Čeprav je verjetno kot praznik zaljubljencev danes bolj znano valentinovo, pa imamo tudi Slovenci svojo različico – Gregorjevo.

Naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo. Stari običaj namreč pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož.

Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski.

S to spremembo koledarja pa se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga zdaj praznujemo 12. marca, in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Da se gregorjevo praznuje na god Gregorja, uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Stari god, ki je dan njegove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar ni bilo najbolje.

Kdaj imajo torej ptički svatbo?
Na gregorjevo se ptički ženijo, to pa ni povsem točno, saj se ženijo tudi na vincencijevo (22. 1.), zato pravijo koroški Rožani “K šent Cenovem se tice ženijo”, na Gorenjskem pa, da imajo “ta dan ptiči ofcet”, ptički pa se ženijo tudi na valentinovo (14. 2.). Na Slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.

Na Gorenjskem na predvečer praznika ohranjajo običaj spuščanja razsvetljenih barčic in hišic (imenovanih “gregorčki”) v vodo. Po starih šegah namreč na ta dan sv. Gregor “luč v vodo vrže”. V Kropi ima ta običaj dolgo tradicijo in sega še v čase, ko ljudje še niso poznali elektrike.

Sveti Gregor pozdravlja sonce in pomlad
Sveti Gregor je pomenil preobrat v življenju Kroparjev, saj pri svojem delu niso potrebovali več svetilke. Z metanjem različnih gorečih predmetov v manjši potok so pozdravili prihod sonca in pomladi. Kroparski kovači pa so nekoč na ta dan pozabili na delo in odšli na ptičjo svatbo.

Spuščanje gregorčkov
V nekaterih delavskih in obrtniških krajih v Sloveniji so do druge svetovne vojne na predvečer gregorjevega v kovaške reke in potoke vrgli kos lesa z gorečim, v smolo namočenim “oblanjem” ali s svečo. Po drugi svetovni vojni so to šego oživili. Simbolično spuščanje ladjic po vodi so poznali tudi drugod po Gorenjskem, denimo v Tacnu, Domžalah in Cerkljah.

Vir: www.rtvslo.si

Dan žena (originalno “Dan delovnih žena”) je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk.

Če pogledamo časovnico praznovanja dneva žena…
Osmega marca 1908 se je na ulicah New Yorka zbralo 15 tisoč žensk in zahtevalo krajše delovne ure, boljšo plačo, volilne pravice. Njihov slogan se je glasil “Kruh in Vrtnice”. Kruh je simboliziral ekonomsko varnost, vrtnice pa boljšo kvaliteto življenja. V maju je Socialistična stranka Amerike razglasila zadnjo nedeljo v mesecu februarju za državni praznik žensk. Nacionalni praznik žena so v Ameriki praznovali vse do leta 1913.

V začetku so ga v Evropi praznovali 19. marca, kar je predlagala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Njen predlog so sprejeli in dan žena namenili počastitvi boju za ženske pravice, vključujoč pravico do volitve.
Na tej konferenci pa še niso izbrali datuma za praznovanje.

Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec.
Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah.

V državah sovjetskega bloka se je Dan delovnih žena praznoval 8. marca in je vedno imel velik pomen.
Leta 1917 so na zadnjo nedeljo v mesecu februarju ženske v Petrogradu (danes St. Petersburg) pričele s protestom, ki je bil podkrepljen s sloganom “Kruh in Mir”. To je bil odziv na več kot 2 milijona Ruskih vojakov, ki so umrli v vojni. Iz teh protestov je nastala komunistična Oktobrska revolucija. Kljub vsem pritiskom ženske s protestom niso prenehale, dokler ni bil car prisiljen k odstopu in je začasna vlada ženskam odobrila volilno pravico.

Tudi na slovenskih tleh je potekal boj za enakopravnost žensk. Tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, medtem, ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Ženske pa so se približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica.

8. marec je dan, ko se po vsem svetu ženske povežejo med seboj v praznovanju.
Letos je pobuda usmerjena k povezovanju žensk in sestrstvu, da presežemo tekmovalnost, primerjanje in ljubosumje, ter podpremo druga drugo.

Podpora.
Soustvarjanje.
Preobrazba.

Vir: Splet

Pomlad je vsekakor čas praznovanja in v marcu imamo kar nekaj praznikov posvečenih ženskam. 8. marec je mednarodni dan vseh žensk, medtem ko je materinski dan mednarodni praznik, ob katerem izražamo pozornost in zahvalo vsem ženskam v vlogi matere.

Leta 1907 je v ZDA Anna Jarvis pred cerkvijo razdelila 500 belih nageljnov v spomin na svojo pokojno mamo. Anna se je zavedala, da je v ZDA veliko otrok, ki se grdo obnašajo do svojih staršev, zato je pisala politikom, naj uzakonijo poseben praznik namenjen materam.

Leta 1914 je ameriški predsednik Woodraw Wilson podpisal zakon, po katerem naj bo vsako leto na drugo majsko nedeljo materinski dan kot državni praznik – v čast materam, ki so v prvi svetovni vojni izgubile svoje sinove. Vendar je že po nekaj letih  Anna Jarvis ugotovila, da je praznik, kot številni drugi prazniki, namesto svojega pravega namena, postal bolj priložnost za zaslužke trgovcev. Zato si je celo prizadevala, da bi praznik ukinili.

A namesto tega so praznik prevzele tudi nekatere druge države po svetu, le praznujejo ga ob različnih datumih. Norvežani na primer drugo februarsko nedeljo, Indonezijci pa 22. decembra. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 25. marec.

V Sloveniji smo materinski dan praznovali že v obdobju med obema vojnama. Šole so takrat po eno učno uro namenile materam, katoliške organizacije pa so priredile svoja praznovanja. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marec.

V Sloveniji smo materinski dan na 25. marec bolj pogosto začeli obeleževati šele po letu 1991, in sicer na isti dan kot je krščanski praznik Marijino oznanjenje.

Vir: splet