Ženske so lepe. Vsaka na svoj način.
Moški imajo radi lepe ženske in so radi v njihovi družbi.
Vsaka od teh treh trditev drži sto procentno, zakaj se pa potem v odnosih med moškimi in ženskami pojavlja toliko problemov?

Kot ponavadi je krivda za zaplet na obeh straneh, kakorkoli že pogledamo.

Pa si poglejmo podrobneje žensko lepoto, tukaj se začne ogromno zapletov na pri obeh spolih.
Eden najbolj znanih primerov se je zgodil že pred par tisoč leti, ko so se Grki 10 let bojevali s prebivalci Troje zaradi neke Helene, ki je bila bojda zelo lepa.

Tak tip ženske lepote, kot je bila lepota zgoraj omenjene Helene je v resnici najbolj enostaven in povzroča še najmanj preglavic. Po eni strani, ker je ženska »lepa kot slika« zelo redek pojav, po drugi strani, pa ponavadi niti ne pride do kakih velikih problemov.
Seveda so tudi pri top manekenkah prisotni raznorazni kompleksi, imajo pomisleke, da niso dovolj lepe, obstaja tisoč in ena pomankljivost na njihovem telesu in tako naprej.
O tem je govorila že Luis Hay, tudi ona je bila model in v tistem obdobju je dobila nebroj raznoraznih travm glede svojega izgleda.

Na tem mestu ne bi razpravljali o tem kako je težko, če imaš eno kilo in pol preveč, ali da je zelo zoprno, ker je tvoj desni profil veliko lepši od levega in tako naprej. Verjamem, da imajo tudi te ženske težave s svojo lepoto, ampak mi bi se posvetili temam, ki se mi zdijo bolj pomembne.

Torej moški take ženske častijo po božje, hkrati pa se jim večinoma niti ne upajo približat.
Nekateri zaradi pomanjkanja samozavesti, nekateri pa so prepričani, da je tako lepa ženska tako ali tako, namenjena samo kraljem. Zelo redko se najde kak preprost pastir, kot je bilo v primeru Trojanskega konflikta, kateremu se mu zdi, da je ta ženska namenjena njemu, še redkeje pa ta lepotica podleže njegovim čarom.

To se je zgodilo v primeru Trojanske vojne, pa še tam je bilo zraven celo reč nesrečnih naključij, ki so privedla do spopada takih razsežnosti.

Vsi ostali tipi ženske lepote so pravzaprav na dvokomponetni bazi.

Prva komponenta je fizični izgled. po domače tisto, kar vidiš, ko se pogledaš v ogledalo.
Ker se vsaki zdi da ji nekaj manjka, služijo modna in kozmetična industrija milijone, zato je tudi taka velika reklama na temo, kaj bi se dalo še popravit, da bi ženska izgledala lepše.

Druga komponenta pa ni vidna s prostim očesom, nihče je ne zna točno opisat, začutijo jo pa vsi.
To je tisti energetski del, ki ga ženska sije iz notranjosti, vede ali ne vede, opazijo ga pa vsi moški ne glede na to, kakšno mnenje imajo o duhovnih ali kakih drugih oblikah energij, ki se jih z očesom ne vidi in jih je treba zaznati na drug način.

Tisti, ki teh energij sicer ne priznavajo, jih na nezavednem nivoju vseeno čutijo, to jih ponavadi zelo bega, saj oči vidijo eno, oni pa čutijo čisto nekaj drugega. Ker te druge komponente ne priznavajo, so zelo zmedeni in velikokrat delajo velike neumnosti, kar včasih privede do gromozanskih zapletov.
Tudi ženske se včasih ne zavedajo, kaj sevajo v okolico in se čudijo odzivom nasprotnega spola, ki včasih zaradi nerazumevanja teh energij, na obeh straneh, dosežejo epske dimenzije, seveda na vsaki strani malo drugače, je pa to v resnici tak ali drugačen odziv samo druga plat iste medalje.

Prvi tip te druge komponete ženske lepote je seksualna privlačnost. Kljub splošno vkoreninjenem prepričanju, tukaj kilogrami in mere raznih delov telesa, nimajo tako velikega vpliva kot se zdi. Treba je tudi priznati, da je marsikateremu moškemu všeč ženska, ki je malo bolj zaobljena na nekaterih delih in odstopa od splošno uveljavljenih standardov, tako da idealne mere po sodobnih standardih niso vedno najbolj popularne, marsikateri moški pravi da je fajn “če je kaj za prijet”, njemu je vseeno, če ima ženska komplekse, ker ima deset kil preveč, on bi “prijel”

Najbolj pomemben je sigurno seksualni naboj, ki ga izžareva ženska. Večinoma se tega naboja zavedajo tudi ženske, saj opazijo kako moški reagirajo na njih. Včasih se tudi zgodi, da takrat ko v nek prostor stopi določena ženska, se kar na enkrat vse moške glave obrnejo v isto smer.

Taka ženska se sigurno zaveda svoje lepote in ponavadi zelo dobro uporablja to energijo, da doseže vse kar hoče.

Ponavadi to ni tako izrazito, vsekakor je pa pogosto. Na podlagi tega senzualnega efekta, ženske moške “vrtijo okrog prsta” mnogokrat ne samo zaradi materialnih koristi, največkrat to počnejo samo za zabavo, ker jim prija dejstvo, da imajo tako moč nad moškimi.

Obstaja tisoč in en trik, ki ga imajo ženske v rokavu za igranje z moškimi.
Od tega da govorijo z višjim glasom, kot je njihov normalen glas, do tega da govorijo zelo tiho, da se mora moški naprezat, da sliši kaj bi sploh rade, pa hvaljenje moškega kako je pameten (glupa fora, vžge pa vedno) in tako dalje.

Pa ne bi preveč o tem, saj vsa ta manipulacija velikokrat prileti nazaj kot bumerang, saj se vedno lahko najde kakšna “lisica”, ki ti ukrade tvoj plen.

Obstaja pa med drugim tudi še en aspekt dvokomponentne ženske lepote, ki je zelo enostaven in hkrati ekstremno zakompliciran – kot vse najboljše stvari v življenju.

To je brezpogojna ljubezen.

Zgodi se zelo redko, to je energija, ki jo je najtežje zaznati, oseba, ki ima to energijo, se je običajno ne zaveda, njej se zdi da je normalno, da v človeku gledaš pozitivne stvari in da “šinfanje” ni spodobno. Taka oseba veliko kasneje opazi, da se svet v resnici vrti drugače.

Običajno svet sodimo po sebi, zato taka oseba ne misli, da je kaj posebnega in niti približno ne ve da seva v svet energijo brezpogojne ljubezni, reakcije nasprotnega spola meri po svojih vatlih in veliko prepozno ugotovi, da moški, ki pridejo v njeno življenje v resnici prihajajo iz drugega sveta in tudi veliko prepozno postavi meje, ki jih po njenem pogledu na svet, sploh ne bi smelo bit.

Taki ženski se upa približat vsak moški, ker čuti, da če ji potoži o kakršni koli težavi, se njegova šibka točka nikoli ne bo uporabila proti njemu. Taka ženska nima zavisti, sovraštva zamer, ne pride ji na kraj pameti, da bi izkoriščala šibke točke drugih ljudi.

Moški, ki tako žensko sreča skoraj vedno začuti neko milino, če pa ji kdaj zaupa o kakšni težavi, ga ona skuša potolažiti po svojih najboljših močeh. Ona niti ne ve, da ga je obsijala z energijo brezpogojne ljubezni, moški pa za trenutek začuti božansko ljubezen, ki ga je potolažila. Nekateri moški so zelo hvaležni, ker je ta božanska ljubezen odplaknila njihove težave, nekateri pa to energijo razumejo čisto drugače in bi to podoživljali vedno znova.

Energija brezpogojne ljubezni je v bistvu zelo podobna občutkom, ki se sprostijo ob orgazmu in kristalno jasno je, kaj bi določeni tepci želeli od te ženske.

Kot sem že dejal, zelo enostavno pa hkrati ekstremno zakomplicirano.

Mogoče bo bolj enostavno da to teorijo postavimo nekam v prostor in čas pa poglejmo, kako bi to lahko izgledalo v praksi.

Najbolje bo če zgodbo postavimo v gostilno. Ženske sicer običajno hodijo po duhovno tolažbo v cerkev ali na ezoterične seminarje, moški pa v te namene uporabljajo gostilno. Tam imaš vedno kako kelnarco, ki je s teboj boj prijazna kot ponavadi tvoja partnerka, tudi če govoriš še tako velike neumnosti te vedno nekdo posluša, vedno je na dosegu roke kakšna kupica “ki utopi vse skrbi, srce razjasni in oko”. Ob taki duhovni podpori, res ni težko biti lep, pameten in hraber, pa še ženske so po vsakem kozarčku lepše in niti ti ni nerodno to povedat na glas. Marsikomu se zavest dvigne tako visoko, da mu “intuicija” jasno pove, da si ga taka kelnarca res želi, ker je tako “fejst dec”.
Ravno zato, ker je tam vse nekoliko pretirano, se bo situacija videla še bolj razločno.

Prizorišče že imamo, izberimo še igralce v tej predstavi.

Za glavno junakinjo bi izbral Dulcnejo. To je bila srčna dama velikega španskega viteza Don Kihota iz Manče. Dulcineja je bila krčmarica v neki podeželski gostilni, pisni viri sicer poročajo, da sicer kaj posebej brhka ni bila, tako da je velika verjetnost, da je hrabri vitez Don Kihot pri njej začutil brezpogojno ljubezen. Zaradi tega se je odpravil v svet v borbo z zmaji in vsemi mogočimi pošastmi z namenom, da opeva lepoto in krepost svoje srčne dame.
Ena njegovih najbolj znanih bitk, je boj z mlini na veter nekje na Nizozemsken, bilo je pa še nebroj drugih junaških dejanj tega viteza, s katerimi je opeval lepoto in krepost Dulcineje.
Sicer se narod že petsto let norčuje iz njega zaradi tega, ker se je bojeval z mlini na veter, pa nič zato.
Dejstvo je, da je Dulcinjeja najlepša in najbolj krepostna ženska na svetu, kdo tega ne ve, je pa tak bedak, da se ga bog usmili.

Kot ste že uganili bo pozitivec v tej zgodbi slavni vitez Don Kihot iz Manče.

V zgodbi nastopajo tudi čisto navadni ljudje, ker imajo vlogo statistov in jih niti ne bomo omenili po imenih. Oni poskrbijo, da gostilna ni čisto prazna. Nenazadnje je tudi njihova vloga pomembna, so neopazni del zgodbe, ki tej pripovedi da pridih realnosti.

Rabimo še negativce, oni bodo imeli največ dela v tej zgodbi.

To so pripadniki neke čudne sekte, imenovani Fukfehtarji. Fukfehtar je oseba, ponavadi moškega spola, ki ima nizko samozavest in slabo samopodobo. V življenju imajo ti ljudje zelo veliko smole. Ta smola izhaja zaradi tega, ker v življenju vedno sprejemajo napačne odločitve. Ta vrsta najraje gnezdi v gostilnah, kjer cene alkoholnih pijač niso pretirane.

Dostikrat so pomemben del ekonomije v manjših barih.
Dokler natakarice primerno rokujejo z njimi so precej neškodljivi in se jih da prenašat.
Imajo pa neko nenavadno versko prepričanje. Oni verujejo, da je najvišja oblika molitve da vtakneš lulčka v določeno telesno odprtino pri ženski in tako dolgo drgneš z njim, da pride do ekspozije v tvojih genitalijah. No, točno takrat si v neposrednem stiku z bogom. Imaš približno tri sekunde časa, da bogu potožiš o vseh svojih skrbeh, ga prosiš za pomoč in podporo, vprašaš kaj naredit v tej ali oni situaciji, ali te žena vara, kaj si sosed misli o tebi, kdaj ti bo šef zvišal plačo in tako naprej.

Kot smo že dejali imajo veliko smole v življenju, zato zelo redko dobijo možnosti za molitev.

Kadar ženska ne zna rokovati s vrsto, pa nastane celo reč zapletov in ravno tu, imajo imajo ženske z izrazito komponento brezpogojne ljubezni največ težav.

Že po osnovni definiciji brezpogojne ljubezni si tako kot kralj, tudi revež zaslužita prijazno obravnavo. Dulcineja ne ve, da so ljubezenski prosjaki iz rodu Fukfehtarjev poseben primer.
Ko jih obsije brezpogojna ljubezen, to ponavadi sproži njihova globoka verska čustva in bi na vsak način želeli izvajati svoje verske rituale, največkrat se jim celo zdi, da bog na vsak način hoče govoriti z njimi in je zato poslal natakarico k mizi.

Izkušene ženske znajo v trenutku postavit stvari na svoje mesto, ker vedo, kako s tej reči streže.
Diplomacija je tukaj povsem neuporabno orožje, treba je uporabit druge prijeme. Lahko na kratko odvrne, da se za tako majhen penis res ne splača sleči hlač, da je že od prijateljice slišala o velikosti njegovega “premoženja”, da s tako grdim tipom res ne bi mogla uživat, da je tako pijan da mu sigurno “ne stoji” in naj ne trati njenega časa po nepotrebnem, raje naj naroči eno pivo, da se mu glava zbistri in tako naprej.
Pomembno je, da je odgovor tako jasen da ga razume vsak bedak, zelo pomaga, če se mu zbije ego na raven, ki jo ima pri običajnem stanju zavesti – torej, da je “niko i ništa” in da ženska niti v sanjah ne bi hotela sodelovat v njegovih verskih obredih.
Dostikrat se zgodi, da ko so stvari spet postavljene na svoje mesto Fukfehtar postane krotek kot ovčka in je zadeva rešena.

Včasih se tudi zgodi da kaka ženska privoli v Fkukfehtarske rituale, ponavadi iz raznoraznih bizarnih razlogov. Včasih rabi nekaj telovadbe, včasih rabi nekaj postanega semena, včasih pa kot sestra usmiljenka.
Ponavadi to ne prinese nič dobrega, samo celo reč zapletov in težav, ko je ženska že enkrat z njim izvajale te verske rituale, se ga izjemno težko reši. Včasih sestro usmiljenko reši šele otrok, takrat Fukfehtar pogosto izgine kot kafra.

No Dulcineja, najlepša in najbolj krepostna ženska na svetu, je prijazna tako do junakov, kakor tudi do bedakov. Glede na njen pogled na svet, se takih stvari, kot jih izkušena ženska pove Fukfehtarju res ne govori. Marsikaka Dulcineja ima veliko notranjih bojev, da si dovoli Fukfehtarju povedati to, kar je za izkušeno natakarici rutinsko opravilo.

Poznam Krčmarico tipa Dulcineja pri kateri je prišlo tako daleč, da je bila prisiljena rešiti zaplet na prav poseben način. Ta ženska ima Luno v Ovnu, kar pomeni da pod stresom reagira zelo burno, včasih lahko uporabi tudi fizično silo kadar se počuti ogrožena.

Ker je prepozno spoznala, da na normalen način ne more dopovedati nič, je z briljantno izvedeno operacijo podrla Fukfehtarja na tla in mu z trdim kovinskim predmetom, ki ga ta tem mestu ne bomo poimenovali izblila dva zoba. Šele tako mu je lahko dopovedala, da ga ne ljubi.
To je bil jezik, ki ga Fukfehtar razume in od tedaj ve, kje mu je mesto.

Drage dame, po zakonu sem dolžan še varnostno opozorilo. Tega ne delajte doma, če niste izurjene v tehnikah samoobrambe in če nimate ustreznega orodja pri sebi. Kovinski predmet, ki ga prej sicer nismo poimenovali se imenuje Bokser, namenjen je temu da si dama ne polomi prstov, ko nekoga “užge na gobec”. Za kake bolj poduhovljene dame z precej manjšo močjo udarca, bi bil kot alternativa dober tudi Mesečev kamen, ki podpira žensko energijo. Ta kamen se močno stisne v pest
in šele takrat se udari Fukfehtarja. Seveda je dober katerikoli kamen, ki je slučajno pri roki. Kamen naredi pest precej bolj trdno, zmanjša tudi možnost poškodb prstov na roki. Mogoče pa Mesečev kamen še vedno da ženskemu udarcu neko milino. Ta komponenta pa je po mojem mnenju nepotrebna, mogoče še celo škodljiva v takem načinu komunikacije.

Briljantno izpeljane operacije, pa ne bom opisal niti pod razno, raje problem rešite v začetni fazi, ko ena trda beseda zaleže ravno tako dobro kot komunikacija z Bokserjem.

Vas že vidim, kako se razburjate, da taka specialna operacija ne izraža ženske miline.

Napaka.

Vemo, da je treba sprejeti vse strani svoje osebnosti, tudi temne. Ne moreš biti junak, če ne sprejmeš strahopetca v sebi, ne moreš bit pameten, če ne sprejmeš bedaka v sebi.

Kot poje Mereredith Brooks:
I’m a bitch, I’m a lover.
I’m a child, I’m a mother.
I’m a sinner, I’m a saint.
I do not feel ashamed.
I’m your Hell, I’m your dream.
I’m nothing in between.

Lahko samo rečemo, da je brhka Krčmarica pravo poosebljenje popolnosti v duhovnem pogledu in smo ji lahko hvaležni, da nam je pokazala še en nov aspekt brezpogojne ljubezni.

Kdo bi si mislil, da ženska, nežna kot cvet in hkrati trdna kot jeklo v resnici prebiva na tem planetu.

Za konec zgodbe sem dolžan še eno opravičilo.
Marsikateri pozorni bralec se sprašuje, kdaj v na svojem konju v zgodbo prijaha hrabri vitez Don Kihot iz Manče.
Na žalost ga ne bo. Ima nujne službene obveznosti. Nekje na Pohorju se udeležuje protestov proti postavitvi veternic, pa ne utegne.

Se je pa med odmorom za malico exkluzivno za našo zgodbo, javil direktno iz bojišča in me prosil, da spoštovanemu bralstvu sporočim, da je Dulcineja najlepša in najbolj krepostna ženska na sveto.

Lep pozdrav do naslednjič
Zvone Turk