Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Taja

Uvodnik julij 2020

Julij je mesec velikih preizkušenj, ki nas vodi v globine lastne Duše.
V spoznavanje s seboj.

Brez dvoma to terja prisotnost v tem trenutku tukaj in zdaj, pa tudi fleksibilnost, prilagodljivost in budnost.
Poslušati je potrebno navznoter, kam te vodi tvoja duša in kaj je tisto, kar ti je na poti, da bi resnično zaživela svoje sanje.

Ena tistih stvari, ki bo v tem mesecu v ospredju so čustva.
Astrološko znamenja raka je povezano s čustvenim svetom in z odnosom z mamo.
Razkriva odnos do Doma.

V teh nemirnih časih v ospredje prihaja povabilo.
Povabilo, da se vrnemo nazaj DOmov.

Domov v svoje globine.
Domov k svoji Biti.

Prvi Dom, ki ga ustvarimo temelji na podobi družbe, generacije, okolice, družine.
Vtisne se v tvojo notranjost in tam ostane, dokler se nisis voljna spogledati s tem, kaj je tvoja percepcija Doma.

V tem nemirnem času, ki preobraža vse, se preobraža tudi notranja podoba Doma.

Dom ni zgolj zgradba. Je mesto, kjer je tvoje srce.
Dom je mesto, kjer so tvoji spomini. Kjer je zofa, na kateri se spočiješ.
Kjer je stopnišče, ki si ga tisto jutro spremenila v drsalnico.
Kjer je tvoja najljubša skodelica, ki čaka na dozo najljubšega čaja.

Brez spominov danes ne bi bila kjer si.

In tako kot spomini, je Dom mesto sanj in želja.
Mesto kjer sanjaš kaj bo naslednji korak, ki ga boš naredila.
Dom prizemlji tvoje sanje.

Smo v času, ki izziva preživetje na vseh nivojih… na družabnem, generacijskem, družinskem nivoju.
Vprašanje s katerim se soočajo mnogi je; kako varna in zaščitena sem v svetu, v družini, v svojem domu?

Tale intenziven čas je povabilo, da začutiš svoj Dom in vse tisto, kar si prevzela s strani družine.
Zdaj je čas, da začutiš kaj zate pomeni Dom.
In ob tem, ko se vse spreminja, se za mnoge ruši tudi podoba Doma.
Prevzeti je potrebno odgovornost zase. Odrasti.

S tem stopita v ospredje tako notranji arhetip starša kot tudi notranjega otroka.
Akticvirajo se bolečine in nepozdravljene rane.
Iskanje varnosti in zaščitenosti v zunanjem svetu, skupaj s potrebo po zagotovitvi, da bo zate poskrbljeno, prihaja v ospredje.

In iz prve roke vem, da je to idealna priložnost, da se spogledaš s tem, kar se skriva v tvoji senci.
Potrebno je objeti svojo senco.
In ja, odložiti oklep, ki te je včasih ščitil in ti pomagal preživeti, danes pa te bremeni.

Na tebi je, da poznaš svoj čustveni sistem, svojo notranjo čustveno pokrajino.
Kajti le, ko jo resnično spoznaš, se v njej počutiš Doma.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

podpis

Osvetljevanje sence

Večino svojega življenja sem verjela, da je edino, na kar se je vredno osredotočati v življenju svetloba in ljubezen. Verjela sem, da je edino, kar potrebuješ, da si srečen to, da se osredotočaš na pozitivne stvari. Verjela sem, da je recept za dobrobit delo na sebi, ponavljanje afirmacij, pozitivno razmišljanje in povezovanje z angeli ter duhovnimi vodniki.

Potem je moje življenje razpadlo na prafaktorje.
Nesrečna, nezadovoljna in neizpolnjena sem se spraševala kaj za vraga je narobe z menoj.
Kako se mi je nekaj takega lahko zgodilo po dveh desetletjih dela na sebi!?

Bilo me je sram.
Mislila sem, da sem prevarant, ker tisto kar sem učila očitno ni delovalo.

In potem sem odkrila kako zelo sem se motila o vsemu v kar sem verjela.

Osredotočanje zgolj na ljubezen in svetlobo ne pozdravi tvojih ranjenosti, ki jih nosiš globoko v sebi.

Ob svojem razpadu sem prvič prišla v stik z izrazom duhovni obvozi in dojela, da sem se ves čas dela na sebi osredotočala zgolj na en del svoje Biti in se izogibala senčnemu, temnemu, globljemu dele sebe, ki je bil vseskozi tam, ne glede na to kako zelo sem se ločevala od njega.

Prijetno se je osredotočati samo na svetli del svojega življenja. In v glavnem vsak, ki v svojem življenju odkrije, da mu praznina in površinskost materialnega življenja ne zadoščata, stopi na pot duhovnosti skozi prakse meditacije, transcendence in razsvetljenja.

Rada rečem, da duša že ve, kako nas zvabi v svoje vode, ker ti najprej pokaže angelski del in potem te sooči še tistim drugim, demonskim delom.

Pogosto imaš po tovrstnih praksah občutek trenutnega zadoščenja, ko se trpljenje in bolečina, ki ju čutiš v sebi zmanjšata, vendar slej ko prej odkriješ, da ostajaš na površini. Sliši se sicer super in prijetno, vendar nepovezana s svojimi globinami, v resnici ne narediš resničnega premika in preobrazbe, ki je potrebna, da začutiš povezanost in izpolnjenost po kateri hrepeniš.

Tisto, kar je resnično naredilo pozitivno razliko v mojem življenju je bilo zavestno potapljanje v svojo notranjo temo. V tvojih globinah so senčne plati, ki se jih lahko dotakneš le, ko si se pripravljena spustiti v lastne globine in raziskati zaklad zakopanega ‘drugega’ jaza.

Te senčne plati svoje osebnosti vedno nosiš s seboj.
Človeška senca je tvoj temni del. Tvoj pozabljeni, nesprejeti, zanikani del tebe.
V senci se skrivajo vse tvoje skrivnosti, zatrti občutki, primitivni impulzi in deli, ki so nesprejemljivi ali zasramovani. Deli tebe, ki so označeni za greh ali zlo.

Večina si želi svetu pokazati samo svoj lepi, nedolžni del osebnosti. Prijazni, inteligentni, mladostni del sebe. In tako pogosto nezavedno od sebe odrivaš tiste kvalitete, ki ne ustrezajo podobi, ki jo želiš kazati svetu.

Vsi skrivamo dele sebe zaradi katerih smo živčni in nam je neudobno. V senci se skrivajo čustva kot je bes, tekmovalnost, ljubosumje, sovraštvo, pohlep, sram, poželjivost, sebičnost ali prevaranost. Pa tudi obnašanje, ki je za družbo v kateri živimo nesprejemljivo kot je lenoba, odvisnost, agresija, bes.

Vse te v senco potisnjene vsebine ustvarijo svoje lastno življenje.
Ustvarijo nevidnega dvojnika, ki živi vzporedno življenje.
In ta tujec se vsake toliko pokaže kot preblisk, včasih pa ga v popolnem kaosu zagledaš v njegovi polni podobi.

Ta nezaželeni obiskovalec te takrat, ko se pojavi pusti v sramu ali popolnoma osuplo nad svojim lastnim obnašanjem.

Ko moškega, ki se ima za odgovornega moža in očeta, prevzamejo sanje po svobodi in neodvisnosti in naredi stvari, ki jih kasneje obžaluje, ga ugrabi njegova senca.
Ko ženska, ki živi zdravo življenje, ponoči poje celo banjico sladoleda in se zave šele, ko je prazna, je krmilo njenega življenja prevzela senca.
Ko mati, ki je do svojih otrok prijazna in skrbna, ponižuje svojega sina, se pokaže njena senca.
Ko pobožni župnik v stranski ulici išče prostitutko, je na delu njegova senca.

Kot je tako lepo ubesedil Aleksandr Solzhenitsyn: »Če bi le obstajali hudobni ljudje, ki nekje zahrbtno delajo hudobna dejanja in bi jih morali zgolj ločiti od nas ali jih uničiti. Vendar meja, ki loči dobro in zlo, zareže skozi srce vsakega človeškega bitja. In kdo je voljan uničiti del svojega lastnega srca?«

Soočenje s svojo lastno senco je vse prej kot udobno ali prijetno.
To ni lahka pot. Polna je ovir, naplavin, koščkov, ki jih je potrebno očistiti.

In tukaj ni bližnjic ali poti naokrog.
Podati se je potrebno direktno v samo jedro bolečine.

Izziv sence je v tem, da je za večino nevidna.

Pomembno je, da svojo senco zasleduješ in jo raziščeš, kajti tisto, česar ne poznaš, te bo uničilo. In tisto, kar poznaš, te osvobaja. Vedno znova.

V zadnjih letih sem ugotovila, da je to, da govoriš jezik sence in svetlobe najbolj temeljni jezik življenja. In pomembno je, da se ga naučiš uporabljati.

Kajti takrat, ko spoznavanje sence zanemarjaš, je pokrajina tvoje duše kot puščava, posušena in prazna.

Pogosto ženska na prehodu v štirideseta čuti praznino in nesmisel življenja. Počuti se izčrpana, izpraznjena in doživlja depresijo, ki ji nikakor ne preide do dna.

Ujeta v ciklih izgorevanja se vedno znova trudi še bolj in dela še več. Poskuša vse narediti prav in ne more razumeti kako to, da tone vedno globlje v trpljenje, ki ga nihče zunaj nje ne razume.

Soočenje s senco in prisvajanje tistih delov sebe, ki so ostali ujeti v senci je bistveno za razcvet, izpolnjenost in harmonično življenje po katerem hrepeniš.

Ko tiste dele sebe, ki so pozabljeni ostali v senci povabiš v ospredje in jih vključiš v svoje življenje tvoje življenje postane bolj polno in celovito.
To je kot bi v puščavi začelo deževati in oživijo vsa skrita semena, ki so čakala na ugodne pogoje, da bi se ta potencial, ki je bil ves čas skrit v tvoji senci lahko razcvetel.

Iz izkušenj vem, da takrat, ko se obrneš le k »svetlobi«, ne dosežeš globin svoje ženske Biti. Plehko in površinsko življenje pa ženske ne izpolni in zadovolji.

V negotovem času, polnem izzivov, strahu, frustracije in kaosa, ti skriti deli, ki si se jim desetletja izogibala, splavajo na površje.
In prepričevanje sebe, da bodo šli stran, ne deluje več.

»Kaj pa če so vsi zmaji, ki se skrivajo v tebi v resnici princeske, ki čakajo, da nas enkrat vidijo lepe in pogumne. Morda je vse grozno v globini nekaj nemočnega, kar potrebuje tvojo pomoč.« Rainer Maria Rilke

Ne moreš si več privoščiti, da zanikaš te zmaje v sebi. Ne moreš več pogledati stran od pošasti in upati, da te bo naivnost in nevednost zaščitila pred njo.
Potrebno je kultivirati spoštovanje do sence, da si radikalno iskrena in se spogledaš z njo, brez preplavljenosti z njo ali zavračanja njene prisotnosti.

Spogledati se moraš s svojo notranjo temo
In to ni vedno enostavno.

Prvi korak, ki ga je potrebno narediti, je, da upočasniš in začutiš, kaj je prisotno v danem trenutku.
Prepoznati je potrebno ponavljajoče se občutke.
Pogosto tvojo senco razkrivajo prepričanja kot je…
• Nisem dovolj dobra.
• Mene je nemogoče imeti rad.
• Nekaj je narobe z menoj.
• Moja čustva nič ne štejejo.
• Zakaj nisem normalna, kot so vsi drugi?

Odkriti je potrebno kaj se skriva v ozadju tovrstnih misli in si prisvojiti dele sebe, ki se jim izogibaš.

V kolikor potrebuješ pomoč, te vabim na druženje, kjer bomo skupaj osvetljevale senco.
Več najdeš na spletni povezavi >>>TUKAJ<<<

Carl Jung, ki je poznan kot tisti, ki je prvi spregovoril in raziskoval senco, je zapisal: »Ni luči brez sence in ni duševne celote brez nepopolnosti.«
S sprejemanjem svojih senc postaneš celota ter zaživiš bolj pristno in izpolnjujoče življenje.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Odpiranje Siriusovega portala

Zvezda boginje Isis se je imenovala Sothis ali Sirius in je najsvetlejša zvezda na nočnem nebu. Isis je egipčanska boginja, imenovana tudi Sopdet ali Auset, ki je predstavljala Sirius. Kot boginja poplav, je bila tudi boginja rodovitnosti in s tem boginja obilja in žetve. Povezovali so jo s faraonom in z njegovim potovanjem v onostranstvo. Opisovali so jo kot žensko, ki je imela zvezdo nad svojo glavo. Njena žival je bila sveta krava.

Isis je poznana kot velika mati, kot boginja magije. Je gospa besed Moči, ki je ukanila svojega strica Ra-ja in si s tem pridobila ogromno moč kreiranja.

Njene glavne značilnosti so čarobna zaščita, zdravljenje in umetnost razcveta in rasti. Opravlja zdravljenje na eteričnem in duhovnem telesu, na katerih so težave običajno povezane s karmo in z abstraktnim. Izjemno dobro nas sooči s prejšnjimi življenji. Krila, ki jih pogosto vidimo na njenih slikah predstavljajo svetlobna krila, ki jih ima vsaka ženska za svojo zaščito. Ona nas spomni nanje in nudi gesto zaščite. Isis je mesečeva boginja, povezana z vodami, še posebej oceani, s psihičnimi plimami, ki na nas delujejo na veliko različnih nivojih. Kamen, ki ga čutim v povezavi z Isis je labradorit. Starodavno razumevanje Egipčanov je povezano z velikim učinkom, ki ga ima Sirius na naš planet.

28.7.2020 je prvi dan, ko Sirius po 77 dneh skrivanja (zašel je konec maja) prvič vzide pred soncem. In vendar se še naslednjih 7 dni skriva v sijaju sonca. 8.8. je Sirusov vzhod viden. Vzhod Siriusa so v egipčanskem kraljestvu praznovali kot novo leto, po tradiciji, ki sega vse nazaj do časov Atlantide. Imenovali so ga atlantidsko-egipčansko-siriusovo novo leto.

Sirius je bila za Egipčane ena izmed najpomembnejših zvezd, saj je njeno pojavljanje na horizontu obelodanilo začetek obdobja, ko je Nil poplavljal. To je bil začetek obdobja rodovitnosti.
Siriusov vzhod, ko Sirius vzide tik pred soncem na obzorju se zgodi enkrat na leto konec julija, ko se pred sončnim vzhodom na obzorju pojavi zvezda Sirius.

Sirius spada v skupino zvezd iz Orionovega pasu, ki so na zemlji označeni s postavitvijo piramid v Egiptu. Siriusov vzhod so v Egiptu praznovali kot praznik imenovan “Prihod Sopdet”.

Siriusov Prehod je portal skozi katerega prihaja priložnost, da zaplujemo v novo zavedanje. Sirius poznamo tudi kot duhovno sonce in je ezoterično srce našega fizičnega sonca. Med pasjimi dnevi, ki so v koledarju med 3. julijem in 12. avgustom v različnih tradicijah po svetu, Sirius izgine v sijoči svetlobi našega Sonca, zato bi lahko rekli, da naše fizično sonce objame naše duhovno sonce. V obdobju kozmičnega združenja je možno ponovno rojstvo ali ponovno vstajenje.

Zdaj smo v času, ko lahko rodimo sami sebe in zato izkoristite čas do konca julija za ozaveščanje sebe.
Ko Sirius simbolično izgine z neba nekje v maju, govorimo o starodavnem mitu, ko se Isis skrije do rojstva Horusa in zvezda se ponovno pokaže po njegovem rojstvu. To rojstvo simbolično predstavljajo Siriusova vrata. Gre za vstajenje. Zdaj je čas za to, da presežete stare omejitve in se rodite v novega sebe.

Sirius je dom tako imenovane kristusove zavesti. Skozi žarke Siriusa, ki se bodo na Zemljo zlivali od 28. julija naprej bomo dobili še eno priložnost, da aktiviramo zavest mojstra v sebi. Gre za DNK kode v mirovanju, ki jih določene stelarne pozicije prebudijo in odprejo zapečatena vedenja in resnice, ki so vedno prisotne v nas.

Lahko pa z zavestnim zavedanjem 28. julija zjutraj pred sončnim vzhodom greš na sprehod, na meditacijo in zreš na vzhod. Naj te ne moti, če bo oblačno in ne bo kaj dosti videti, namera in izbira sta tisti, ki odpirata pot novim izkušnjam. Dovoli si, da se srečaš z energijo Siriusovega vzhoda in se z namero premakni s svojo zavestjo v kozmično maternico, ki je tiho čakala na tvojo vrnitev. V tišini, v času med besedami in mislimi, boš našla ključ, ki odpira tisto, kar je bilo v tebi dolgo časa skrito. Sedaj ti je na voljo, da to uporabiš.

Pojdi torej ven pred vzhodom in se obrni v smeri vzhajajočega sonca. Pozdravi Sirius v svojem srcu in dovoli, da ponese tvojo zavest v galaktično knjižnico, da v tebi aktivira dostop do starodavnega znanja, ki je tiho čakalo nate.

To je priložnost za aktiviranje speče DNA v našem telesu, ko se kode lahko aktivirajo in se povežejo z zvezdnim izžarevanjem, ki bo odprlo zaklenjena navodila v človeškem genu. Odpusti vso kramo, ki jo nosiš s seboj.
Ustvari pot, da novo pride k tebi.

Še ena zanimivost; Sirius je novoletna zvezda in najvišje na obzorju opolnoči 31.12. medtem, ko je Vega ravno na drugi strani pod obzorjem. Ko Sirius vzhaja na vzhodu, Vega zahaja na Zahodu.

Sprejmi!
Sprejmi božjo Luč, svetlobo miru, svetlobo ljubezni.
Odpri svoj gral ljubezni!

DIVINE.SI

Dogodki

Sestrstvo Varuhinje Ljubezni

Julij bo pod okriljem Marije Magdalene in vabim te, da se mi pridružiš v sestrstvu Varuhinje Ljubezni.

22.julija je dan Marije Magdalene in leta 2016 je papež Frančišek Marijo Magdaleno proglasil za apostola apostolov. In vendar čutim, da je to iz ene skrajnosti v drugo. Iz prostitutke, ki je bila dve tisočletji zanikana in v ilegali, v kleti so jo dali na piedestal in jo posvetili.
Dve skrajnosti, dve polarnosti.

Letos je dan Marije Magdalene pod okriljem mlaja v Levu in na dan, ko se sonce preseli v Leva. Kar nosi s seboj svojevrstno simboliko.

Zgodba Marije Magdalene je zgodba vsake ženske.
Marija Magdalena pooseblja energijo svetega grala.
Sveti gral je simbol maternice.
Sveti gral iz katerega pijemo je modrost ženske.
Da si modrost, živiš to energijo.
Njena zgodba je zgodba ženske moči, ki je šla v ilegalo.
Dejstvo je, da si takrat, ko si v svoji ženski moči, v direktni povezavi s svojo žensko dušo.
Ne potrebuješ sistema, ti si sama svoj sistem.
Zato je ženska moč vedno predstavljala grožnjo sistemom.

Skozi nežnost in mehkobo objameš svojo notranjo moč.
Ženske odslikavamo svojo rano v svet in vedno znova jo preigravamo.
Potrebno je prevzeti odgovornost za svojo moč.
Čas je, da to moč prebudimo v sebi.
Jo utelesimo in jo zaživimo.

Zato sem se odločila, da bo v juliju v sestrstvu sveti prostor za njena učenja in njeno energijo.
22 praks Marije Magdalene so na voljo v templju.
Pridruži se nam >>>tukaj<<<

Si zraven?

Razpuščanje sistema Dominance

Vse se je začelo s tem, da sem se leta spraševala zakaj je tako, da je ženska tretirana kot drugorazredni državljan?

Zakaj je tako, da je objektivizacija nekaj, kar je družbeno sprejemljivo?
Zakaj dopuščamo zlorabo nad žensko?
In zakaj je nadrejenost in podrejenost del sistema, v katerem živmo?

Leta, desetletja, pravzaprav stoletja je ženska sklonila glavo in igrala po pravilih.
Verjela je, da bo s trdim delom, naravnim talentom in darovi, ki jih ima, prepoznana in nagrajena.

Si se kdaj vprašala zakaj je temu tako?

Po naravi sem upornik in iskala sem odgovore.
Vse od leta 1991 sem v teh vodah.

Po skoraj treh desetletjih sem našla, kar sem iskala.

Stopiti moramo ven iz sistema Dominance, ki kroji naša življenja.

Našla sem način, kako lahko to naredimo.

In več delim v druženju, ki ga najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

dominanca

 

Marija Magdalena

Vir: Delo
Zapisala: Vesna Milek

Dvaindvajseti julij je njen praznik. Praznuje se že najmanj osem stoletij, najbolj na jugu Francije, kamor naj bi emigrirala po križanju. V francoskem mestu Saint-Maximin-la Sainte-Baume tega dne verniki častilci Marije Magdalene romajo v cerkev, kjer naj bi bili v kripti shranjeni njeni posmrtni ostanki.

Kaj najprej pride na misel, ko rečeš Marija Magdalena?

Skesana grešnica. Ženska z alabastrno posodo z oljem iz narde, ki je Jezusu mazilila noge in jih brisala s svojimi lasmi. Ženska, ki jo zalotijo pri prešuštvu in jo Jezus reši pred kamenjanjem. Po planetarnem hitu Da Vincijeve šifre je nenadoma tudi ženska, polna skrivnosti, povezana s templjarji, prostozidarji, Jezusova žena, dolgo iskani »sveti gral«.

Zgodovina je zgodba. In zgodb o Mariji Magdaleni ne bomo najbrž nikoli mogli popolnoma preveriti; nikoli ne bomo zares vedeli, kje se je rodila (ni nujno, da je to kraj Magdala pri Betaniji), kaj je počela, preden je srečala Jezusa, kaj se je zgodilo z njo po križanju. (Tako kot očitno ne bomo izvedeli, kje je bil mladi Jezus celih osemnajst let, od trenutka, ko je kot najstnik izgnal trgovce iz templja, do trenutka, ko se je pri tridesetih dal krstiti.) Je bila res, kot predpostavljajo avtorji knjige Sveta kri in sveti gral, Jezusova žena, mati njegovega (njegovih?) otroka, judovska princesa iz Benjaminove hiše, sama sveti gral, ki ga človeštvo išče že dve tisočletji?

Na njenem telesu se lomijo kopja katoliške cerkve, usmerjena proti ženski seksualnosti. Njeno ime nosijo ustanove, v katere so zapirali »padle ženske«, neporočene mlade matere, spolno zlorabljane deklice, duševno prizadeta dekleta, ki so bila sramota za družino; če se spomnimo samo Mullanovega filma Sestre magdalenke.

Hkrati je v popularni kulturi postala simbol osvobojene ženske – emancipirana, inteligentna, močna ženska, ki ji je ob preroku namenjeno posebno mesto. Z njenim imidžem se je spogledovala tudi Madonna, ko je s svojimi videospoti s katoliško ikonografijo dražila Vatikan – in potem odgovorila s parafrazo Jezusovih besed: »Tisti, ki je brez greha, naj prvi vrže kamen vame.«

Ustnice Marije Magdalene

Po izidu poljudnoznanstvene študije Sveta kri in sveti gral (1982), Kazantzakisovem romanu Zadnja Kristusova skušnjava in istoimenskem Scorsesejevem filmu (1988), sploh pa po svetovni uspešnici, kriminalki Dana Browna Da Vincijeva šifra, smo priča novemu valu zanimanja za Marijo Magdaleno in njen odnos z Jezusom.

Dejstvo je, da je Marija Magdalena poleg Jezusove matere edina ženska, ki je v štirih evangelijih Nove zaveze omenjena vsaj dvanajstkrat, večkrat kot katerikoli apostol. Ostala je z njim ob križu, medtem ko so vsi apostoli, razen apostola Janeza (»ki ga je Jezus ljubil«), odšli, ker so se bali za svoje življenje. Bila je navzoča pri Jezusovem grobu – in kar je najpomembneje: je edina oseba, ki jo vsi štirje evangelisti omenjajo kot tisto, ki je prva videla vstalega Jezusa (zlasti evangelista Marko in Janez jo posebej omenjata kot prvo osebo, ki je videla Jezusa po vstajenju.) Prav ustnice Marije Magdalene so torej oznanile največji misterij krščanstva, na čemer temelji celotna katoliška vera. Vstali Kristus. Celo katoliška cerkev, ki se ni ravno odlikovala po svojem odnosu do žensk, jo je nagradila z nazivom apostola apostolorum, torej »apostol apostolov«.

Kako to, da je v 1. stoletju v Judeji, kjer ženske nikakor niso imele enakopravne vloge z moškimi, sploh pa ni bilo običajno, da ženske sledijo rabijem, Marija Magdalena sledila Jezusu, ga podpirala s premoženjem in v vseh evangelijih obdržala tako pomembno vlogo? Kako je torej v našo zavest prišla predvsem v podobi spokorjene grešnice, skesane prostitutke? Kriv je bil papež Gregor I., eden najbolj vplivnih papežev sploh, trdi Susan Haskins v obsežni študiji Mary Magdalen: Myth and Metaphor (1993), saj je v svojih sugestivnih pridigah v Rimu leta 591 v goreči strasti Marijo poistovetil ne le s kamenjano grešnico (po Luku), ampak tudi z Marijo iz Betanije in z žensko, ki mazili Jezusova stopala in jih briše s svojimi lasmi. Od takrat dalje je bila njena podoba zapečatena, trdi Susan Haskins. Celo sedem demonov, ki naj bi jih Jezus izgnal iz nje in lahko pomenijo karkoli, se je v njegovih pridigah spremenilo v sedem grehov – in greh je imel takrat predvsem eno samo konotacijo: seksualnost.

Nikjer v Novi zavezi ni omenjeno, da bi bila Marija Magdalena prostitutka. Retorično vprašanje je, zakaj so se cerkev oziroma njeni prvi dostojanstveniki potrudili, da so sedem demonov, ki naj bi jih iz nje izgnal Jezus, enačili s prešuštvom ali prostitucijo, zakaj so se tako potrudili, da je bila njena vloga ob Jezusu namerno obrezana.

Evangelij po Mariji

Jezus »je bil prvi in hkrati tudi skoraj zadnji prijatelj žensk v cerkvi«, je radikalna Uta Ranke-Heinemann v knjigi Ne in amen – sploh če sklepamo po številnih apokrifnih spisih, ki niso uvrščeni v Novo zavezo, je portretirana kot vizionarka in voditeljica zgodnjega gibanja, učenka, ki jo je Jezus ljubil bolj kot druge.

Leta 1945 (dve leti po Kumranskih rokopisih ob Črnem morju) so v Nag Hamadiju v Egiptu našli gnostično zbirko knjig z evangeliji, kjer ima Marija Magdalena zelo močno vlogo. Sploh Filipov evangelij iz 2. st. razkriva poseben odnos Jezusa in učencev do Marije Magdalene:

»Rekli so mu: Zakaj jo ljubiš bolj kot nas? Odrešenik jim je odgovoril: Zakaj vas ne ljubim kot njo? Ko se slepi in tisti, ki vidi, znajdeta v temi, med njima ni razlike. Ko posije svetloba, tisti, ki vidi, ugleda luč, slepi ostane v temi.« Kot piše Michael Baigent v Dokumentih o Jezusu, je Jezus hotel povedati, da je Marija Magdalena v nasprotju z apostoli tista, ki je sposobna videti luč, ali da ji je dano posebno znanje.

»Z gospodom so se vedno družile tri ženske: Marija, njegova mati, sestra in Marija Magdalena, ki so jo imeli za njegovo družico. Vse tri so bile Marije.« In še: »Odrešenik je ljubil Marijo bolj kakor vse učence in jo je pogosto poljubil na usta.«

Marijin evangelij (2. st. n. št.) na trenutke spominja na mistične zapise iz Tibetanske ali Egipčanske knjige mrtvih. V njem Marija Magdalena tolaži učence po Jezusovem odhodu in jim sporoča, kar jim je razodel Jezus, a naleti na nejevero in nezaupanje. »Peter je dejal: Mar je govoril z neko žensko na skrivaj in ne odkrito pred nami? Levi mu odgovori: če jo je imel Odrešenik za vredno, kdo si tedaj ti, da jo zametavaš? Zanesljivo jo Odrešenik dobro pozna. Zato jo je imel rajši od nas.«

»Sestra, vemo, da te je Odrešenik ljubil bolj kot ostale ženske. Povej nam besede Odrešenika, ki se jih spominjaš, ki jih poznaš, a jih mi ne, niti jih nismo slišali. In Marija je odgovorila: kar je skrito pred vami, vam bom razkrila.« Med enajsto in štirinajsto stranjo so svitki izgubljeni; na njih je najverjetneje opisan začetek mističnega potovanja, ki naj bi ga doživela Marija Magdalena v svojem procesu učenja oziroma iniciacije. »In duša je rekla: Videla sem te. Ampak ti me nisi niti videla ne prepoznala. Služila sem ti kot oblačilo in ti me nisi poznala.« / »In duša je rekla: Zakaj me sodiš, čeprav jaz nisem obsojala?«/ V 9. poglavju Marijinega evangelija Peter spet podvomi o Magdaleninem pričevanju; tu se pokaže rivalstvo med nekaterimi učenci in Marijo. »Je resnično govoril na samem z žensko in ne z nami? Jo moramo zdaj poslušati vsi? Jo je imel raje kot nas?«

Sveta kri in sveti gral

Vse od objave besedil iz Nag Hamadija leta 1977 je poseben odnos med Marijo Magdaleno in Jezusom postal tema številnih teoloških akademskih razprav. Avtorji Michael Baigent, Richard Leigh in Henry Lincoln v knjigi Sveta kri in sveti gral (1982) postavijo »blasfemično« hipotezo, da je bil Jezus poročen in da je bila svatba v Kani, za katero je bil sam odgovoren, v resnici njegova. Znameniti prizor maziljenja nog, ki je preveč privlačen, da ga ne bi pograbili tako režiserji, slikarji kot pisatelji, je bil torej prizor ženske, ki »mazili noge svojega moža«. Ženske, ki je dovolj premožna, da vzame funt dragocenega dišavnega olja iz narde. Seveda tega, kdo je v resnici mazilil Jezusove noge, ne bomo nikoli zares vedeli. In vendar je teorija avtorjev z Baigentom na čelu vznemirljiva in provokativna. »Morda so Marija iz Betanije in ženska, ki je mazilila Jezusa, ista oseba, morda ženska, ki jo evangeliji vedno znova omenjajo, nastopa pod tremi različnimi imeni, v treh različnih vlogah? In če je to res in če je bila ta oseba Jezusova žena, je bil Lazar njegov svak.«

Farizeji, ena od vodilnih struj 1. stoletja, so trdili, da je »poroka nesporna dolžnost vsakega moškega«. Če Jezus ni bil poročen, zakaj mu torej njegovega samskega stanu niso očitali njegovi farizejski nasprotniki, čeprav Nova zaveza omenja njihove številne očitke.

Apostol Peter, ki je bil pozneje razglašen za prvega papeža, je bil nedvomno poročen in je potoval s svojo ženo, kar izvemo iz Pavlovega Prvega pisma Korinčanom, kjer med drugim pove, »da je tudi sam poročen, kot večina apostolov in Jezusovih bratov«.

Če je bila Magdalena res Jezusova žena, mati njegovih otrok, je tako postala tisto, kar človeštvo išče dve tisočletji: sveti gral naj bi bil v resnici njena in Jezusova kraljevska kri. Kmalu po križanju naj bi pribežala v Galijo, kjer je našla zatočišče pri judovskih skupnostih. Jezusovi potomci naj bi se naselili v Galiji in sang real, kraljevska kri, se je nato nedotaknjena skrivaj ohranjala naslednjih 400 let, dokler se ni v 5. stoletju združila s Franki in ustvarila merovinško dinastijo. S tem, trdijo avtorji, je mogoče pojasniti številna vprašanja: čaščenje, ki ga je bila Magdalena deležna v času križarskih pohodov, sveti položaj Merovingov.

Ko so Baigenta po škandalu, ki ga je sprožila knjiga Sveta kri in sveti gral, spraševali, ali sam verjame, da je bil Jezus res poročen z Marijo Magdaleno, jim je odgovoril, »da nima nobenih dokazov za ali proti. Da pa lahko reče samo: Zakaj pa ne? Jezus je bil Jud. In vsak judovski moški se poroči in spočne otroka.«

Michael Baigent in njegov sodelavec Richard Leigh sta se leta 2006 na višjem sodišču v Londonu spoprijela s piscem Da Vincijeve šifre Danom Brownom, ker naj bi kršil avtorske pravice in si vsebino knjige sposodil pri delu Sveta gri in sveti gral. Zakaj je Da Vincijeva šifra postala takšna uspešnica, v nasprotju s prejšnjimi, ne preveč uspešnimi kriminalkami Dana Browna, se retorično na koncu knjige Dokumenti o Jezusu sprašuje tudi Michael Baigent. »Kaže, da je Da Vincijeva šifra množično odprla zapornice, sprožila poplavo različnih zamisli v krščanstvu in osvetlila razlike med zgodovinskim in teološkim Jezusom. »Ljudje so se očitno počutili opeharjene za del resnice.«

(Michael Baigent je umrl 17. junija letos, po mnenju svojcev tudi zaradi izčrpanosti od dolgotrajnega sodnega procesa z Danom Brownom; tožbo je izgubil.)

Ženska z nešteto obrazi

Od omenjene knjige in Kazantzakisovega romana Zadnja Kristusova skušnjava dalje se zdi, da se je popkulturna ali literarna, poljudnoznanstvena produkcija skrčila predvsem na dejstvo, ali je imela spolni odnos z Jezusom ali ne. Temu primerni so bili škandali, ki so sledili filmom in knjigam s to premiso. Po zaslugi Brownove uspešnice zdaj drugače gledamo tudi na Da Vincijevo sliko Zadnja večerja in na nežnega apostola na Jezusovi desni strani: ima dolge rdečkaste lase in ženski obraz.

Prvi večji škandal zaradi upodobitve odnosa Marije Magdalene z Jezusom je sprožil najprej roman Nikosa Kazantzakisa, potem pa še Scorsesejev film po isti literarni predlogi z odličnim Willemom Dafoejem v vlogi Jezusa, razpetega med človeško ljubeznijo in ljubeznijo do Boga.

Aprila 1990 je pet katoliških ekstremistov bombardiralo pariške kinematografe, ki so prikazovali Zadnjo Kristusovo skušnjavo; bombe so med občinstvo odvrgli prav med sanjsko sekvenco, v kateri se Jezus ljubi z Marijo Magdaleno, in ranili 13 ljudi. Na tisoče protestantskih pastorjev je grozilo z bojkotom filma, Martin Scorsese pa je bil obtožen blasfemije. Na to je v nekem intervjuju odgovoril: »Tudi jaz sem vernik. Tudi jaz iščem in se borim.« Kazantzakisov in Scorsesejev Jezus je borec, ki se bori proti svojim naravnim človeškim strastem in skuša uveljaviti svojo identiteto kot mesija, odrešenik. Skušnjava mesa je utelešena v Mariji Magdaleni. Kazantzakiseva Magdalena je takrat, ko jo zagledamo prvič, lokalna prostitutka; kasneje izvemo, da je za to kriv Jezus. Kot njegova sestrična, ki mu je bila obljubljena v zakon, se vanj zaljubi, ko jo on zavrne, pa se – da bi se poskusila osvoboditi njegovega vpliva – vda prostituciji. Kazantzakiseva Magdalena je hkrati tudi Ženska z veliko začetnico, simbol mesenega poželenja, univezalni brezčasni simbol skušnjave, ki želi Jezusa odvrniti od Boga. Kot je rekel tudi Nikos Kazantzakis: »Ena sama ženska obstaja na tem svetu, ena ženska z nešteto obrazi.«

Rdeči lasje grešnice

Ženska z nešteto obrazi je vedno vir navdiha.

V Louvru stoji impresiven kip Marije Magdalene Gregorja Erharta (1465–1540). Skulptura gole ženske z rdečimi valovitimi lasmi, ki kot slap pada po hrbtu do kolen, spredaj čez prsi in prekriva spolovilo. Na njej je nekaj krhkega, ranljivega in hkrati zadržano erotičnega. Nekaj, zaradi česar lahko stojiš tam in se čas ustavi.

Številni umetniki so v Magdaleni našli navdih in izziv ujeti kontroverzno figuro. V srednjem veku je bilo modno, da so jo upodabljali kot golo grešnico, puščavnico, spokornico, ki v popolni zamaknjenosti moli v jami. Renesansa ji je podarila rdeče lase, lase skušnjavke, kakršne so pripisali Evi, boginji ljubezni Veneri in Judi Iškarijotu. Caravaggio jo je videl strto, zamaknjeno v molitvi, prav tako skesano. V Botticellijevi Sveti Trojici je ženska, oblečena v slap rdečkastih las, ki ji segajo do peta. Tizian jo je videl polnejšo, čutno, s svilnatimi rdečimi lasmi, s katerimi si zakriva razgaljene prsi in v ekstazi strmi proti nebu. Rubensova Marija Magdalena je morda najbolj erotična od vseh, s skoraj otroškim obrazom, razgaljeno dojko. Tudi Magdalena, ki jo je upodobila ženska, Artemisia Gentileschi (1620), z roko na srcu, na mlečno belem dekolteju, z vsem svojim bitjem izraža čutnost. Vsem upodobitvam je poleg dolgih svetlo rdečih las skupno še nekaj: Magdalena je čutna, zapeljiva ženska, ki se kesa zaradi svoje čutnosti.

Temu se ni izognil niti Auguste Rodin (1840–1914), ki jo je v dveh študijah iz mavca upodobil skupaj z Jezusom na križu; njena roka ga objema, podoba je nežna in erotična hkrati (Muzej Rodin). O tej podobi se je razpisal že njegov takratni tajnik, pesnik Rainer Maria Rilke, ki ga je prav tako vznemirjala skrivnost Marije Magdalene. V sedmih pesmih iz leta 1897 med drugim »Jezusa vidi kot očeta otroka, ki mu ga je rodila Magdalena«, in to sto let pred uspešnico Sveta kri in sveti gral ter 120 let pred svetovnim hitom Da Vincijeva šifra Dana Browna.

Magdalena kot navdih

V osemdesetih, kot piše Haskinsova, je mit Marije Magdalene spet zapeljal številne avtorice in avtorje. Marija Magdalena je postala junakinja znanstvenofantastičnih, polmističnih zgodb in ljubezenskih romanov: njeno življenje je variiralo od prostitutke do kamenjane padle ženske, od skesanke do Jezusove žene in enakopravne sopotnice. Postala je simbol neodvisne, osvobojene ženske 20. stoletja. Upornica, kot v romanu Wild Girl (1984) Michele Roberts; roman Jacqueline Kelen Un amour infini: Marie-Madeleine, prostituée sacrée (1982) je še ena rekreacija večnega mita, ki uteleša večno ženskost; gotovo jo je najbolj izvirno zarisala mojstrica Marguerite Yourcenar v romanu Mary Magdalene or Salvation iz tridesetih let; pri njej je Marija Magdalena odločna, za tisti čas emancipirana ženska, razočarana v svoji požrtvovalni ljubezni do Jezusa.

V Evangeliju po Jezusu Kristusu nobelovec José Saramago tako kot v Kazantzakisovi Zadnji Kristusovi skušnjavi poskuša zaobjeti večni boj med Jezusovim božjim poslanstvom in človeško naravo, kar seveda vključuje tudi opise erotične ljubezni do Marije Magdalene.

V romanu litovske pisateljice Jurge Ivanauskaite Čarovnica in dež (1993) je Marija Magdalena ena od treh prvoosebnih pripovedovalk – tudi tokrat prostitutka, ki ob srečanju z rabijem Jezusom doživi vseobsegajočo ljubezen, ki ni samo duhovna, ampak tudi telesna, vsaj v njeni glavi in poželenju, ki jo muči, medtem ko je objekt njenega poželenja predan Bogu. Roman, v katerem ni eksplicitnega erotičnega prizora med Jezusom in Magdaleno, je tako razburil litovsko cerkev, da so avtorico izgnali, roman prepovedali.

Seveda pa ne moremo mimo še ene filmske Marije Magdalene – Monice Bellucci, ki jo je v svoj ep v aramejščini zapletel Mel Gibson in se natančno držal štirih evangelistov iz Nove zaveze, zato pa si dovolil veliko več umetniške svobode pri detajlnem prikazovanju Jezusovega bičanja in mučenja.

Kam je odšla?

Po eni od teorij naj bi Magdalena sledila apostolu Janezu (»ki ga je Jezus najbolj ljubil«) v Efez – mesto Diane, Artemide in mesto, kjer je nekaj desetletij pred tem Kleopatra zbirala svoje ladjevje za zadnjo bitko z Oktavianom; tam stoji grobnica Marije Magdalene, nekdaj eno od pomembnih romarskih mest od 6. stoletja dalje. Od tu prihaja tudi datum 22. julij kot praznik sv. Marije Magdalene in njen najzgodnejši kult.

Po drugi teoriji naj bi umrla v Jeruzalemu oziroma v Magdali. Po tretji naj bi v času pregona Judov, sploh tistih, ki so bili blizu Jezusu, skupaj z Maksiminom, Lazarjem in Marto zbežala iz Palestine, čez morje, vmes doživela brodolom in začasno pristala na Malti (kjer se je razvil zelo močan kult Marije Magdalene), nato nadaljevala pot do kraja Les Saintes-Maries-de-la-Mer (Svete Marije z morja), vasice v francoski pokrajini Camargue, blizu žarečega Van Goghovega Arlesa, kjer Romi, cigani, sinti obhajajo praznik svete Sare, črna Sara. Morda jo je od evropskih dežel še najbolj posvojila Francija, jug Francije. Z njenim izvorom, njenim življenjem je spet povezana vrsta legend. Najpogostejša je francoska tradicija sv. Lazarja iz Betanije, po kateri naj bi po prihodu v Francijo kot puščavnica v jami La-Sainte-Baume preživela nadaljnjih 30 let v samoti in molitvi. Njeni posmrtni ostanki naj bi bili zakopani v kripti bazilike St. Maksimina.

Manjkajoča boginja

Marija Magdalena je zgodba, ki je bila izpovedana na tisoče načinov, vsakič je (tako kot Jezusova) služila namenom tistih, ki so potrebovali orodje za nadzor ali manipulacijo z množico.

Biblija je imela za žensko rezervirani dve vlogi: grešnice, hotnice ali svetnice. Marija Magdalena je očitno utelešala oboje. Lahko služi kot »manjkajoča boginja« v krščanskem panteonu, ki je osrednjo žensko boginjo Devico Marijo oropal strašne, uničujoče plati, kakršno so imele velike boginje matere, kot so Ištar, Astarta, tudi Kali …

Marija Magdalena je prevzela tudi del te temne plati. Od boginje ljubezni, skesane prostitutke, čarovnice, svečenice, svete škrlatne vlačuge, inkarnacije večne ženskosti, utelešenja poganske matere božje, ki jo je katoliška cerkev poskušala zatreti dve tisočletji.

Ali je Marija Magdalena sveti gral, ki ga človeštvo išče, ne vem. Dejstvo pa je, da je njeno sporočilo (kolikor ga lahko rekonstruiramo), danes prav tako aktualno in potrebno, kot je bilo takrat, in tako kot takrat, ga očitno redki jemljejo resno.

Bila je najbolj nadarjena, duhovno najbolj napredna Jezusova učenka, ki je tako kot on udejanjala osnovno zapoved: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Ne glede na njegovo veroizpoved, barvo kože, na njegovo mesto v družbi, ne glede na njegovo bolezen ali na demone, ki ga obsedajo. Morda bi se zabavala, ko bi videla, kaj vse je človeška domišljija ustvarila iz nje; a bolj verjamem, da bi jo to, kar so tisti, ki so v teh stoletjih imeli v rokah moč, škarje in pero, naredili iz njune »žive ljubezni«, navdalo z žalostjo.

Čudovita Ženska

Lepa ženska se sprašuje v čem je moja skrivnost.
Nisem privlačna ali narejena po meri mode.
Ampak ko jim začnem govoriti,
mislijo, da lažem.

Rečem,
na dosegu mojih rok je
ta obseg mojih bokov,
koraki mojih nog,
izbočenost moji ustnic.

Ženska sem.
Čudovito.

Čudovita ženska,
to sem.

Ko stopim v sobo,
Samozavestno, če tako želite
In moški prijatelji
stojijo ali
pa padejo na kolena.

Nato se gnetejo okoli mene
kot čebele, ki slutijo med.

In rečem,
to je ogenj v mojih očeh,
in sijaj mojih zob,
nihanje v bokih,
in radost v mojih nogah.

Ženska sem.
Čudovito.

Čudovita ženska,
to sem.

Moški se pri sebi sprašujejo
kaj vidijo na meni.

Tako zelo se trudijo
ampak ne uspe se jim dotakniti
moje globoke skrivnosti.

Ko jim poskušam pokazati,
pravijo, da še vedno ne vidijo.

Rečem
To je v loku mojega hrbta,
soncu mojega nasmeha,
ponosu mojih prsi,
ljubkost mojega stila.

Ženska sem.
Čudovito.

Čudovita ženska,
to sem.

Sedaj razumete
zakaj ne sklonim glave.

Ne kričim in skačem okoli.
In ni mi treba govoriti glasno.
ko grem mimo tebe.

Želim, da si ponosen name.
Rečem,
to je v topotu mojih pet,
loku mojih las,
dlaneh mojih rok,
potreba po nežnosti.
Ker sem ženska.

Čudovito.

Čudovita ženska,

to sem.

MAYA ANGELOU

Oranžni Selenit

A veš, da ti oranžni selenit pomaga na tvojem notranjem popotovanju Innane oziroma Perzefone tako da spremeš svoje sence in utelesiš svojo Dušo.

V ženski ustvari polje, da se prebudi njena Svečenica. Nudi globok vpogled in razumevanje naravnih ciklov rojstva in smrti, spodbuja k ritualom hvaležnosti babici Luni.

Sporočilo deve kristala…
“Uporabi me za čiščenje elektromagnetnega stresa v svojem domu. V tvoj dom prinašam energijo zaščite.
Ko potrebuješ podporo, da začutiš občutek notranje dobrobiti me vzemi v dlan in se poveži s svojim centrom.
Začuti občutek varnosti, zaščitenosti, povezanosti in tega, da si doma.

Pomagam ti pri večji fleksibilnosti telesa in prevodnosti tvojega telesa.
Pomagam pri razpuščanju blokad na energijski ravni in v eteričnem telesu.
Aktiviram tvoje vezivno tkivo in pomagam kot prevodnik informacij med sistemi telesa.
Krepim tvoj skelet.

Pomirjam in mehčam. Prinašam globoko umirjenost.
Delujem kot močan čistilec in zdravilec karme, tako da ti razjasnim stare stvari in ti pomagam da se preobrazijo.
Zelo rada pomagam pri zdravljenju ranjenosti, ki so povezane z zapuščenostjo, nesprejetostjo, zavrnjenostjo, izdajo,….

Ponujam ti sprostitev, harmonizacijo, odpuščanje in sprejemljivost.

Pomagam okrepiti tvoj spomin. Prinašam mentalno jasnost, čistim zmedenost in razkirvam večjo sliko onkraj težav s katerimi se v življenju soočaš.”

Žajbelj

ŽAJBELJ (Salvia officinalis)
Žajbelj je rastlina, ki ga poznajo tudi tisti, ki se na zelišča sicer ne spoznajo najbolje. Manjka na redko katerem vrtu, redno pa ga srečujemo tudi na našem dopustu ob morju. Tisti, majhen in bel, ki se bori med vročim kamenjem, skorajda brez vlage in zemlje, ima še posebno vrednost. Vzgojimo ga lahko iz semena ali s potaknjenci, zgodaj poleti.

Grmičke po cvetenju porežemo, saj ga tako ohranjamo mladostnejšega in bolj kompaktnega. Liste obiramo tik pred cvetenjem in tudi poleti, za hranjenje jih posušimo. Tudi iz cvetov si lahko pripravimo lahek balzamičen čaj. Suhe liste lahko dajemo med perilo, kar odganja mrčes, kadar jih zažgemo z njimi razkužujemo prostore.

Uporabljamo ga zaradi njegovih protimikrobnih in protivnetnih lastnosti. Poparek iz listov lahko uporabimo za čiščenje obraza, za grgranje in razkuževanje ustne votline in grla, za kar je zelo primerna tudi razredčena tinktura.

Žajbljev čaj spodbuja prebavo, spodbuja izločanje žolča in pomaga zdraviti diarejo. Žajbljev čaj in vino krepita živce in krvni obtok, čaj blaži tudi kašelj in prehlade ter uravnava motnje v menstrualnem ciklusu in menopavzi. Vendar ga zaradi vsebnosti toksičnega tujona ne smemo uživati v večjih količinah. Tujon lahko sproži tudi epileptične napade pri epileptikih, povzroča tudi slabost, krče v želodcu in črevesju, zadrževanje urina, v resnejših primerih lahko poškoduje ledvica. Tujona je veliko v alkoholnih izvlečkih in eteričnem olju, v vodnih izvlečkih pa malo. Nekateri priporočajo, naj bi žajbljev čaj vreli 3 minute, da tujon izhlapi, vendar sama nisem prepričana, da to drži. Nosečnice ga naj uživajo le, kot občasen dodatek k prehrani. Tudi njegov hidrolat lahko uporabljamo kot ustno vodico.

Nekatere vrste kadulj se v kitajski medicini uporabljajo za zdravljenje neplodnosti. Tam uporabljajo korenino žajblja (dan šen) tudi za zastajanje krvi in ker poganja kri, ga uporabljajo tudi pri nekaterih vrstah menstrualnih bolečin in težav s srcem . Spodbuja krvni obtok in umirja.

Naziv rodu Salvia izhaja iz besede salvare, kar pomeni rešiti, zaceliti. V starih časih je to bila rastlina, ki je imela ugled in njegovo spravilo je bil zato posvečen obred. Pri delu so se izogibali kovinskemu orodju, saj so verjeli, da železo ni združljivo z občutljivim žajbljem.

A žajbelj, kadulja, ki so jo opisovali v antičnih časih, ne govori o vrsti Salvia officinalis, zdravilnem žajblju, temveč je govora o grški kadulji S. fruticosa, katere eterično olje vsebuje zelo malo nevrotoksičnih ketonov in je primernejša in varnejša vrsta za infekcije dihal. Dolgo so mu pripisovali, da podaljšuje življenje in izboljšuje spomin pri starejših ljudeh. Kitajci so v začetkih izvažanja pravega čaja v Anglijo, bili pripravljeni zamenjati dva zavoja čaja, za zavoj posušenega žajblja.

Tudi v zeliščarskem izročilu je poznano, da kjer je v vrtu žajbelj (in se ta seveda uporablja), so ljudje trdnejšega zdravja. V družini usnatic s svojimi več kot 500 vrstami ustvarja zelo pisano paleto primerkov, v svojem rodu.

Žajbljeva dežela so gole apnenčaste skale Dalmatinske obale, neplodna pobočja Balkana, Grčije in Španije. Tam je žajbelj, kot kadilo na oltarju narave, s svojim slovesnim vonjem, podobnim rožmarinu le, da bolj grobim, bolj zemeljskim.

Je tipična poletna rastlina, s »trmastimi« olesenelimi stebli, močnimi, debelimi gubastimi, žametnimi listi, ki imajo zelo lepo izražena rebra in žile in so ozki in suličasti. Impozantna socvetja se odločno dvigajo nad listnati pol grm, veliki aromatični cvetovi so polni nektarja in narava jih je oblikovala za telesa čebel. Toplota ga hitro dvigne v cvet, tako sprosti svoj vonj, svoja hlapna olja skozi njih, a po drugi strani tudi v listih kopiči tanine, aromatične smole in nekaj mineralov (kalcijev oksalat).

Posušen žajbljev list vsebuje okoli 2 % hlapnih olj, ki imajo zelo visoko vsebnost tujona, 5 – 6 % smol in 5 % taninov. Tako mu s toploto ustvarjena hlapna olja, smole in tanini, dajejo stabilnost in čvrstost.

Njegove adstringentne lastnosti zato s pridom uporabimo pri negi kože in vnetih sluznic in zanimivo, zavira tudi potenje, solzenje, slinjenje ter izločanje mleka.

V kulinariki da določenim jedem bogat okus. A pri začinjanju jedi moramo biti nadvse občutljivi, kajti prehitro želi prevzeti okus. Cenimo ga predvsem zato, ker pomaga prebavljati mastno in sladko hrano. Dodajamo ga lahko k mesnim jedem, v zeliščno maslo, k sadnim kupam, v sendviče, v kis, včasih je bilo priljubljeno tudi kaduljino pivo. Njegov značaj je pekoč, grenak in suši.

Žajbljev poparek
Poparek iz 20 g listov v 500 ml vode krepi in spodbuja jetra, izboljša delovanje prebavil, spodbudi krvni obtok pri oslabelosti. Če ga popijejo doječe matere, bo zmanjšal izločanje mleka, kar je dobrodošlo ob odstavitvi otroka. Ublaži tudi potenje ob menopavzi. S poparkom lahko tudi spiramo lasišče, če imamo prhljaj.

Tinktura
200 g žajblja namočimo v 1000 g 45 % tropinovca in pustimo namočeno 3 tedne. Uporabljamo jo za grgranje in izpiranje ustne votline.

Žajbelj v kulinariki:

Piščančje prsi z žajbljem
4 – 6 žajbljevih lističev damo v ponev z maslom, ko je vroče, na njem popečemo 3-4 fileje piščančjih prsi iz obeh strani. Ko so pečena posolimo in dolijemo suho belo vino (50 ml), ščep timijana, popra in karija. Na slabem ognju dušimo še 5 minut.
Bruskete z žajbljem
Nasekljamo šopek peteršilja in nekaj lističev svežega žajblja, 2 stroka česna, sol, zalijemo z olivnim oljem, da prekrije zelišča in s tem namažemo popečene rezine kruha.

Z žajbljem lahko začinimo paradižnikovo omako, uporabimo ga lahko v omletah, v marinadah za meso, ribo in zelenjavo, v zeliščnih maslih …

Patricija Šenekar

www.hiskazelisc.com

Uvodnik junij 2020

Dualizem.
Polariziranje.
Skrajnosti.
To so tematike meseca, ki je pred nami.

Ozračje bo vedno bolj razgreto in napeto.
Pred nami je sila nestabilen mesec.

V preteklih mesecih smo vstopili v kolektivno temno noč in zdaj plujemo na razburkanih oceanih čustev in tematik, ki so v notranjosti človeštva že dolgo, dolgo časa.
Zdaj pa je prišel ta čas izbire.
In o tem govorim tudi v zapisu, ki sem ga postavila v središče, o zlomljenem srcu.

Nestabilnost, ko ne veš kam naprej, je značilna za ta čas.

Prijateljica me je vprašala kaj planiram za to poletje in sem jo kar malo osupla pogledala.
“NIČ ne planiram.”

Čas je tako nestabilen, da tole ni čas za planiranje.
Že jutri se lahko vse obrne na glavo.

Zdaj je čas, ki od tebe terja, da stojiš trdno z obema nogama na tleh.
Da si v oapzovanju. In poslušanju navodil, ki prihajajo iz notranjosti.
To je čas za fleksibilnost in nenavezanost.

Vse, kar si mojstrila v zadnjih desetletjih bo potrebno pripeljati na ceste.
Zdaj smo poklicani, da stopi vsak na svoje mesto luči in postane ta luč, ki sveti v temi.

Vse dogajanje na nebu kaže, kako celotno Vesolje dela na temu, da opravimo to zaradi česar smo tukaj.
Serija mrkov, ki se v juniju začenja, retrogradno gibanje Venere, Jupitra, Saturna in kmalu se jim pridruži še Merkur vodijo v globine.
In v teh globinah je treba plavati.

Soočanju s seboj se zdaj ne moreš več izogniti.
Izkoristi tale čas maksimalno.

Opazuj kaj prihaja v ospredje in ne poskušaj biti Perfekcionistka.
Kajti tvoji preživetveni mehanizmi bodo prihajali v ospredje, ker te bodo poskušali rešiti kot že tolikokrat do sedaj.
In zdaj ni čas, da se z njimi bojuješ ali od njih bežiš. Tudi ignoranca se ne bo obnesla.
Dihaj in objemi Sebe. Celoto Sebe.

Drži sebe in svoj sveti prostor.
In predvsem poskrbi za svojo energijsko higieno.
Kajti vplivi tujih energij so v tem časuzelo toksični.

In to kar opažam je, kako učinkovito družbeni uroki sesujejo tvoje energijsko polje.
V tvoje energijsko polje vstopijo preko medijev, še posebej FB je zahrbten.

Ob tem sem dojela, da je zdaj bolj kot kadarkoli prej pomembno, da skrbiš za svojo energijsko suverenost in avtonomnost.

Da iz svojega polja čistiš uroke, prekletstva, orožja, skratka vse, kar pooseblja toksičnost, ki je v zraku.

Če čutiš utrujenost, preplavljenost in slabost, potem je to zagotovo povezano s tem, da je tvoje energijsko polje, z besedami moje hčere zmečkano.

Zdaj tudi tisti, ki so bili največji skeptiki v povezavi z energijami priznavajo, da je nekaj na stvari.
Energijska suverenost je ključna.

Da držiš prostor, ga čistiš in neguješ.
Energijska higiena je v tem času zdaj bolj pomembna kot kadarkoli prej.
In o tem bom v tem mesecu govorila v DivinePOD, kjer delim spoznanja in veščine za stik z Žensko Dušo. Da se zaneseš nase, zaupaš vase in zasiješ kot Ženska, za katero si se rodila, da si.

DivinePod je za žensko, ki čuti, da je “čudna”, drugačna, da v družbi težko najde sogovornike. Za žensko, ki hrepeni po svoji jati delfinov, no samorogov, kjer je vsaka enkratna, posebna in edinstveno samosvoja.

Ker ženske potrebujemo druga drugo za Razcvet.
In ker je zdaj čas, da se potopiva v globine.

Dostop do brezplačnih audio vsebin DivinePOD si zagotoviš, če se pofočkaš na povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

podpis

Zlomljeno Srce

Prišli smo do tistega trenutka v času in prostoru kjer je potrebno izbrati.
Izbiramo med svetostjo življenja in samomorom, med radikalno preobrazbo in uničenjem, ki ga vodi ponos in norost ljudi.

Najbolj osupljivo od vsega je to, da izbire, ki je pred nami ne moremo odmeditirati stran ali jo z mentalnimi strategijami razbliniti. Žal tukaj pozitivizem ne bo opravil naloge, ki jo mnogi pričakujejo od njega.

Na voljo so tri izbire.

Prva je, da spregledamo kaj delamo, prevzamemo odgovornost in se spreobrnemo, kar je vse prej kot verjetno glede na pot, ki jo ubira človeštvo.
Druga izbira je, da bo človeštvo nadaljevalo s svojo odvisnostjo od dominance in pohlepa, z izkoriščanjem in ločenostjo, dokler ta mašinerija, ki jo je človek ustvaril ne bo pogubila njega samega.
Tretja izbira pa je, da gremo v globalno temno noč skozi katereo se bodo iluzije in strukture kot jih poznamo preobrazile v kislini realnosti. Navzven bo vse skupaj videti kot uničenje, kot konec. Vendar je uničenje v temni noči tisto, ki te pripravi na novo rojstvo.

In tukaj smo v kolektivni temni noči.
V kislini realnosti razpada vse kar smo poznali.
Vendar se v tem skriva potencial feniksa, ki se iz pepela dvigne in porodi kot nov ptič.
Lažni jaz mora umreti, da bi se iz pepela dvignili prerojeni.

Tretja opcija je utelešenje božanskega.

To kar se dogaja terja, da vsak prevzame odgovornost zase.
Ker nikogar ne bo, ki bi nas rešil.
Tokrat ne bo Avatarja, ki bi nas rešil.

Mi smo tisti, ki jih čakamo.
Ti. Jaz. Mi vsi.

Vstajenje je vstajenje vsakega od nas.
Utelešenje božanskega, ki ti si. To je tisto, kar bo preobrazilo svet.

Vendar to ni nekaj, kar bi kdorkoli naredil za nas.
To je delo vsakega posameznika.

Popravljanje obstoječih sistemov ne bo naredilo tega, kar je potrebno.
Radikalna preobrazba, ki je potrebna je nekaj, kar se mora zgoditi v vsakem posamezniku.

Božansko nas ne bo rešilo pred nami samimi skozi dramatično posredovanje. To je otroška fantazija. Podarilo nam bo nekaj precej bolj izjemnega kot to, da bi nam dalo to kar mislimo, da hočemo ali potrebujemo.

Potrebno je odrasti.
Stopiti v zrelost.
In to terja, da odložiš oklep, ki ga nosiš vse iz otroštva.

Tale zlom v katerem smo, s seboj nosi ogromno daril, če si jih voljna ugledati, se jim odpreti in jih sprejeti. Ponuja nam alkimizacijo svinca v zlato skozi radost ljubezni v akciji – radost porajanja za ljubezen, v ljubezni, kot del ljubezni.
In tukaj zgolj sprejemanje ni dovolj.
Prisvajanje je tisto, ki terja srčnost in veliko mero ljubezni.

Ker roko na srce, dokler sovražiš sebe in si prizadevaš, da bi naredila stvari popolno, v resnici ne uživaš v življenju.
Ja, lahko dosežeš res veliko, vendar ali to res lahko vsrkaš, dopustiš, da se dotakne tvojega srca, te nahrani in izpolni?

NE.

Osebno menim, da je odlaganje oklepa preteklosti ena najtežjih stvari, ki jih enostavno moraš narediti, če se želiš res razcveteti.
Ker v tvojem življenju pride točka, ko ugotoviš, da je oklep vedno težji in te duši.
Ne služi ti več.
In vendar ti služi.

Ugotoviti moraš pri sebi, kako ti to, da nočeš odložiti oklepa v resnici služi.

In to je tematika, ki bo v naslednjih tednih res pomembna.
Pogledati vase.
Odpreti svojo konzervo črvov.
In se soočiti s stvarmi v sebi je v tem času zdaj ključnega pomena.

Zakaj!?
Ker nihče ne bo prišel, da bi te rešil.
Ker nikogar ne bo, ki bi naredil stvari namesto tebe.
Ker nadomestnega starša ne bo.

Odrasla si.
Na tebi je.
Objemi otroka v sebi.
Postani starš sama sebi.

Na tebi je.

In ni ga odnosa, ki bi te rešil.
Ni ga moškega, ki bi bil tvoj vitez in bi te rešil tvoje bolečine.
Ni ga.

Potrebno je odrasti.

Prevzeti odgovornost zase in za svoje sranje.
Potrebno je objeti svojo senco.
In ja, odložiti oklep, ki te je včasih ščitil in ti pomagal preživeti, danes pa te teži.

In tega ne moreš odmeditirati stran ali s pozitivnim razmišljanjem razbliniti.
Živi v tvojih celicah. In prenaša se iz roda v rod.

Odrasti je treba.
Prevzeti odgovornost zase.
Objeti svojo senc, tiste dele sebe, ki jih vodi sram.

Zdaj ni čas, da greš v sram in poskušaš biti popolna, se rešiti stvari, ki ne delujejo skozi mentalne strategije.
Zdaj ni čas, da sprožilce v sebi poskušaš skozi strategije pogladiti in si dopovedati, da ni prostora za jezo, žalost, razočaranje.
V resnici je potrebno držati prostor točno za ta čustva v sebi in jim pustiti, da te vodijo. Kajti delo s senco je kaotično in zdaj je čas, ko senca, vse tisto, kar si skrivala v sebi, prihaja na površje.

Pa ne samo to, kar je vsak posameznik skrival v sebi, na površje prihaja kolektivna senca – fašizem, rasizem, suženjstvo, tematike ki so vse prej kot prijetne.

In tukaj mentalne strategije, da ne bi čutili bolečine, ne delujejo.
Ne moreš pobegniti pred tem kr je v sobi. Soočiti se je potrebno z zapuščino, ki jo nosimo v sebi.
To terja, da se premakneš ven iz svoje glave, v telo. In začutiš bolečino.
Bolečina je prinašalka sporočil.
Začuti kar čutiš v sebi.

Sooči se s seboj.

Duša spregovori s teboj skozi tvoj čustveni sistem.
Mistični sprožilci ljudi aktivirajo.
Aktivirajo te, da spregledaš, da obstaja mesto za sveto jezo in da te sveta jeza premakne.

Pomembno je, da se ne bojuješ s seboj in s tem da si dobra oseba če si pridna in da si slaba oseba, če čutiš jezo, bes, žalost, depresijo.

Zdaj je čas, ko si je potrebno povedati Resnico.
In to je neudobno.
In preden stvari postanejo jasne, najprej postanejo še bolj kompleksne in umazane.

Retrogradna Venera odpira Pandorine skrinjice.
Pestro je in bo.

Kajti ne poznaš, česar ne poznaš
Potrebna je voljnost, da vidiš kaj je prisotno.
Da se s tem soočiš in to objameš v sebi.
Zdaj je čas za razpuščanje dinamik v svoji Senci.
Potrebno se je spogledati s svojo Senco in jo preobraziti.

Zdaj ni čas za boj ali beg.
Pa tudi ne za ignoranco.

Zdaj je čas za radikalno iskrenost in ljubezen, ki preobraža.

Varovanje Ljubezni je dejanje upora, ki te vodi v to, da postaneš Upornica Ljubezni – Love Rebel.

Na tebi je.
In iz izkušenj vem, da tega ne zmoreš sama.
Ker jaz ne zmorem sama.
Zato imam svoje sestre, kjer preobražamo stvari skupaj.

Objemi Sebe je spletni program kjer te vodim skozi 12 tednov preobrazbe tvoje notranje sence. Najprej se boš spoznala s svojim otrokom, prevzela odgovornost zase in odrasla. Spoznala svojega notranjega starša in postala ljubeč starš sama sebi. Ker je zrelost in prevzemanje odgovornosti prva stvar, ki jo je potrebno narediti. Temu sledi soočanje s tem kje se razprodajaš, kje se čutiš žrtev in kje sabotiraš sebe in svoje priložnosti za rast in razcvet. Več najdeš na spletni povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena