnim uživanjem Aspartama.
Sprostitev Aspartama za široko uporabo, je samo še en dokaz več, kako z roko v roki delujejo monopolisti in posamezne vladne demokracije, ki poplavljajo znanstvena okolja s ponarejenimi laboratorijskimi izvidi in dezinformacijami. Obstajajo dokazi, ki potrjujejo, da so odstranjevali tumorje pri živalih, na katerih so izvajali poskuse uporabe Aspartama.

Še to: ASPARTAM je bil do sredine 70.let prejšnjega stoletja na listi CIA-e kot potencialno bojno sredstvo za morebitno uporabo v bio-kemični vojni. In še….monopolist Monsanto je uradni sponzor ameriškega diabetičnega združenja…!?

A bi sedaj spili pločevinko Coca cole ali ste se raje odločili za kozarec vode? 75% prebivalstva je kronično dehidriranega, pri 37% je želja po zaužitju vode tako nizka, da jo zamenjujejo z lakoto. Kozarec vode nadomesti nočne napade lakote v 100%, pomanjkanje vode je eden glavnih vzrokov za dnevno utrujenost, 8-10 kozarcev vode dnevno, zmanjša v 80% bolečine v sklepih in bolečine hrbtenice. 5 kozarcev vode dnevno zmanjša tveganje črevesnega raka za 45%, tveganje raka na prsih za 79% in za 50% tveganje raka na mehurju. Zato spijte dnevno toliko kozarcev vode, kot jih potrebujete.

Zapisala Tatjana Eberl

Moč solarne prane

V knjigi Umetnost dolgega življenja nemški zdravnik, Christopher Hufeland, komentiral slabo stanje ljudi, ki so bili ujetniki, zaprti v ječah dolgo časa. Menil je, da za njihovo slabo stanje ni bila kriva slaba prehrana ali premalo gibanja temveč pomanjkanje sonca v njihovih celicah.

V knjigi, dr. Richarda Hobdaya The Healing Sun, si lahko preberemo podroben pregled zgodovine sonca in zdravja:
“Sončenje je starejše od zapisane človeške zgodovine. Divjaki, primitivna plemena, mali otroci in živali instiktivno iščejo dobrotvorne učinke sonca. Dokazi o uporabi sonca v namene povrnitve zdravja in njegove ohranitve, lahko najdemo v vseh zgodovinskih obdobjih, pri vseh ljudstvih, divjakih ali civiliziranih. Pozitivne dokaze o higienski uporabi sonca najdemo pri starih Egipčanih in drugih ljudstvih. Babilonci, Egipčani in Asirci so imeli sončne vrtove; Grki heliose; Rimljani solarije.“ Naravnejšega od sončne svetlobe ne obstaja. Večina ljudi se ne zaveda, da se morajo ljudje redno izpostavljati soncu, če hočejo ostati zdravi, ali to zdravje izboljšati. Sončna svetloba je, tako kot svež zrak, čista voda in kakovostna in uravnotežena prehrana, osnovno živilo. Če je nismo deležni v zadostni količini, bo naše zdravje trpelo. Ko sončne svetlobe primanjkuje, se lahko pojavijo simptomi kronične utrujenost, brezvoljnosti in blage depresije. Sonce je namreč vir ne le toplote, temveč tudi mnogih drugih blagodejnih učinkov za telo, um, dušo in duha.

Sončna svetloba je bila zdravilno orodje že v času starega Egipta, Grčije in antičnega Rima, principe pa so poznali in uporabljali v kulturah po vsem svetu. Hipokrat slovi kot ena najizjemnejših osebnosti v medicini vseh časov. Poznamo ga kot očeta znanstvene medicine. Zbral je in kritično ocenil izkušnje staroegipčanskih in predhodnih antičnih grških zdravnikov ter »helioterapijo« predpisoval svojim pacientom. Hipokratova medicina je temeljila na predpostavkah, da je zdravje odvisno od skladnosti človekovega telesa, od pravilne porazdelitve in uravnoteženosti prvin, ki ga sestavljajo. Te prvine so zemlja, zrak, voda in ogenj. Helioterapija je pravzaprav zdravljenje s pomočjo sončnih žarkov.

Helioterapija, terapija s soncem

Sončna toplota predstavlja pravi balzam pri mišični okorelosti in napetosti. Eterično telo človeka zbira sončno prano, ki jo prinašajo sončni žarki in jo preko vranice pošilja v vse dele telesa. Helioterapijo si lahko naredite sami, tako da se udobno namestite in pustite, da vam sonce približno 15 minut skozi steklo obseva boleče predele mišic, kosti ali sklepov. Poskrbite za sproščeno držo telesa in sproščenost vseh mišic. Opisana helioterapija učinkovito nadomešča obsevanje z infrardečo svetlobo ali obisk infrardeče savne, sicer pa sončna energija s svojimi toplotnimi učinki pospešuje prekrvavitev in sprostitev obsevanih struktur: kože, podkožja in vezivno-mišičnega tkiva. Spodbuja tudi delovanje epifize, nadledvičnih žlez in ščitnice, okrepi se delovanje srca in ožilja, dihal, prebavil, izločal in organizma nasploh.

Moč sonca

Večina ljudi se ne zaveda, da lahko sončna svetloba oz. ultravijolični žarki uravnajo in normalizirajo količino holesterola v krvi. Sonce med drugim poskrbi za lepo postavo in vitko linijo, saj pospešuje hujšanje. Ultravijolični žarki namreč spodbujajo delovanje ščitnice in izločanje njenih hormonov, ki pospešujejo metabolizem in aktivnost organizma. Strokovnjaki so ugotovili, da so pozno spomladi in poleti diete bolj uspešne kot jeseni in pozimi. Če smo več izpostavljeni soncu čutimo manjšo željo po hrani, zlasti visokokalorični, običajno nam bolj ustrezajo sadje, nizkokalorični prigrizki in veliko tekočine. Izpostavljenost soncu pospeši izločanje strupov iz telesa, pa tudi prekrvavitev kože in podkožja je boljša.

Že več kot pol stoletja je znano, da celo enkratna izpostavljenost zniža krvni tlak pri normalnem posamezniku ter ima še veliko opaznejši učinek pri posameznikih z visokim krvnim tlakom. Sonce pospešuje krvni obtok in preskrbo možganov s kisikom in hranilnimi snovmi, hkrati pa sončna svetloba stabilizira tudi živčni sistem. Ultravijolični žarki delujejo dezinfekcijsko, krepijo imunski sistem organizma in spodbujajo njegovo regeneracijo. Sonce ugodno vpliva na kožo, jetra in ledvice v teh organih se sproži mehanizem stimulacije proizvodnje holesterolske predstopnje D vitamina, ki poleg timozina pomaga organizmu pri premagovanju okužb. Ultravijolični žarki organizmu omogočajo učinkovit počitek, sprostitev in regeneracijo tudi v času budnosti. Zanimivo je dejstvo, da v poletnih mesecih potrebujemo okrog dve uri manj spanja kot pozimi. Sonce je porok globljega in bolj sproščujočega spanca, zvečer hitreje zaspimo, zjutraj pa se zbudimo bolj čili in spočiti.

Solarna kromoterapija

Sonce skriva v sebi tudi pomembne kromoterapevtske učinke (barvna terapija). Rdeča je barva poletja. Po tradiciji naravnega zdravilstva rdeča barva skrbi za skladno delovanje organov, pomirja želodec ter uravnava delovanje srca in ožilja. Na telo deluje spodbudno, saj krepi fizično energijo. Rumena barva stimulira mentalne procese, vzbuja optimizem in pomaga prebuditi voljo do življenja. Rumeni odtenki sončne svetlobe pa preko oči, mrežnice in vidnega živca vplivajo na centralni živčni sistem. Ta spodbuja delovanje epifize, ki možgane preplavi s telesu lastnimi endorfini (endogeni opiati, hormoni sreče), med katerimi je najpomembnejši hormon sreče, serotonin, ki izboljšuje počutje in dviguje razpoloženje. Epifiza svetlobne signale pretvarja v energijo za delovanje žlez z notranjim izločanjem.

V hladnih in oblačnih mesecih pa epifiza proizvaja večjo količino hormona melatonina, ki sicer uravnava ritem budnosti in spanja, botruje pa melanholičnemu in depresivnemu razpoloženju. Sončna svetloba povzroča padec melatonina v krvi, zato se počutimo bolj spočiti, vitalni, smo bolj dobre volje in bolj optimistično naravnani.

Zdravilna moč jutranjega sonca

Zmerna sončna svetloba in toplota predstavljata s svojimi terapevtskimi lastnostmi pravi balzam za celotni organizem. V toplih dneh so priporočljive preproste in učinkovite zračne kopeli, ki veljajo za blagodejno naravno metodo krepitve srca in ožilja. Priporočamo vam, da se zgodaj zjutraj (med 6 in 7. uro) v lahnem in zračnem oblačilu odpravite na sprehod v naravo, če je le mogoče bodite bosi. Sprehod zaključite z lahkotnim tekom po rosni travi. Jutranje sonce je tisto, ki vas bo s svojimi rumenimi toni zbudilo in pripravilo na dnevne aktivnosti. Zgodnje sonce spodbuja delovanje zgornjih treh čaker, jih energetizira in aktivira tvorbo hormonov – predvsem melanina, ki ščiti pred opeklinami in botruje porjavelosti, ter timozina, ki spodbuja imunski sistem, s tem da pospešuje tvorbo celic telesne obrambe in njihovo sproščanje v kri oziroma limfo.

Večerno sonce

Večerno sonce pa vas bo umirilo, zato vam svetujemo sprehod v naravi in ogled sončnega zahoda. To je izjemno primeren obred za pripravo telesa na čudovit, regenerativen počitek. Zahajajoče sonce s svojimi rdečimi toni telo umirja in aktivira nižje tri čakre. Ko sonce zahaja se namreč barve spuščajo od hladnih barv zgornjih čaker proti toplim barvam spodnjih čaker, kar pomaga telesu, da se umiri od dnevnih aktivnosti in se pripravi na počitek.

Če se boste redno izpostavljali barvam sončnih vzhodov in zahodov, vam bo to pomagalo vzpostaviti povezavo z ritmi narave, ki vam pomagajo, da imate boljšo časovno usklajenost in da ste bolj v sinhronosti s tokom življenja. Pomembno je, da se sončnim žarkom v tem jutranjem in večernem času izpostavljate brez sončnih očal, saj tako telesu omogočite, da vpije celoten spekter blagodejnih žarkov. Pomembno pa je upoštevati tudi dejstvo, da je tudi opazovanje sončnega zahoda skozi okno boljše kot pa da ga sploh ne opazujete.

Surya mudra

Eno od orodij za povezavo z energijo sonca je tudi Surya mudra. V telo pomaga priklicati vitalnost, energijo, zdravje, hkrati pa ojačuje živčni sistem in stimulira intuitivne sposobnosti posameznika. Uporaba te mudre pomaga pri premagovanju otopelosti, lenobe in zaspanosti. Namesto tega sproži živahnost in aktivnost v telesu in duhu.

Mudro izvajamo tako, da uporabimo svoj prstanec in palec. Prstanec spustimo na palec in oblikujemo sklenjen krog. Vsi ostali prsti so udobno iztegnjeni. Mudro naredimo na obeh rokah hkrati.

Svetujemo vam, da se na svojem jutranjem sprehodu udobno usedete in oblikujete surya mudri na obeh rokah, nato pa oba sklenjena kroga povežete kot členke verige in sicer tako, da se prsti ne dotikajo. Mudra vaše leve roke je obrnjena navpično navzgor, medtem ko vaša dlan počiva v naročju, mudra desne roke pa vodoravno poravnana z dlanjo v naročju.

V hiromantiki je prstanec povezan z bogom sonca, Apolom in tudi prstanec je prst sonca.

Surya Namaskara ali Pozdrav soncu

Gre za starodavno jogijsko tehniko, ki aktivira, revitalizira in regenerira celoten sistem telesa-uma-duhe in uravnoveša pretok energije po energijskih kanalih. Današnji življenjski stil pri večini ljudi ustvarja mentalne napetosti, skrbi in stres. Jogijske prakse so eden od učinkovitih načinov  zmanjševanja vsakodnevnega stresa.

Beseda surya pomeni “sonce”, namaskara pa “pozdrav”. V davnih časih so sonce, kote močan simbol spiritualne zavesti, slavili z vsakdanjimi obredi. Čaščenje zunanjega in notranjega sonca je bil religiozno-socialni ritual, ki je poskušal pomiriti tiste naravne sile, ki jih človek ni mogel kontrolirati. Surya namaskaro so vpeljali prosvetljeni modreci, ki so vedeli, da te prakse vzdržujejo zdravje in vodijo v večjo socialno ustvarjalnost in produktivnost.

Gre za dvanajst položajev telesa, ki ustvarjajo prano, subtilno energijo, ki aktivira psihično telo. Njihovo izvajanje v enakomernem, ritmičnem zaporedju pa odraža vesoljne ritme, kot je na primer 24 ur v dnevu, dvanajst faz zodiaka v letu in bioritme vašega telesa. Ritmično nalaganje te oblike in energije v telo je transformacijska sila, ki poraja jedro polnejšega in aktivnejšega življenja ter večje cenjenje bogastva sveta, v katerem živimo.

 Taja Albolena

Objavljeno v reviji O osebnosti leta 2008

Obredna posvetitev v žensko

Obredna posvetitev v žensko v rdečem šotoru

Posvetitev, ki je nisi doživela.
Posvetitev, po kateri hrepeni tvoja bit.
s Ksenijo Malio Leban
novembra 2015 v Ljubljani

Obredna posvetitev v žensko  (the  Red  Tent  ActivationTM) je program, ki ga je razvila DeAnna L’am, mednarodno priznana pionirka na področju menstrualnega opolnomočenja.

Izkustvena in obredna delavnica temelji na spoznanju, da je obdobje prve mesečne čišče temelj, na katerem smo oblikovale svojo ženskost, odnos do svoje ciklične narave, zmožnost sprejemanja in cenjenja lastnega telesa, samospoštovanje ter zmožnost nuditi pristno in veličastno dobrodošlico v opolnomočeno ženskost svojim hčeram in drugim dekletom.

Med obredno posvetitvijo:
se bomo povezale s svojimi prednicami; 
bomo aktivirale celični spomin ter opustile negativna prepričanja o ženskem telesu, naši ciklični naravi in ženskosti, ki smo jih vsrkale v svoji družini, kulturi in družbi;
bomo v mesečni krvavitvi uzrle vir svoje notranje moči; 
bomo doživele obredno posvetitev v žensko, ki je kot deklice in dekleta nismo imele,
bomo slavile svojo ženskost in bomo slavljene kot ženske.

Prispevek znaša 122 eur (z vštetim DDV). Prostih je le še nekaj mest.

Prijave in morebitna vprašanja do zapolnitve skupine pošljite na elektronski naslov ksenija.leban@gmail.com.

Celodnevna delavnica bo potekala na prvi mednarodni dan rdečih šotorov, v nedeljo, 8. listopada, s pričetkom ob 10. uri in predvidenim zaključkom ob 17. uri v Ljubljani.

Sem spremljevalka v obporodnem obdobju in ob pomembnih življenjskih prehodih, negovalka neverjetnih žensk, ki celijo ranjenosti in odkrivajo svoj resnični potencial, da bi polno živele, voditeljica rdečih šotorov, konferenčna tolmačka in prevajalka.

Pod osebnim mentorstvom DeAnne L’am sem postala pooblaščena voditeljica rdečih šotorov (Red Tent Activator in Red Tent Facilitator), usposobila sem se tudi na področju blagoslova in celjenja maternice pri Mirandi Gray ter postala pooblaščena Moon MotherTM, sem soustvarjalka znotraj gibanja Razcvet ženske ter soavtorica knjižne uspešnice z naslovom Darovi minevanja.

Kar pomnim, želim polno živeti. Kar pomnim, mi življenje znova in znova odstira zastore in odpira nove in nove duri ter kaže, kam še lahko stopim, da bom še bolj jaz, da se bom še bolj polno živela – v vsakem trenutku. Včasih (kar sploh ni tako zelo redko) močno poseže s svojimi sporočili in poskrbi, da slišim.

Nekoč sem mislila, da bom lahko zares polno živela, ko bom zacelila vse svoje rane. Takrat se še nisem zavedala, da so moje rane tudi rane vseh mojih prednic in vseh žensk, ki so bile pred menoj, pa tudi vseh žensk, ki hodijo skozi življenje skupaj z menoj. Povezane smo. Marsikaj sem naredila, marsikaj sem dosegla, marsikaj sem postala. A še vedno nisem bila zares jaz. V meni je še vedno ostajal boleč občutek nepovezanosti s seboj, svojo žensko naravo, močjo, svojim telesom. Pa čeprav sem doživela eno najmočnejših posvetitev, ki jih lahko doživi ženska, ko sem postala mati.

Šele ko sem se spustila v nove globine celjenja sebe, šele ko sem se spuščala vase po še globljih spiralnih stopnicah, sem v varnem zavetju tesnega sodelovanja s Tonyjem Samaro, pozneje pa še z DeAnno L’am ter drugimi ženskami in mentoricami, ki so me objele v toplini rdečih šotorov, uvidela, kaj mi je po vsem tem še vedno manjkalo. Tako kot številne druge ženske tudi sama nisem imela podpore in vodstva, ki ga je deklica v meni potrebovala, da bi se počutila varno in uzrto, ko je postala mladenka. Postala sem ženska, ne da bi bila kdajkoli posvečena v žensko, ne da bi mi bilo kdajkoli predstavljeno darilo, ki mi je bilo zaupano, ne da bi kdajkoli proslavila svoj prehod iz sončne v ciklično bit.

Prav obred, ki ga bom v omejenem številu (prvič v Sloveniji) podelila 8. listopada 2015, je bil tisti, ki je v moje doživljanje sebe in sebe kot ženske prinesel posebno osvoboditev in radost. Na to posvetitev je ženska v meni čakala zelo dolgo. Koprnela je po njej. Bala se je, da je ne bo nikoli doživela, da je nekaj za vselej zamujeno. In potem je nastopil dan mojega obreda. Pozabljena so bila vsa leta čakanja, vsa leta hrepenenja. Odprle so se nove duri. Stopila sem skoznje in se nikoli več ozrla nazaj.

Vabljena!
Ksenija Malia