Arhiv Značk: v središču

Vse se zgodi z razlogom

Sedeli sva na čaju. Tiha glasba je lebdela v zraku kot meglica.
In navzven je bilo videti kot srečanje dveh žensk, ki si imata po dolgem času veliko za povedati.

“Veš,” je začela, “nikoli si ne bi mislila, da bom kaj takega izjavila.
V resnici me je kar malo strah tega, kar ti bom povedala.
Ko sem se ujela, da tako razmišljam, sem obstala z odprtimi usti.

Ko sem čakala na izvide zadnji mesec, sem ugotovila, da mi to, da sem zbolela v resnici služi.
Bila sem jezna nate, ko si me tolikokrat vprašala kako mi stvari služijo. In nisem hotela vedeti.
Ko pa sem sedela sama s seboj, sem dojela, da sem imela v tem mesecu prvič v življenju zares mir.
Dojela sem, da je bolezen resnično izbira.
Spoznala sem, da imam izbiro.
Lahko grem globlje v bolezen in to izkoristim, da bom končno imela mir.
Ali pa si končno priznam kje sem in kaj je tisto, kar me v odnosu v katerem sem res moti.

Dojela sem, da je čas, da postavim meje.
In da povem kaj resnično potrebujem.

In prvič sem sprejela tudi to, da je morda čas, da vse skupaj zaključim.
Veš, na en hecen način me je bolezen bolj povezala s sabo kot vse kar sem prebrala in poslušala desetletja.”

Gledala sem jo z veliko mero razumevanja.
Ker sem roko na srce ravno v tem času priča osebi, ki mi je zelo ljuba in je izbrala, da se skozi bolezen umakne, odklopi iz tega sveta.

Zato iz prve roke vem, da se nič, čisto nič ne zgodi kar tako.
Vse je stvar izbire.
In vse v tvojem življenju se zgodi z razlogom.

Danes vem, da se neurja v tvojem življenju vedno zgodijo, ker ti pomagajo, da poženeš svoje korenine še globlje. Da ojačaš svoj temelj. Da si prisotna tukaj in zdaj.

In vse, čisto vse v življenju človeka, se zgodi skozi odnose.
Ljudje so tisti, ki ti odslikajo tisto, kar je v tebi.
Odnosi ti v resnici pokažejo kje se nahajaš.
In temu ne moreš ubežati.

Ker veš, ne glede na to, kam greš, tudi če se preseliš čez Atlantik, v popolno novo okolje, boš sebe povsod nesla s seboj.

Zaradi česar boš vedno znova poustvarjala točno to, kar je v tebi.
To je razlog, zaradi katerega sem leta 2013 prvič ponudila program Objemi Sebe. Z namenom, da spoznaš kaj se skriva v tebi, ker dokler ne veš, kaj je v tebi, dokler se ne spogledaš s tem, kar se skriva v tvoji notranji temi, boš vedno znova upala, da te bo nekdo ali nekaj rešilo.

In ko se ustališ v novem okolju, skozi nove odnose vzniknejo iste težave. Ljudje so drugi, zgodbe pa so identične.

Dejstvo je, da nihče v tvoje življenje ne vstopi kar tako, brez razloga.
Vsi so tukaj z namenom.

Vsak ima svojo nalogo. Ker imamo vsi med seboj dušne dogovore.
Del dušnega dogovora je, kaj ti bo oseba pomagala razkriti o tebi. Zate.

Tako srečaš ljudi, ki ti pomagajo, da se prebudiš. Pa tiste, ki ti pritisnejo na tiste gumbe v tebi, ki so najbolj boleči in občutljivi. Z razlogom, kajti samo skozi odnos s človekom vidiš, kje se nahajaš v sebi.

Ljudje te izzovejo. Izdajo. Zanikajo. Zlorabijo. Zapustijo. Se odtujijo od tebe.
In vse se dogaja z razlogom.

Ker te človek na drugi strani spomni, kdo si.

Odnose potrebuješ, da lažje ugledaš in razumeš, kaj je tisto, kar nosiš v sebi.
Zato je bistvenega pomena, da si odprta za to, kaj ti vsako srečanje prinaša.

Vse v življenju je med seboj povezano.
Čisto nič ne obstaja v vakumu.

Med seboj se srečujemo.
Izmenjujemo.
Razkrivamo.

Z enimi se srečamo zgolj za nekaj trenutkov.
Z enimi pa tkemo skupne zgodbe leta ali celo desetletja.

In tvoja duša ve, s kom bo delila čas in prostor, pa tudi zakaj.
Kajti dušni dogovori so nekaj, kar nikoli ne zastara.
Dokler niso izpolnjeni se duši srečujeta, izmenjujeta in si pomagata na poti ljubezni.

Dušni dogovori so različne vrste.

1. Namen enih dušnih dogovorov je, da te prebudijo.
To so odnosi, ki so globoki in pogosto boleči. Brusijo tvoj lažni jaz in ti pomagajo, da spregledaš. Spreminjajo tvoj pogled na svet. Premaknejo te. Usmerijo te drugam.
Ko spoznaš osebo, ki je del tvoje karmične matrice, se ti zdi, da jo poznaš od nekdaj, občutiš domačo vibracijo.

To so ljudje, ki ti pomagajo, da se spomniš kdo si in zakaj si tukaj. Usmerjajo te. Vodijo s svojim zgledom. Z njimi si dogovorjena, da si bosta na poti življenja stala ob strani in soustvarjala. To so pogosto tvoji najbližji – partner, družina, prijatelji ali sodelavci.

2. Namen drugih dušnih dogovorov je, da te spomnijo kdo si.

To so odnosi, ki te oblikujejo. V njih se učiš zaupanja vase in da se zaneseš nase. To so ljudje, ki ti pomagajo, da rasteš in se razcvetaš v osebo, za katero si se rodila, da si.
Podprejo te, vidijo te in ti pomagajo, da se uglasiš s svojim srčnim kompasom in slediš svoji svileni niti življenja.

Kajti takrat, ko v sebi veš, da moraš slediti sebi potrebuješ podporo. Nekatere stvari ne moreš doseči ali dojeti sama, potrebuješ malo pomoči od zunaj.
Z njimi se po navadi srečaš takrat, ko si v svoji energiji, ko si v svojem elementu in ko ničesar ne skrivaš. To so tvoje dušne sestre in bratje.
Spomnijo te na tvoje srčne želje in te usmerijo z veliko mero ljubezni in sočutja. Vendar z njimi običajno nisi v partnerskem odnosu.
So ključni na tvoji poti, ker ti pomagajo, da postaneš ta ženska za katero si se rodila, da si.

3. Namen tretjih dušnih dogovorov je zdravljenje.

To so ljudje, ki pridejo v tvoje življenje, ko si v stiski. Pomagajo ti ozavestiti tvoje življenjske lekcije in ozavestiti programe, blokade, vzorce iz preteklosti. Po navadi se pokažejo z božansko preciznostjo, ko najbolj potrebuješ lekcijo, ki jo razkrivajo zate.

To so ljudje, ki ti pomagajo, da se v življenju premikaš naprej. Da rasteš. S teboj je toliko časa, da vzameš svojo lekcijo.

4. Namen četrtih dušnih dogovorov je, da ti pomagajo v danem trenutku

Odnosi se tkejo povsod. Zato je prijaznost tako zelo ključna sestavina življenja. Mnogi vstopijo v tvoje življenje kot utrinki. Razsvetlijo tvoj dan in ti pomagajo na majhne, preproste načine.
To so ljudje, ki se te dotaknejo ker te spustijo naprej v vrsti v trgovini. Ali pa te s prijazno besedo spodbudijo, ko si na poti na pomemben sestanek. Lahko je to pogovor na avtobusu, v službi, na ulici ali tvoji najljubši restavraciji.

Nikoli ne veš, kdaj se bo v tvojem življenju pojavil tak angel v človeški obliki, ki te bo spomnil na to, da je življenje res lepo. In da je človeški stik dragocen.

Kajti vse v življenju so odnosi.
Čisto vse.

Imaš odnos z otrokom, starši, prijateljico, ljubimcem, možem, sodelavcem, poslovnim partnerjem.
Pa tudi s svojo muco, psom, lončnico, avtom, hišo, denarjem, poslom.
Vse so odnosi.

A začne se z enim, najpomembnejšim.
Kajti vsi odnosi tam zunaj so odsev tistega, ki se odvija v tebi.
Tvoj odnos s seboj, do sebe je ključen.
Ker vpliva na vse ostale.

Najbolj pomembno je, da ustvariš ljubezenski odnos s seboj. Da si prijazna do sebe. Da ljubiš sebe. Da sprejemaš sebe. Da se pohvališ. Neguješ.
Vsi odnosi tam zunaj so odsev tvojega odnosa s seboj.
Nastavijo ti ogledalo, v katerem lahko ugledaš sebe.
In če ti odsev ni všeč, tam zunaj ne moreš spremeniti čisto ničesar.
Vsaka preobrazba je mogoča le v tebi.

Ja, ljudje ti pridejo nasproti in dušni dogovor odigra svojo vlogo.
Vendar je na tebi, da stvari prepoznaš in si jih priznaš.
Pomembno je, da si poveš resnico. Da si radikalno iskrena s seboj.
Da izbereš, da si Varuhinja Ljubezni, namesto uničevalka Ljubezni.
Da neguješ svojo žensko dušo, kar ti omogoči, da si Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu.

Najbolj boleče je, ko ugotoviš, da si vse kreiraš sama.
In boli, kako zapuščaš sebe, ignoriraš sebe, zavračaš sebe, zlorabljaš sebe ali se izdajaš. Vedno znova in znova.

Soočenje s seboj je ključno.
Dokler ti ne vidiš kaj je v tebi, v zvezi s tem ne moreš nič narediti.
Šele ko se zagledaš in objameš, se spremeni ves tvoj zunanji svet.
Kajti vse je zgolj odsev tebe.
Objemi Sebe!

In bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Če pa pri tem potrebuješ malo pomoči se pofočkaj >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Senzualnost…

Senzualnost je sposobnost, da čutiš in izkušaš svet z vsemi svojimi čuti. Je darilo, je misterij, je popotovanje vase, je globoko hrepenenje po povezanosti, da spoznaš sebe bolj intimno in si v stiku s svojo kreativno iskro. Da si polno živa, prisotna, igriva, radostna. Senzualnost v sebi skriva potencial zdravljenja, celostnosti, preobrazbe in osvoboditve. Skozi senzualnost ustvariš bolj kvalitetno življenje.

Senzualnost je del tvoje biti in ni nekaj, kar bi se morala naučiti. Do nje dostopaš skozi svoje telo. Pogosto v duhovnih krogih naletim na poniževalen pogled na telo, češ, da je zgolj vozilo in, da ti je na voljo, da živiš to življenje, potem pa razpade. In tudi sama sem bila včasih mnenja, da je telo zgolj orodje. Potem pa sem spoznala, kako pomemben del celote je telo.

Mačehovski odnos do telesa se ti vedno maščuje, ko te telo pusti na cedilu. In v mojem svetu je, po dveh desetletjih dela na sebi, eno najpomembnejših spoznanj, da je spoštovanje telesa in globoka prisotnost ter poslušanje telesa, nujno potrebno, če želiš resnično uživati življenje in čutiti radost ter zadovoljstvo.

Spustiti se je potrebno v telo, začutiti je potrebno to, kar je resnično, kar je prisotno. Prisluhniti je potrebno temu kar se premika, globoko v celicah, v mišicah, v tkivih in vlaknih tvojega telesa. Pomembno je, da spoznaš modrost in inteligenco posode, tega svetega prostora tvojega telesa. Da spoznaš jezik vida, dotika, okusa, sluha in voha.

Senzualna ženska uteleša ženstvenost v vsej svoji veličastnosti in magnetičnosti. V njej je svetloba, ki sije iz njene notranjosti. Senzualnost dvigne zavedanje užitka v tvojem življenju. Pomembno je, da se zavedaš, v čem uživaš. Čutenje užitka v življenju ti omogoči, da si pomirjena s tem kdo si.

Po mnenju mnogih je čutnost nekaj grešnega. Moje skromno mnenje pa je, da je senzualnost pravzaprav portal v bolj celostno življenje. Pozabi na spalnico. Če si mnenja, tako kot velika večina tistih, s katerimi prihajam v stik, da je senzualnost izenačena s spolnostjo, se brez dvoma omejuješ. Senzualnost je precej več kot zgolj seks, lahko je popolnoma neseksualna. Pomisli na vse načine, kako lahko čutiš senzualnost … ko stojiš v dežju in pustiš kapljicam, da polzijo po tvoji koži, ko ugrizneš v jagodo, namočeno v čokolado in začutiš sladkost in sočnost hkrati ali ko zapreš oči in se predaš notam tvoje najljubše glasbe.

Pomembno si je podariti čas, da uživaš v svetu, ki te obdaja, resnično začutiti svet skozi vse svoje čute.

Življenje se dogaja zunaj spalnice v mnogih oblikah, ki so globoko čutne. Pomembno je, da užitek utelesiš, da ga sprejmeš v svoje telo in se predaš temu valu, ki teče skozi tvoje telo. Če želiš biti senzualna ženska, se moraš dobro počutiti v svoji koži. Če nisi zadovoljna, če nisi srečna s tem, kdo si, potem je praktično nemogoče, da se predaš in uživaš v svetu, ki te obdaja. Pomembno je, da okrepiš samozaupanje, samozavest, da se sprostiš in odpreš temu, kar je prisotno.

Kako lahko izkušaš senzualnost?

Odpri se. Ko se odpreš, lahko začutiš užitek in radost. Da bi lahko čutila, pa moraš upočasniti. Pomembno je, da nehaš dirjati skozi svoj dan. Da se ustaviš. Vdihneš. Da uživaš v mavrici. Ali v toplih žarkih sonca. Resnično je pomembno, da se ustaviš in poduhaš vrtnice.
Življenje lahko enostavno zdrvi mimo tebe, v kolikor se nisi voljna ustaviti in opaziti sveta, ki te obdaja. Tako pogosto sem bila priča lepotam mesta, ko sem se zavestno ustavila in svoj pogled usmerila navzgor, po stavbah, v nebo. Namesto, da dirjaš z enega mesta na drugo, upočasni korak in se ozri okoli sebe. Dovoli, da se te svet dotakne skozi vse tvoje čute. Odpri se vtisom. Podari si čas za opazovanje sončnega zahoda, ustavi se. Vdihni lepoto.

Bodi prisotna. Če želiš resnično začutiti senzualnost, se moraš naučiti živeti v sedanjosti, v tem trenutku in nato v naslednjem in v naslednjem. Namesto da se obremenjuješ s tem, kar bo čez 3 mesece ali 3 leta, pripelji svojo pozornost v ta trenutek, v občutenje tega, kar je prisotno tukaj, zdaj. Nauči se živeti v trenutku in dopusti si, da čutiš užitek tega trenutka.

Opazuj svet z vsemi svojimi čuti. Senzualna ženska si dopušča, da uživa v vsakem trenutku na svež, nov način. Uporabi vse svoje čute in izkusi svet na nov način. Pojdi na sprehod in opazuj okolico, dovoli si, da opaziš podrobnosti – oblike, barve, vonje, zvoke, okuse, dotik. Dovoli si, da stvari, ki so ti znane doživiš na čisto nov način. Da okušaš barve in vonjaš zvoke.

Zabavaj se.
Pomemben del senzualnosti je, da se ne počutiš krivo, ko delaš stvari, ob katerih se počutiš resnično srečno. Uživaj v hrani. Uživaj v spolnosti. Uživaj v okušanju vina. Uživaj v svoji najljubši glasbi takoj zjutraj, ko vstaneš. Uživaj v tem, da premakneš svoje telo. Nihče ne bo prikrajšan, če več časa posvetiš sebi in temu v čem uživaš ti. Kvečjemu bodo pridobili s tem, ko boš ti bolj zadovoljna in srečna.

Dotikaj se. Zapri oči in se dotakni svoje kože. Vzemi krtačo in si počasi krtači svoje lase. Uživaj v občutku dotikanja svojih las. Ko si umivaš lase, upočasni. Namesto, da si hitro drgneš lasišče, upočasni. Počasi masiraj svojo glavo. Začuti svoje prste na glavi. Dovoli si, da resnično čutiš svoje telo brez občutkov krivde in sramu, ker se dotikaš sebe. Dovoli si, da dlje časa stojiš pod tušem, da pustiš vodi, ta teče po tvoji koži. Začuti občutek tekoče vode na svoji koži. Nato uporabi olje ali kremo in počasi vtiraj kremo v kožo. Bodi prisotna, začuti dotik kože na koži.

Uživaj. Dopusti si, da oblečeš svileno oblačilo in dopustiš, da te svila poboža. Če imaš svojo najljubšo mehko odejo, se zavij vanjo in uživaj v dotiku. Dopusti si, da začutiš blazino pod glavo. Obleci oblačilo v katerem se počutiš izjemno. Dopusti si, da uživaš v občutku tkanine, po kateri drsiš s svojo roko, žamet, svila, volna, pliš. Podari si čas, da uživaš v senzualnosti teksture.
Okušaj. Ni potrebno, da si mojstrica v kuhanju, da bi resnično uživala v hrani. Opazuj teksturo hrane. Ko pripravljaš jedi, bodi priča vonju zelišč, ki jih uporabljaš. Obudi vse svoje čute. Podari si čas. Resnično uživaj v senzualnosti okusov, ki jih čarobno spajaš v nekaj novega. Izkusi senzualnost okušanja.

Prisluhni. Ne glede na zvrst glasbe, lahko uživaš v predajanju tonom in tistim trenutkom tišine med notami. Prisluhni najljubši glasbi že takoj zjutraj, naj te spremlja na vožnji v službo. Uživaj v tišini. Uživaj v zvokih narave. Zvoki prebujajo tvoje čute, glasba oživlja tvoje telo.
Prepusti se naravi. Sprehod po travniku, v gozdu, ob obali te spomni na brezčasnost Biti. Opazuj barve. Prisluhni zvokom. Vdihni zrak, uživaj v naravi. Različna okolja prebujajo različna občutja v tebi. Narava nas uči, da živimo v sedanjem trenutku. Narava te spomni na živost. Spomni te na cikličnost. Spomni te na sposobnost nesojenja, da ne poskušaš analizirati, razmišljati, da zgolj samo si. Uživaj v lepoti, ki te obdaja in spominja, kako pomembno je, da čutiš.

Senzualnost je nekaj brez česar ženske ne moremo živeti izpolnjenega življenja.

Senzualnost v ženskem telesu povzroči izločanje dušikovega oksida, ki ga izločajo živčni končiči in celice žilnih sten tudi med stimulacijo z dotikom ali med erotičnimi mislimi. Ta molekula je dobesedno »iskra življenja«.

Visok nivo dušikovega oksida je prisoten če ženska živi zdravo, užitka polno življenje, kar vključuje tako misli kot izkušnje, ki prinašajo zadovoljstvo. In da se razumemo užitek ne pomeni nujno seksualnosti, tako kot senzualnost ni spolnost. Spolnost je majhen delček senzualnosti.

Senzualnost te polni in zdravi od znotraj. Nima nadomestka, zato jo prebudi, neguj jo in se predajaj valovom užitka v svojem vsakdanu.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Si kot kanta za smeti za čustveno prtljago drugih…

Morda v zadnjih dneh čutiš kot bi imela na sebi tono teže in se sprašuješ kaj je na stvari?

Pomlad je čas, ko se z izdihom mame Gaie začne obdobje širjenja, rasti in razcveta.
To je čas, ko v sebi začutiš notranji klic po prebujenju, po rasti.
Klic v razcvet.

Hkrati pa čutiš, kot bi te nekdo ali nekaj pritiskalo k tlom.
Morda imaš občutek izjemne teže, pa ti ni jasno od kje prihaja.

Če živiš kot empatinja ne da bi se tega zavedala že dlje časa, morda desetletja, si verjetno k sebi pritegnila celo vrsto odnosov, situacij, obveznosti in ponavljajočih se vzorcev, ki ti v resnici ne služijo. Pomlad je čas, ko začutiš v sebi potrebo po tem, da bi se vsega tega razstrupila.

Vendar če te potrebe ne prepoznaš kot merodajne in kot nekaj, čemur bi bilo modro slediti, boš vklopila svoje stare, znane preživetvene mehanizme, ki so ti pomagali preživeti vse do danes in boš ta nemir v sebi skrila sama pred seboj.

Vsaka oseba ima svoje mehanizme, kako se sooča s stresom, ki začne rasti v njeni notranjosti. Najpogosteje sežeš po odvisnosti, ki si jo izbrala, pa naj bo hrana, kofein, alkohol, seks, odnosi ali preveč dela. Greš v otopelost, ki ti pomaga, da ne čutiš napetosti in nelagodja, ki si ga čutila pred tem.

Zase vem, da sem desetletja poskušala olajšati življenje ljudem okoli sebe s tem, da sem nase prevzemala čustveno in energijsko kramo drugih.

Bila sem kot kanta za smeti.
Več kot voljna nase sprejeti karkoli.

Vse za ščepec občutka, da sem vredna, ljubljena, sprejeta.

Poskušala sem poskrbeti za vse okoli sebe. In sploh se nisem zavedala, da sem s stem, ko sem se toliko ukvarjala z drugimi, v resnici pozabila nase. Zapostavljala sem samo sebe na račun drugih.

Brez da bi mi kdo rekel sem poskrbela, da je bilo ljudem okoli mene udobno in prijetno.
Pogosto na račun sebe.

S sabo sem nosila tone stagnirajoče energije, čustveno prtljago drugih, ki me je tiščala k tlom. Poleg tega pa sem zaradi številnih misli, ki sploh niso bile moje čutila zmedenost in sem se odločala na osnovi želja drugih, ne pa tega, kar bi zares čutila v sebi.

Empatinja je ženska, ki ima to sposobnost, da čuti in razume to, kar čutijo in izkušajo ljudje okoli nje. Energijske, čustvene in fizične izkušnje dojema kot bi bile njene.
Ima sposobnost, da bere energijo v prostoru in misli drugih ljudi zaradi česar se ji pogosto zgodi, da vstopi v prostor in začuti resonanco s kolektivno energijo kot bi bila njena. Poistoveti se z energijo skupine, kot bi absorbirala čustvo in ga vzela za svojega.
Zaradi tega čuti veliko težo.

Izziv je v tem, da enostavno ne veš, kje se končaš ti in kje se začnejo drugi.
Nase vzameš čustveno prtljago drugih ljudi in pogosto živiš svoje življenje pod vplivom občutkov in čustev ljudi okoli sebe.

Če si vedno želela spremeniti svet in pomagati ljudem, da bi živeli bolj srečno in izpolnjujoče življenje, potem si zagotovo empatinja.
Veliko jih čuti željo po tem, da bi naredile ta svet za boljše mesto za druge – otroke, prijatelje, družino.

Veliko empatinj s katerimi prihajam v stik v resnici ne zaupa vase in v svoje moči, v darove, ki jih nosi v sebi.

Z leti si se naučila, da se zaščitiš pred svetom tako, da se umakneš ali pa zgradiš visok zid, da ti nihče ne bi prišel do živega. In verjetno verjameš, da je nekaj narobe s teboj.

Na to, da tako globoko čutiš z ljudmi in s svetom gledaš kot na breme in ne darilo, ki ga imaš.
Žal je eden od pogostih preživetvenih mehanizmov empatinj to, da se ločiš od sebe.

Nepovezana s seboj se prilagajaš, ugajaš in postajaš to, kar nisi.
Nepovezana s svojo dušo, s svojim avtentičnim jazom slediš zunanjemu svetu.
Iščeš nekoga, ki bi ti povedal kaj narediti in kako živeti življenje, ki je tvoje.

Slediš čustvenim izkušnjam drugih in pričakovanjem, ki jih imajo zate, namesto vodstvu tvoje duše.
Izmojstriš umetnost pretvarjanja, da si to, kar drugi želijo od tebe, da bi jim ustregla.

Narediš vse, da bi te imeli radi.

In potem pride tista pomlad, verjetno tam nekje po štiridesetem letu, ko se ti vse upre.
Ko ti gre na bruhanje in ne moreš več živeti sama s seboj.

Kajti pomlad je čas, ki je več kot idealen za detoks življenja in vseh vplivov, ki si jih akumulirala na vseh nivojih skozi leta.

In potem si kot Mija, ki so ji odkrili možganski tumor. Povedali so ji, da sta ji ostala 2 meseca življenja. Moja prijateljica je komentirala, da ne more razumeti, kako se je to lahko zgodilo njej, ko pa je tako zelo prijetna in prijazna ženska. Ja, ravno v tem je bila njena največja težava. Bila je kronično prijazna ženska.

In tako kot mnoge, je tudi njo prebudila bolezen.
Njena zgodba je šla nekako takole:
»Ko so mi povedali diagnozo in prognozo, sem odšla domov kot v transu. Nekaj v meni se je zlomilo. In začutila sem jezo. Sveto jezo, ker sem si dovolila, da so me ljudje izkoristili, brez da bi se kdaj pritožila.
Spoznala sem koliko nasilja in zlorabe sem dopuščala vsa leta svojega življenja.
Bila sem besna nase.

Šla sem domov in povedal svojemu osemindvajsetletnemu sinu, da je čas, da se odseli.
Naslednji je bil moj partner s katerim sva bila že pet let v zvezi, ki se ni premaknila iz mrtve točke. Dojela sem, da se iz tega ne bo izcimilo nič dobrega. In glede na to, da so mi napovedali še dva meseca življenja ju nisem želela preživeti s tem moškim.

Osupljivo je, kako zlahka lahko prepoznaš in opustiš stvari iz svojega življenja, ko si soočena s tem, da ti je ostalo le še malo časa na tej Zemlji.

Naslednja stvar je bila, da sem dala odpoved. Zakaj bi delala stvari, ki me niso izpolnjevale, če mi je ostalo le še dva meseca življenja!?

Na svoji tajnici sem posnela sporočilo, ki je šlo nekako takole; Pusti sporočilo samo, če imaš dobre novice.

Moj prvi korak je bil, da sem ugotovila, kaj potrebujem in kaj me osrečuje.
Začela sem se osredotočati samo na stvari, v katerih sem res uživala.«

Žal je za empatinjo kriza, ki se zgodi nekje okoli 42 ali 45 leta tisti klic k prebujenju s strani Duše, ki jo opomni, da ni tukaj zaradi drugih temveč zaradi sebe.

Izziv je brez dvoma v tem, da lahko prepozna ločitev, izgubo ali bolezen kot darilo, ki nima za namen, da te naredi šibko žrtev okoliščin.

Vsaka bolezen je priložnost, da se ustaviš in se vprašaš; Kje nisem iskrena s seboj?
Pomembno je, da se naučiš reči ne stvarem, ki ali aktivirajo tvojo odvisnost od žrtvovanja za druge ali pa od tega, da poskrbiš najprej za druge namesto zase.
V upanju, da boš dobila drobtinico ljubezni in pozornosti.

Empatinja lahko absorbira vase nezražena čustva drugih, s katerimi se nočejo soočiti. Verjetno si že kot otrok požirala jezo svojih staršev in ko si jo izrazila, si bila zaradi tega kaznovana. Empatinja pogosto počisti energije drugih tako, da jih prevzame nase in če jih zna tudi očistiti iz svojega sistema je to sicer neprijetno dodatno delo. Če pa tega ne znaš narediti, ker ti nihče ni pokazal kako, da to vodi do mnogih čustvenih in telesnih težav.

Zase vem, da sem pogosto ure in ure poslušala težave drugih, ki so se na koncu pogovora počutili lahkotno in srečno, jaz pa sem potrebovala nekaj dni ali tednov, da sem se pregrizla skozi težo, ki so jo odložili name.

Se ti dogaja, da se ti ljudje odprejo in zlijejo nate svoje težave?
Iščejo nasvete pri tebi, kaj naj naredijo v zvezi s težavnimi situacijami v svojem življenju? Celo neznanci?
In to pričakujejo zastonj?

Jaaaa.
Poznano?

Kaj če je čas, da zaživiš izpolnjeno življenje poravnano s svojim življenjskim namenom, ki se skriva v tebi?
Kaj pa če je čas, da razpustiš ovire na svoji poti v cvetoče življenje?
Da zaupaš vase, se zaneseš nase in zasiješ kot TI!

Pripravljena?

Potem te vabim v 21-dnevni brezplačni izziv Pozdrav Pomladi, kjer bom delila orodja s katerimi okrepiš stik s svojo Dušo, obudiš dele sebe, na katere si pozabila in okrepiš svoje supermoči, svoje dragulje, obudiš strast in vitalnost v sebi.

Začnemo na cvetno nedeljo 14.4.2019. Pofočkaš se >>>tukaj<<<.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Ko Patriarhat nosi kostum Boginje…

Prefinjeno je. Skrito. In lovke, ki te ovijajo in držijo ujeto niti ne čutiš, niti jih ne vidiš.
Živo se spomnim, kako ponosna sem bila, ko sem bila leta 2005 povabljena v Laguna Beach kot asistentka na seminarju, kjer sem bila leto pred tem udeleženka.

Počutila sem se pomembna in bila sem v devetih nebesih.
Oblečena kot boginja v plapolajoči dolgi obleki in z obveznimi širokimi rokavi bi lahko prisegla, da sem lebdela nad tlemi in sploh nisem hodila po tleh.

Do trenutka, ko sem bila opomnjena, da sem tam kot asistentka z obveznostmi in dolžnostmi. Da nisem tam zato, da bi se zabavala.
Niso bile besede tiste, ki so zabolele, temveč tisto, kar se je skrivalo zadaj.
Le da takrat še nisem znala ubesediti tega, kar sem doživela.

Naredila sem to, kar sem znala najboljše od vsega in to je, da sem se potegnila nazaj, ugasnila svojo Luč in se skrila. V tem sem bila fenomenalno dobra. To sem mojstrila že vse od svojega otroštva.

Leta kasneje sem dobila odgovor na to, kar se mi je zgodilo tistega lepega sončnega popoldneva na drugem koncu sveta.

Patriarhat vedno poskrbi za to, da veš, kje je tvoje mesto.
Vedno te opomni na to, da si dolžna svoje zadovoljstvo pripisati nekomu drugemu.
Skozi tekmovalnost vedno znova poskrbi, da drugi poskrbijo za tiste, ki bi si želeli malo po svoje.
Pikre pripombe in primerjanje pa je tisto, ki stvari drži pod kontrolo.

In to sem v zadnjih letih opažala vedno bolj.
Veš tisto, ko eno stvar prepoznaš in jo nato vidiš in slišiš povsod.

Tako sem postala pozorna na trend, ki je vedno bolj močno prisoten v ženskih duhovnih krogih… žensko, ki je boginja.
Trend, ki pravi, da moraš zdravo jesti, živeti brezhibno, meditirati in biti popolna.
Predstavlja žensko, ki vstaja s soncem, takoj zjutraj dela jogo in potem popije obvezni zeleni napitek, ki ve kako manifestirati tisto, kar si najbolj želi in seveda ve kako biti prijazna, zadovoljna in izpolnjena cel dan.

Moj prvi impulz je bil odpor do tovrstne popolne podobe, ki zelo spominja na tisto sliko popolne mame in poslovne ženske, ki jo predstavljajo mediji. Ker je upornica v meni zelo živa, običajno tako prepoznam, da se v globinah skriva nekaj več, s čimer se moram spogledati.

In tako sem prepoznala Patriarhat, ki se je zelo uspešno infiltriral v duhovnost. Vidim žensko, ki se trudi biti popolna in sili sebe, da bi ustrezala idealom. Vsake toliko slišim, ko se ženske zberemo skupaj, da ne bi smele biti v hlačah, temveč v krilih, če bi hotele zares ustrezati tisti podobi boginje.

Danes povsod vidim tisto, kar sem leta 2005 poskušala posnemati – mehke in plapolajoče obleke, bujen nakit in vse tisto, kar sem mislila, da pooseblja božansko žensko.

Ko odprem svetovno medmrežje, sem na vsakem kliku bombardirana s seksi duhovno žensko, ki ve kaj hoče in zavestno ustvarja življenje kot si ga želi. Svobodna je.
Kar naprej potuje in ima svoj dom urejen po zadnjih trendih, ki narekujejo, da mora imeti samo 30 knjig, vse ostalo je nezaželena krama.

Vse se sveti in lišp je preplavil duhovni trg.
Vsi so zadovoljni in svet je prelep.

Ko odprem svoj profil na Facebooku me ima, da bi ga kar zaprla. Idealne podobe opremljene z razsvetljenimi citati mojstrov me preplavijo. In vsakič znova se zavem tega, kako pomembno je biti v svojem centru, v stiku s seboj, da lahko iz vsega plevela, ki je na voljo, izluščiš semena, ki jih je vredno saditi, negovati in gojiti v močne rastline.

V zadnjem času se vedno pogosteje sprašujem ali še želim podpirati vse to s svojo energijo in se ob tem tudi sprašujem, kaj vse podpiram s svojo energijo.

Videti je, kot da smo se popolnoma izgubili v virtualnem svetu in ko takole opazujem iz ozadja, vedno bolj vidim kako uspešno je Patriarhat zamenjal svoje barve in kako uspešno nam prodaja iste stvari kot že tisočletja, le da so oblečene v druga oblačila.

Danes Patriarhat nosi kostum Boginje.

Ta trend sem začela opazovati že leta nazaj, ko me je nanj opozorila Sera Beak z zapisom, ki ga lahko najdeš tukaj.

Pred nami je mesec, ki nas bo pocukal za rokav in opomnil, da se  iskanje Sebe v zunanjem svetu ne obnese. Ne glede na to, kako pocukrane so podobe, ki jih gledaš. In ja, ob tem vidim tudi to, kar je tako lepo ubesedil Henry David Thoreau; vrtnice in resnica imajo trnje.

Resnica običajno ni prijetna.
In vendar se slej ko prej srečaš z njo.
Ne glede na vse duhovne prakse, ki jih delaš, so le-te lahko samo duhovni obvozi, ki jih uporabljaš za to, da se izogneš sama sebi in temu, kar se skriva v tebi. Da se izogneš Celoti Sebe.

In fenomen, ki ga opažam v zadnjem času je odvisnost od duhovnosti.
Odvisnost od knjig, predavanj, meditacij in praks, ki jih uporabljaš za polnjenje praznine v svoji notranjosti enako uspešno kot karkoli drugega; alkohol, kofein, zdravila ali drogo. Tisti odmerek dopamina, ki ga nujno rabiš, da se počutiš okej in ga dobiš samo, če narediš vse predpisane prakse že takoj zjutraj.

Ja, popolnoma razumem žensko, ki se ji tam nekje na prehodu v petdeseta upre vsa zdrava prehrana, zdrave prakse, duhovne knjige in ves balast, ki ji je pomagal skriti to kdo ona zares je.
Ker če ne prej, te ta prehod opomni na to, kako minljiva si v resnici in kaj je tvoje resnično srčno hrepenenje.

In da se razumeva, seveda ti duhovne prakse lahko koristijo, vendar le, če niso nadomestki za nekaj, po čemer hlepiš in si to poskušaš kupiti zunaj sebe.

In vem, da je v vsej poplavi ponudbe in vsega, kar bi morala delati, brati in poslušati težko najti tisto, kar se te resnično dotakne in te še bolj sleče. Navznoter, ne navzven.
Vem pa tudi, da te praskanje po površini v resnici ne zadovolji.

Boli me, ko poslušam ženske, ki so hotele izboljšati svoje odnose in so poiskale pomoč pri mojstrih tantre, ki so jih izkoristili za svoj užitek.

Boli me, ko slišim zgodbe, kako so po letih diet in zdravega prehranjevanja, številnih super živilih, ki so jih pile ob točno določeni uri ugotovile, da jim vse to ni preprečilo bolezni s katero se soočajo.

In iz lastne izkušnje vem, ker sem sveto zaupala, da me bodo rešili vnebovzeti mojstri in angeli, da te vse počaka.
S svojim sranjem se moraš soočiti slej ali prej.
Vse te počaka.

Ker veš, tukaj na tem izjemnem planetu si z razlogom.
Sama si izbrala, da boš točno na tem mestu, v tej družini, s temi prijatelji, s točne temi težavami, ki te pestijo, ker je to tvoja priložnost za rast, razcvet in tvojo evolucijo.

In v resnici samo ti veš, kaj je tisto, kar si skrivaš. Kar te boli. In kar moraš objeti v sebi.
Globoko verjamem, da vsak na koncu pride do tistega bistva, ki se skriva globoko v notranjosti.

Vedno pa imaš na izbiro ali do tega prideš skozi trpljenje ali malo bolj na prijazen način.
Pa tudi kako hitro se premikaš skozi vse tisto, kar ti stoji na poti.

In roko na srce, tistih nekaj gubic, ki se pojavljajo na mojem obrazu, ker se že več kot štirideset let smejim, pačim in jokam samo kažejo na dejstvo, da sem živa.
In tudi tistih nekaj dodatnih kilogramov, ki so zaoblili moje žensko telo jemljem kot dokaz, da sem živa.
Ja, nisem popolna, daleč od tega. In tudi urejena nisem.
Ja, imam narastek in resno razmišljam, da bi svojim sivim pramenom dovolila na svobodo, da jih ne bi več skrivala, ker tako veleva… kdo že!?

V vseh teh letih, kar delam z žensko Dušo sem se naučila, da ženstvenost nima nobene veze z zunanjostjo in hkrati ogromno z notranjostjo. Z mehkobo in modrostjo, sprejemljivostjo in drznostjo, prisotnostjo in sijajem, ki prihaja od znotraj.

Živimo v družbi, kjer so selfiji pričakovani in kjer je narcizem nekaj, kar je cenjeno.
Kjer je bolj pomembno koliko ljudi te sledi na socialnih medijih kot kako resničen si, koliko dejansko čutiš in kaj so tvoje vrednote.

Objektivizacija se je uspešno preselila tudi v duhovne vode.

Duhovnost uporablja iste prijeme Patriarhata, kot ji lahko zasledimo drugje… zasramovanje, razvrednotenje, kontrolo, potiskanje, vse zavoljo razsvetljenja.

Radikalna iskrenost s seboj in do sebe je danes nujno potrebna, da sploh prepoznaš kaj je iluzija in kaj je resnično. Avtentičnost ni le beseda, ki se dobro sliši, od tebe terja, da si poveš resnico. In resnica ponavadi ni puhasta, rožnata in seksi.

Pred nami je mesec, ko bomo praznovale ženske in mame.
Mesec, ki te bo spomnil na to, da ljubezen do sebe ni zgolj skovanka, ki je privlačna za uho ali masaža, ki si jo privoščiš, ko si že na pol mrtva.

Ljubezen do sebe je izbira. Ko sebe postaviš na prvo mesto.
Poznaš svoje meje. Veš kje se ti končaš in se začne drugi.
Terja, da prevzameš polno odgovornost zase in za svoje življenje.
Je avtentična in radikalno iskrena. Razgali te in sleče do konca.

Nauči te objeti sebe točno tam kjer si, takšna kot si.
V tem trenutku, zdaj.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Kot empat tvegaš čustveno izgorelost, ker prevzemaš čustva drugih nase…

Kot empatinja sem se v svojem življenju soočala s številnimi izzivi in težavami.
Pogosto sem mislila, da sem malo zmešana. In dokler nisem svoji mentorici, ki me je vprašala, zakaj me je tako strah biti vidna in se izpostaviti odgovorila, da me je strah, da bodo ljudje mislili, da sem nora, lanskega junija, se sploh nisem zavedala, kako močno sem se trudila biti nevidna.

Od kar pomnim, sem imela občutek, da sem nevidna za širši svet.
Da me ljudje sploh ne vidijo.
Na nek način sploh nisem zares obstajala.

Zelo zgodaj sem se naučila, da sem zavoljo preživetja prevzela čustva in težave drugih nase. Da oni ne bi trpeli.
Bila sem reševalka brez da bi sploh vedela kaj počnem.

Potrebovala sem desetletja, da danes lahko ubesedim to, kar sem vseskozi čutila.

To, kar je značilno za empatinjo je, da kot goba vsrkava čustva drugih.
In priznam, da sem do tega, kar bom s teboj podelila danes prišla šele decembra 2018, ko smo na poti v London.
In mimogrede, vedela sem, da bo London izziv za mojo hči, ki je bila pogosto označena kot pretirano občutljiva.
Vedela sem tudi, da bomo imeli izzive z držanjem svojega energijskega prostora in vdori močnih energij v osebno polje, saj sem energijo Londona začutila že junija, ko sem bila v mestu sama.

Kot empat zlahka začutiš preplavljenost z dražljaji okolice. Energije okoli sebe čutiš do skrajnosti. In ker poznam devinsko bitje Londona sem vedela, da je pred nami teden intenzivnega učenja.

Živčni sistem empata se na svet odziva pretirano, ker nima filtrov, kot jih imajo običajno ljudje. To je kot bi živec zaznaval dražljaje brez mielinske ovojnice, ki ščiti živec, kar pomeni, da izkušnje doživljaš pretirano in si vse prepogosto na meji bolečine. Tako intenzivno je, da je boleče.

Namesto, da bi tuje energije zadržal zunaj svojega energijskega polja, vsemu odpiraš vrata in imaš pogosto občutek, kot da sploh nimaš vrat. Ponotranjiš tako pozitivne, kot stresne izkušnje brez filtrov.

Ker je v zadnjih mesecih vsega čisto preveč je to, kar bom s teboj delila v nadaljevanju še toliko bolj ključnega pomena.

Zase lahko rečem, da mi desetletja ni bilo jasno kako to, da ne morem manifestirati in delati kreacije na tak način kot bi si želela, zakaj se stvari tako hitro sfižijo in zdaj poznam odgovor. Ker svet okoli mene tako močno vpliva na mojo notranjost.

Živo se spomnim izkušnje, ki jo je imela moja starejša hči z neznanko na ulici, ki jo je s svojo negativno energijo tako preplavila in prestrašila, da ni mogla spati. In še danes, kljub temu, da je minilo deset let od tega mi pove, kako globoko jo je pretresla ta ženska, ki je sedela pri sosednji mizi v lokalu, kjer smo bile na sladoledu.

In danes mi je jasno tudi to, da na empatinjo vpliva tudi neznanec, ki sedi poleg nje v kinu. Spomnim se sebe in svoje zgroženosti, ko sem sedela ob prijetnem gospodu, medtem, ko so se v moji notranjosti odvijali filmi, ki bi jih zlahka pripisala 50 odtenkom sive. In ne ni žur, ko vse to doživljaš v sebi, kot da je tvoje.

Zato sploh ne preseneča, da empati izkušajo kronično utrujenost, čustveno izgorelost, izpraznjenost in mentalno izčrpanost. Vsega je enostavno preveč, zaradi česar pogosto hrepeniš po pobegu od sveta in sploh vsega. Odmik od sveta se ti pogosto zdi še najbolj posrečena izbira.

In to kar je pogosto posledica vsega stresa, ki ga vsrkaš vase, so nerazložljive bolečine in številne, še posebej avtoimune bolezni, ki jih zdravniki ne znajo razložiti ali pa kljub letom ali celo desetletjem in številnim dietam, zdravemu načinu življenja in prehranjevanja stvarem nikakor ne prideš do dna.

Ko tole bereš, se zagotovo spomniš koga, ki ima tovrstne simptome, pa mu okolica vztrajno prigovarja, da je preveč občutljiv ali občutljiva in naj se že enkrat zberejo in razvijejo bolj trdo kožo.

Spomnim se sebe, kako mi je do živega prišlo nenehno zasramovanje v stilu ne bodo no tako občutljiva, ki me je vsakič znova spravilo v stisko. Ker če bi vedela, verjemi mi, da bi to že naredila.

In k pisanju prispevka me je spodbudilo predvsem nepoznavanje ljudi in dejstvo, da so številni takoimenovani novodobni otroci o katerih sem tam v letu 2004-2006 veliko govorila tudi sama, saj veš, Indigo in Kristalni otroci, v resnici empati z darovi in sposobnostmi, ki jih ne skrivajo tako, kot sem jih skrivala sama.

Kot empatinja zaznavam globine življenja, njegovo mističnost in magijo.
Globoko se me dotika lepota, čistost in nedolžnost narave. Čutim Zemljo.
In danes vem, da sem tudi zaradi tega začela delati s feng shuijem in energijskim čiščenjem prostorov.
Ker je bila to moja globoka potreba. Imeti čist in prijeten prostor, ki ne vsebuje tujih energij.
Eden od izzivov, s katerimi se srečujem je brez dvoma tuja energija v oblačilih in nakitu zaradi česar zelo premišljeno nakupujem. In ne morem uporabljati že nošenih oblačil, kupovati stvari v starinarnici ali vintage kosov nakita, ne glede na to, da me vedno znova pritegnejo.

Ja, tudi zaradi tega se zlahka pogovarjam z devami predmetov, rastlin in domov, pa tudi z duhovi, ki jih je na pretek.

Vendar sem potrebovala kar nekaj časa, da sem to prepoznala kot moje Darilo in ne breme ali celo prekletstvo. Kajti vse to, kar nekatere očara je bilo točno tisto, zaradi česar se nikoli nisem dobro vklapljala v družbo. Ne glede na to, da sem se trudila.

Verjetno mi je tudi zato blizu citat neznanega avtorja, ki pravi, da če čutiš, da se ne moreš vključiti v ta svet, je to zato, ker si nanj prišla, da bi ustvarila boljšega.

In to je bila moja obsesija od nekdaj. Od kar pomnim sem želela narediti pozitivno razliko in ustvariti boljši svet. Ker me strahote vojn in nasilja, zla, ki smo mu priča vsakič globoko pretrese.

Zaradi tega nikoli nisem marala grozljivk in nasilnih akcijskih filmov ali igric.
In tudi zato sem imela zelo dolgo časa težave z moškimi v svojem življenju. Ker se mi je vse to pretirano testosteronsko merjenje moči, tekmovalnost in adrenalinski podvigi zdelo nepotrebno in brez smisla.

Danes vem, da imam zelo nizek prag senzorične preobremenjenosti, kar v praksi pomeni, da neprijeten dražljaj kot je hrup, množica, jezen človek, močna svetloba in podobno vznemiri moj živčni sistem in to preplavljenost čutim kot nelagodje zaradi katerega bi najraje skočila iz svoje kože.

In ja, ne maram površinskih pogovorov. Izčrpavajo me.
In danes vem, da je to čisto ok.
Taka sem.

Sem se pa morala naučiti in v praksi vedno znova mojstriti razsodnost in razločevanje – Kaj je moje in kaj ni moje?

Empatinja doživlja energije skozi svoje telo. Ker je vse energija, tako čustva, kot fizične zaznave, ponotranjiš tako občutke, kot tudi bolečine in fizične zaznave ljudi in predmetov, ter prostorov, ki te obdajajo.

Včasih se moram v lokalu presesti na kak drug konec zaradi energije, ki jo je v prostoru pustila druga oseba ali dogodek. Včasih tega nisem vedela in sem stvari vsrkala kot goba, nato pa sem potrebovala čas in številne tehnike, da sem se očistila vseh teh vplivov.

Tudi zaradi tega danes ženske učim, kako poskrbeti za svoj energijski prostor, prepoznati energijske vzorce in energijsko čistiti sebe.

Ker se me ljudje tako zelo dotaknejo sem dolgo časa potrebovala, da sem natuhtala kako ravnati s prekletstvi in uroki ljudi, pa tudi dogovori med dušami.
Sem še iz tiste šole, ki je učila, da moraš energijske vezi rezati, vendar sem kmalu ugotovila, da to ne deluje. Ker se vezi vedno znova poustvarjajo nazaj dokler ne razpustiš dogovora, ki tovrstno energijsko povezavo ohranja. Zato danes ženski pomagam opustiti prtljago preteklosti, da resnično zaupa vase, se zanese nase in zasije kot Ženska, za katero se je rodila, da je.

Razlika je med empatično žensko, ki sočustvuje s človekom, kadar prestaja težke trenutke in je vesela za druge, ko so v življenju radostni in empatinjo. Empatija je čustvena resonanca, ki ima svoj spekter. Empatinja pa v svojem telesu zaznava čustva, energijo in fizične simptome drugih ljudi.

Senzitivna je na ton glasu in zna brati med vrsticami. Sliši tudi neizgovorjeno, kar pogosto ni niti malo prijetno.

Vse močno čuti, saj je njen živčni sistem zelo občutljiv.
Zaradi tega je pogosto občutljiva na svetlobo, vonje in zvoke.

Pet intuitivnih jezikov, ki jih govori empatinja so jasnočutnost, jasnovednost, jasnovidnost, jasnoslušnost in jasnoolfaličnost. In pomembno je, da jih spoznaš in se jih naučiš uporabljati.

Več o tem, kako stopiti v svojo žensko moč/svetlobo delim v 8 tedenskem druženju Stopi v svojo žensko moč/svetlobo, ki ga začenjamo v petek 22.2.2019
Več o programu najdeš na

Bodi Svetloa, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Tvoj osebni prostor

Eno najbolj presenetljivih spoznanj zame osebno je bilo kako pomembno je, da zmorem držati svoj prostor, svojo posodo takrat, ko je videti kot da se vse podira. Ena najpomembnejših veščin sodobne ženske je, da je sposobna držati svojo posodo, svoj sveti prostor zase zavestno.

Za leto 2019 čutim, da bo zavedanje in držanje svojih osebnih meja in svojega osebnega prostora ena najpomembnejših veščin.

In na poti svojega razvoja sem šla tudi skozi to fazo, ko sem si želela, da bi mojo posodo držal nekdo drug. Enostavno je bilo preveč.
Preveč naporno. Preveč preplavljujoče.

In to pogosto pripelje tudi do tega, da pričakuješ, da ti bo nekdo drug dal na voljo svojo posodo, da se skozi njo lahko izraziš.

To je brez dvoma povezano s tvojim celičnim spominom, kjer se še vedno spomniš tega občutka, da ti je v prvih letih tvojega življenja osebni prostor držala mama.
V praksi je otrok prvih sedem let svojega življenja v energijskem polju svoje mame. In to ima svoj smisel, kajti mama je tista, ki te nauči s svojim zgledom, kako poskrbeti zase.
Tega te ne uči z besedami ali z intelektualiziranjem kaj in kako, temveč s tem, kako zna v praksi poskrbeti zase.

Dejstvo je, da si kot odrasla oseba sama odgovorna zase. Kar v praksi pomeni, da ti nihče ni dolžan ničesar. NIč ti ne pripada. Vendar si kljub temu, da si odrasla oseba vedno, ko imamo pričakovanja do kogarkoli, da te bo držal, na koncu razočarane. In razočaranje je predvsem nad seboj, ker si zopet svojo moč dala v roke nekomu drugemu.

Na neki ravni se tega vedno zavedaš.

Izziv sodobne ženske je v tem, da potrebuješ imeti zdrave osebne meje.
Ko imaš svoje osebne meje postavljene, čutiš osvobojenost, čutiš, da si v stiku s seboj.

Ena najpomembnejših stvari v življenju ženske je, da se zaveda, kaj je, kje se nahaja, da čuti sebe, svoj osebni prostor, ki ga imenujem sveti prostor.

Postavljanje svojega energijskega prostora je ključnega pomena za občutek varnosti, da sprejemaš sebe točno tako kot si. Ko imaš postavljene svoje osebne meje, čutiš celostnost, samozavest, sočnost življenja in si lahko ranljiva, odprta, sprejemljiva, nežna, mehka in ženstvena.

Ko nimaš občutka, da imaš prostor, posodo, ki te drži, si v pripravljenosti, da se braniš ali napadeš, si zakrčena, zategnjena, v pripravljenosti in nesigurna vase.

In rada govorim o tem, da imaš na izbiro zgolj dve opciji ali si sproščena in čutiš ljubezen ali pa si zakrčena in čutiš strah.

Spoštovanje sebe, svojih meja, svoje posode, je ključnega pomena za to, kako se odvija tvoje življenje.

Sposobnost ustvarjanja svetega prostora je sposobnost, da držiš sebe, v sebi.
Da zmoreš upravljati s svojo energijo, ki vstopa v tvoj osebni energijski sistem, na vseh 4 nivojih; fizično-energijskem, čustvenem, mentalnem in duhovnem.

Sodobna ženska je danes preobremenjena, preplavljena s čustvi, s stresom in zaradi tega čuti nemoč, šibkost in nezmožnost, da se poveže.

Ko si v čustvenem kaosu, je resnično težko ostajati odprta, ranljiva in sprejemljiva. In to, kar vedno znova poslušam s strani ženske je, da se s pomočjo določenih praks uspe postaviti za nekaj dni, potem pa stik s seboj ponovno izgubi.
Enostavno ne zna držati sama sebe, držati svojega osebnega prostora. Na žalost vedno, ko izgubiš občutek za sposobnost, da držiš prostor zase, da držiš sebe, enostavno ne moreš ostajati odprta in povezana z ljudmi v svojem življenju.

In ko se zapreš za enega, se zapreš za vse, tukaj ni izjem.

Ko imaš dobre osebne meje, jih čutiš v svojem notranjem centru.
In ko imaš resnično dobre osebne meje, čutiš, da lahko držiš sebe.
Ceniš sebe in čutiš svojo lastno vrednost.

In ker so ženski odnosi izjemno pomembni, rada pozablja na to, da je uspešen odnos povezan z dvema posameznikoma, ki sta vsak v svojem osebnem prostoru, vsak v stiku s svojo lastno identiteto.

Resnično moraš čutiti sebe, vedeti kdo si in kaj je tisto, kar te naredi edinstveno, enkratno in neponovljivo. Resnično moraš biti v stiku s seboj, da lahko jasno izraziš svoje srčne potrebe in želje osebi na drugi strani.

Ko skupaj prideta dve osebi, ki sta vsaka v svoji energijski krogli, ki čutita sebe, svojo enkratnost in edinstvenost, je potencial za intimno partnerstvo izjemen.

Energijska krogla je struktura, ki je del tvojega telesa.
Povezana je z arhetipom Gaea, ki ustvarja strukture in skrbi za tvoj sveti prostor.

Ta sveti prostor ustvarja atmosfero varnosti, zaščitenosti in ti omogoča, da upravljaš s svojo energijo resnično na eleganten in sijoče ženstveni način.

Moja osebna izkušnja je, da se bolj mehko in nežno soočaš s svojimi čustvi, da čutiš večje udobje v prisotnosti čustev, tudi neugodnih in predvsem sem postala bolj prijazna do sebe in do ljudi v moji okolici.

Ko si v svoji energijski krogli, čutiš, da si popolnoma prisotna v tem trenutku tukaj in zdaj.
Izjemna izkušnja, da si priča sama sebi, je nekaj, kar postane tvoja dnevna izkušnja, ko se resnično utelesiš in čutiš sebe tukaj in zdaj.
In to je izkušnja, ki je ne bi zamenjala za nič na svetu.

Samo, če si utelešena in čutiš svoj sveti prostor si lahko intimna, povezana, ranljiva, odprta in sprejemljiva brez strahu, da boš ranjena, izkoriščena, zlorabljena, zapuščena zato ker …

Oseba, ki je v svojem osebnem prostoru, je čustveno uglašena, čuti kar čutiš ti, je s teboj v srčni komunikaciji, saj čuti, da zmoreš držati samo sebe in da zmoreš upravljati s svojimi čustvi, s svojo energijo in zato ne boš preplavljala osebe na drugi strani s svojo energijo. Ko si v svojem prostoru, brez pričakovanj, da bi te morala oseba na drugi strani rešiti, se ljudje v tvoji družbi sprostijo, saj čutijo, da so lahko to kar so.

Oseba, ki je v svojem osebnem prostoru, ti da občutek, da imaš vso pozornost in čas na svetu, ki ga potrebuješ in to je magnetno privlačno.

Na druženju Aktiviraj svoj Sijaj bom na Imbolc podelila glavna orodja postavljanja svojega osebnega prostora. V praksi vidim, da se telo uči od telesa in zato je za vsako mamo tako zelo pomembno, da te veščine pozna in jih uporablja, ker se skozi to učijo njeni otroci.

Prakse, ki so meni osebno pomagale, da sem se resnično začela zavedati svojega osebnega prostora in da znam hitro napolniti svojo notranjo posodo z zadovoljstvom, da čutim izpolnjenost bm delila s teboj v praksi. Aktiviraj svoj Sijaj je enodnevno druženje, kjer bom delila prakso. Prijavi se na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Globine Ljubezni

Na katerem robu stojiš v tem trenutku?
V kateri prepad čutiš, da te potiska tvoja duša, ki želi zate, da skočiš onkraj znanih okvirov?

Čas je intenziven in kaos vznika v svetu tam zunaj.
Se boš prepustila noriji sveta ali boš našla svojo pot v globine sebe?

Ja vem, tam zunaj imaš na voljo na tone informacij. Dejstvo je, da ti je vse na dosegu prstkov in kadarkoli lahko strica Googla vprašaš karkoli.
Vendar je dejstvo, da odgovorov, ki jih iščeš ne boš dobila tam zunaj.
V tebi so.
Vsi odgovori so že v tebi.
TI že si ta Ženska, ki ti je namenjeno, da si.

In tvoje delo je, ne da jo najdeš, ampak da odstraniš vse ovire, ki jih imaš med njo in sabo v tem trenutku. V bistvu gre za to, da moraš te notranje ovire prepoznati in jih raztopiti. In tega nihče ne more narediti namesto tebe. Lahko pa te vodi.

Dejstvo je, da je zadnji mesec v letu čas za refleksijo in poglobljeno inventuro.
Seveda ji lahko ubežiš s hitrostjo, evforijo in osredotočanjem na stvari tam zunaj, vendar to, kar se premika v tvojih globinah ne bo šlo nikamor.
Vse te bo počakalo.

Ker je tvoj dušni dogovor tak, da si prišla na ta planet, v ta čas z namenom, da usvojiš in izmojstriš določene lekcije, ki ti jih tvoja duša vedno znova prinaša v ospredje.
In zelo vztrajna je.
Nikoli ne bo odnehala. Le vedno bolj te bo stiskala ob zid.
Tvoja Duša je tvoja vodnica. Ona ve, kaj je izbrala. In ve, kaj moraš utelesiti, da bi prišla na mesto moči in izpolnjenosti v sebi.

Vsi odnosi v tvojem življenju so vnaprej dogovorjeni. Nič ni slučajno. Vse je del igre, ki jo je duša izbrala zase. To, kar mora izkusiti se ponavlja toliko časa, dokler ne vzameš lekcije, s katero si prišla na ta planet.

In temu ne moreš ubežati.
Lahko si zatiskaš oči, ignoriraš, bežiš stran, ali se boriš s tem, vendar te spravlja ob pamet vse dokler ne ugledaš poante te igre.

Poanta je v tem, da prepoznaš in se pomiriš s tem, da je vse v tebi.
Naj ti ponazorim s primerom… Žrtev je v tebi. Tudi če ti gre res na živce pri drugih, je del tebe. Zase vem, da je še vedno vabljiva, ko imam občutek, da se mi dogajajo krivice. Ja, najraje bi šla v svojo žrtev. Tako domača je in udobna. Tako zlahka pokažem s prstom na druge, ki so krivi, da se meni dogaja, kar se mi.

Vendar danes poznam resnico.
In resnica je, da mi nihče ničesar ne dela. Ker tisti, ki ga vidim kot nasilneža, tirana, mučitelja je tam z namenom. Opominja me, da si moram pogledati ta del v sebi.
Vedno bolj jasno vidim, da eden brez drugega ne moreta obstajati. Kjer je eden, je tudi drugi. Siamska dvojčka sta. Dva dela iste palice.
Še posebej je ta del aktiven, če ga ne vidiš v sebi. Potem ga vidiš zunaj sebe. In vedno bolj ti skače v obraz, da bi ga ja ugledala in sprejela v sebi.

Duša te vedno znova vodi v situacije, kjer se čutiš kot žrtev. Če se začne s starši, se nadaljuje s prijatelji, s partnerjem, z otroci, s šefom ali sodelavci. Vsi so tam zate. In duša ve.

Tisti del, ki potrebuje zavestno prepoznavo in pomiritev s polarnostmi v tvojem življenju je osebnost. Dojti moraš, da se moraš ustaviti, prepoznati zakaj so ljudje v tvojem življenju, kaj ti odigravajo, da bi to lahko razpustila v sebi.

Večina ljudi pusti, da jih življenje kot listje premetava v vetru. Vedno znova so jim na voljo situacije, kjer se počutijo kot žrtev. Z namenom.
Ko se ti počutiš žrtev, si žrtev nekoga ali nečesa tam zunaj.
To je vstopna točka, kjer se sprememba lahko zgodi.
Ko prepoznaš, da vedno znova k sebi pritegneš identično izkušnjo.
Ljudje so drugi. Izkušnja je ista.

Vse to z enim samim razlogom… da dojameš, da ni poanta zunaj tebe, temveč v tebi.
In čas v katerem smo, ti pritiska na najbolj boleče dele v tebi.

To je čas, ko vznikajo na površje mnogi zapuščeni odnosi, stari nedokončani pogovori, stvari, ki ti gredo na živce. Vse tisto, kar si pometla pod preprogo.

In nekaterih odnosov enostavno ne moreš priganjati, potiskati, na silo zaključiti.
Pravijo, da čas celi rane. V resnici jih ne. Kajti to, kar celi rane je tvoja prisotnost, tvoja ljubezen, tvoja izbira, da se s temi odnosi pomiriš in jih objameš. V sebi.

Dejstvo je, da nedokončane stvari v odnosih vedno počakajo na pravi trenutek, ko spet pokukajo na površje in te opomnijo, da so še vedno tam. Ker to ni nekaj, kar se dogaja zunaj tebe. V resnici se dogaja v tebi.

Rada rečem, da moraš ti imeti dovolj trdno posodo in kapaciteto, da držiš sama sebe, ko se začneš na dah potapljati v svoje globine.

Ženska mora izmojstriti svoj notranji čustveni svet, okrepiti sebe, postati bolj stabilna, se naučiti, da so čustva vodniki v lastne globine in da so tvoji sli.
Prinašajo pomembna sporočila kje si ujeta in kje se moraš osvoboditi v sebi.

Zase vem, da sem pred devetimi leti zavestno odkorakala stran od plitvin in se podala v globine.
In zdaj plavam v globinah ljubezni.
V prostranem breznu brez dna, ki je raznoliko in kjer nikoli zares ne vidim kam grem.
To kar z gotovostjo vem je, da je to brezno brez dna. Ker vsak dan znova odkrivam, da se izkušnje vedno znova poglabljajo in številne presenetljive načine.

To je mesto nepoznanega, kamor se kot dekle v dvajsetih nisem upala in sem se globinam izogibala.
Zdaj v svojih štiridesetih pa sem jih primorana raziskovati.
Ne, vanje se nisem začela potapljati hote.
V globoke potope so me vodili odnosi, ki sem jih želela izboljšati.

In danes vem, da potrebuješ čas, da odkoplješ zaklade, ki se skrivajo v odnosih, ki so ti najbližji.
Ti odnosi terjajo, da si vzameš čas zase. Da spoznaš sebe. Da poglobiš odnos s seboj.
Terjajo pozornost, prisotnost, potrpežljivost, voljnost, da se odpreš in ustvariš polje bližine.
Terjajo radikalno iskrenost, da zmoreš slišati svojo resnico in resnico osebe na drugi strani.
Terjajo soočenje s svojimi strahovi, da zaupaš vase, se zaneseš nase in se spustiš v globino.
Terjajo, da objameš vse, kar te pustolovščine prinesejo na površje.
Terjajo, da tudi najtežje globine raziskuješ s čudenjem in radovednostjo.
December je mesec, ki te vodi v globine. Odstira mesta, ki jih še ne poznaš.

Vabi te tja, kamor si se kot duša zavezala, da boš šla.
In potapljanje v brezmejno modrino globin se nikoli ne konča.
V življenju nikoli zares ne prideš do dna.
Življenje te širi onkraj cone udobja.
Vabi te, da slediš srcu v globine, ki so strašljive.
Snubi te, da vedno znova zavestno izbiraš, da varuješ ljubezen.

Ja, to, da vodiš iz sebe, iz svojega srca terja veliko poguma, terja srčnost.
Vedno znova izziva status quo in udobje znanega.

Res pa je, da globlje, ko si, večji mir je v tebi.
Bolj si v stiku s seboj.
Pomirjena.
Izpolnjena.
Radostna.

Praznuješ svoj obstoj.
S hvaležnostjo za vse, kar ti je na voljo.

Zdaj je čas.

Potopi se Vase.
DiveIN, Divine

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

P.S. Še malo in bo na voljo moja knjiga Globine Ljubezni. Kmalu podelim več 🙂

Ženska v sebi nosi moč preobrazbe

Nekaj čarobnega se zgodi, ki prepoznaš svetost življenja. Poznavanje svetosti življenja spremeni vse. Spremeni to, kako se obnašaš do sebe, spremeni tvoj odnos z drugimi in z vsem na tem planetu. Spremeni kaj vidiš in kako vidiš stvari v svetu.

Ko prepoznaš svetost v drugem bitju, tvoja svetloba kot vžigalica prižge plamen v drugi osebi.
Brez tega zavedanja, da je življenje sveto, je vse ostalo brez pomena.
Ko se zavedaš svetosti, se vse moči, ki so v tebi, izrazijo v svojem izvornem potencialu.

Brez zavedanja svetosti energije in virov Zemlje, ostajaš ujeta v objektivizaciji, ko na Zemljo, na telo in na vse stvari gledaš zgolj kot na objekt. Ustvariš lahko mnoge stvari, vendar če povabiš svetosti, da soustvarja s teboj, samo dodajaš objekte na planet. Ko ustvarjaš s svetostjo, to sije iz tega kar ustvarjaš. Svetost oživlja materijo.

Izkušanje svetosti življenja je mogoče le skozi srce, ki je osvobojeno predsodkov, sojenja in pričakovanj. Ko si v stiku z izvorno modrostjo. Kajti svetost življenja je celostna, celovita in je Eno z vsem.

Izkušanje življenja kot svetega je ena najbolj izjemnih izkušenj, ki jih lahko imaš. Je izkušanje božanskega tukaj in zdaj, v telesu. Ko si zvesta sebi in spoštuješ kdor si, kar v sodobnem svetu, ki nenehno preusmerja tvojo pozornost v zunanji svet in svetleče predmete tam zunaj, terja veliko mero poguma in vztrajnosti. Svetost terja od tebe, da živiš v skladu z nečim mističnim, z nečim nevidnim, kar je v svetu, ki nagrajuje samo vidne in očitne stvari vse prej kot lahko.

Svetost življenja je domena božanske ženske energije, bolj točno Velike Matere.
In ženska ima veliko večjo odgovornost, ko pride do utelešanja svetosti življenja, kot moški. Ženska je tista, ki kreira življenje. Povabi svetost življenja v kreacijo novega bitja, novega življenja.

In ne le, da je sodobna ženska na to pozabila. Tega ne ceni in je sama tista, ki zlorablja samo sebe ker v sebi čuti negotovost in verjame, da ni dovolj xyz. Ko začneš sama sebi govoriti, da nisi dovolj dobra, postaneš nasilna sama s seboj.

Oskrunjenost matere se dogaja vedno, ko si nasilna do svojega telesa, do svoje strukture, do življenja, do svete posode, ki jo naseljuješ.

In vendar je poznavanje svetosti življenja način, kako je ženska preživela trdost, težave in žrtvovanje za otroke in družino. Skozi brezpogojno ljubezen do otrok, kjer je vedela, da je lahko eden bolj pameten od drugega, hkrati pa sta oba enako sveta, se je svetost krepila in rasla s tem, ko je ženska ohranjala odprto srce kljub težkemu življenju.

Ženska je dom.

Ženska v sebi nosi sposobnost, da stke posodo svetlobe in ljubezni, ki drži življenje, ki ustvari posodo stabilnosti in podpore za skupnost. Svetost je živa v telesu ženske in se kaže skozi njeno kapaciteto, da poskrbi za življenje. Maternica je tisto mesto, ki ga ženska da na voljo, da se skozi njo porodi karkoli novega, pa ne le otroci.

Maternica je potentno magnetično mesto, skozi katerega se poraja energija mnogih dimenzij. Je izjemno orodje, če veš kako ga uporabiti za dobrobit celotnega človeštva.
In nova Zemlja se poraja skozi žensko, če bo znala to svoje orodje uporabiti z modrostjo in očistitti vse tiste ovire, ki jih nosi v sebi zaradi katerih tega znanja, modrosti in svetosti, ki jo ima na dosegu roke ne uporablja že zdaj.

Ta substanca svetlobe v ženski ima kapaciteto, da se direktno poveže s sveto substanco, svetlobo v kreaciji. Ta substanca je kot katalizator za življenje. In preko svetlobe je ženska vtkana v mrežo življenja, v vzorce življenja na način, ki je moškemu neznanka.

Ko si v stiku s svetostjo življenja, si v stiku z Vsem, kar je. Si Eno.

In zaradi tega ženska ne potrebuje moških duhovnih praks odpovedovanja, osame in rigoroznih praks osredotočanja, ker ima direktno povezavo z vsem tem za kar mora moški vložiti več truda in napora.

Tragedija sodobne ženske je v njenem nepoznavanju svoje izvorne narave in čudežnosti, ki jo nosi v sebi. Hrepeni po svetosti in jo ob enem išče tam zunaj nekje. Skozi svoje prakse se umika in si zapira pot s svojo ignoranco, strahovi in nesposobnostjo, da utelesi svetost življenja v polnosti in to živi.

Če zanikaš, ignoriraš svoje telo in ga nočeš vključiti v svoje duhovno življenje, ga jemlješ kot nekaj manjvrednega in ga omalovažuješ, si zapiraš edino pot, ki je naravna kot je dihanje. Telo je vse prepogosto mesto ujetosti, objekt, tako kot vse zemeljske stvari. Ker na zemeljsko izkušnjo gledaš kot na nekaj manj vrednega od duhovne izkušnje, ki jo iščemo tam nekje zunaj sebe, zamujaš svojo priložnost, da živiš kot ženska za katero si se rodila, da si.

Ženska je tista, ki posveti življenje s svojo prisotnostjo, ko se prebudi in v sebi aktivira to sposobnost, ki latentna čaka nanjo.

In vendar sodobna ženska to aktivno zavrača.
In leta sem se spraševala kaj je na stvari. Zakaj?

Danes mislim, da poznam odgovor.
Ženska lahko pozdravi svet.
Ženska lahko regenerira svet precej hitreje, kot če to prepustimo mami Zemlji in naravnim ciklom.
Ženska lahko spremeni svet.

Vendar tega ne more narediti dokler zameri moškemu.
Tega ne more narediti, dokler je jezna na moškega.

Ja res je, moški so naredili veliko grdih in bolečih stvari. Ja naredili so kaos. Zemljo že tisočletja izčrpavajo. Uničili in oskrunili so najbolj svete dele njene pokrajine.

Ja moški je poškodoval svetlobne celice Zemlje.
Velika večina vidi uničenje okolja, vendar ne vidijo duhovnega uničenja.
Na notranjih nivojih so bili templji uničeni. Svetloba notranjega sveta ni več dostopna človeštvu.
In na ženski je da opravi svoje delo v sami matrici življenja, če želimo, da bo človeštvo preživelo.

In draga ženska, roko na srce, ne vem, če je na Zemlji dovolj žensk, ki so pripravljene narediti kar je potrebno, da obnovimo to svetlobo. Leta 2010 sem imela vizijo in bila sem polna upanja in verjela sem, da nam lahko uspe.
Danes, leta 2018 mislim, da smo ta vlak zamudile.

Zakaj?

Ker ženska danes ni pripravljena narediti tega kar je potrebno narediti.
Odpustiti moškemu uničenje, ki ga je ustvaril.
Ker je toliko žensk, ki s prstom kažejo na drugo stran češ, glejte kaj ste naredili.
In s tem, ko kaznujemo moški del pozabljamo, da kaznujemo tudi sebe.

Še vedno verjamem, da lahko obnovimo svet.

Skozi duhovno delo, lahko ženske obnovimo to, kar bi planetu vzelo nekaj tisoč let. Globoko v sebi vem, da imamo to sposobnost.

Vendar to, da objameš svojo svetost ni majhna stvar.
To kar terja od tebe je prevzemanje polne odgovornosti.
Prevzemanje odgovornosti in svoje vloge v tem, kar se je dogajalo na Zemlji, kar se je zgodilo ženskam sveta. Ne le to, kaj se je dogajalo ampak kako je ženska sodelovala v tem, da je svojo moč razdala in zanikala svojo svetost. In ob tem se boš morala soočiti z besom in žalostjo, ki se ji ne moreš izogniti.

Soočiti se je potrebno s tem, čemur si se odpovedala, kaj si izgubila, kar si razdala in kako si prispevala k nasilju. Presvetliti je potrebno zgodovinsko in globoko osebno nasilje in uničenje, oskrunjenost vsega svetega. In dokler tega ne boš zmogla narediti v sebi, ne boš mogla živeti svoje moči v polnosti.

Dokler ne posvetiš svoje teme, svoje izkušnje, ne moreš stopiti v svojo polno moč kot ženska.
Zaradi vpliva, ki ga ženska ima na Zemljo in svet okoli sebe, v kolikor ne pozdravi svoje teme, svojega besa, svojega nasilja in destrukcije, bo to prenesla na Zemljo. Namesto da bi pozdravila, bo s svojimi nepozdravljenimi stvarmi še bolj poškodovala.

Preden bo ženska lahko pozdravila svet, mora najprej pozdraviti sama sebe.
In nobeno zdravljenje ni mogoče brez da sprejmeš celoto vsega kar je.
Popolno sprejemanje je spoštovanje.

In če si iskreno voljna, pripravljena na to, da prispevaš k svetosti življenja, moraš najprej najti način, da pozdraviš svoj bes, predvsem svoj bes do moških.
Namesto kastracije moških je potrebno narediti prostor. Kajti sodobni moški sploh ne ve več kaj zares pomeni biti možat. Njegova mama je poskrbela za to, da mu je vzela moč. In njegova žena je samo nadaljevala s to prakso.

Razumeti moramo, da ne moremo pustiti moških za sabo in same odkorakati v prihodnost.
Kot sem rekla je uničevanje moških uničevanje sveta.
Treba je prevzeti odgovornost za svoje nasilje in uničevanje. Sprejeti je potrebno in se pomiriti s tem kar je bilo in kar je.
Posvetiti je potrebno in presvetliti temo zavestno, z iskrenim sprejemanjem in brez sojenja, razsojanja in uničevanja.
V sebi moraš zaceliti kar je poškodovano, če želiš to zaceliti v svetu tam zunaj.

Saj veš, ti moraš biti Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu tam zunaj!

Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako lahko začneva soustvarjati življenje, za katero si se rodila, da ga živiš in se mi pridruži v programu Dragulj Ženske Duše, kjer bomo v 4 mesecih potovale v globine same Sebe. Na srečanje z Ljubeznijo. V soočanje z ovirami, ki jih imaš med seboj in Ljubeznijo v Sebi. Na voljo sta dve možnosti, individualno mentorstvo skupaj s programom ali samo program, kjer te bom vodila skozi štiri temeljne ranjenosti, ki ti preprečujejo, da zasiješ kot TI; oskrunjenost, zasramovanje, demoniziranje in izločenost.

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

Svetovni dan sestrstva

Svetovni dan sestrstva praznujemo 5. oktobra.

Gre za globalno praznovanje povezanosti vseh žensk kot dušnih sester. Gre za zavezo, da druga drugo podpiramo, negujemo in zaščitimo.

Shakti Badhan je indijski praznik, ki je nastal kot odgovor na Rakhsha Badhan. Rakhsha Badhan se v Indiji praznuje avgusta, ko sestre privežejo sveto nit povezanosti na zapestje brata, kar simbolizira sestrsko ljubezen in molitev za dobrobit bratov.

All Ladies League so začele s pobudo, da se Shakti Badhan praznuje 5. oktobra, ki je edinstven način povezovanja žensk ne le v Indiji, temveč po vsem svetu.

Gre za pobudo, da ženske namesto sovraštva, tekmovalnosti, sojenja, kritiziranja med ženskami, spodbudimo dušno povezanost podpore, celovitosti, praznovanja, da stojimo druga z drugo in druga za drugo.

Dušno sestrstvo simbolizira pripadnost, povezanost, podporo, praznovanje druga druge, pomoč druga drugi v tem, da vsaka postane ta ženska, za katero se je rodila, da je.

Namesto individualizma, samozadostnega posameznika, dušno sestrstvo prinaša s seboj pomembno sporočilo, da je pripadnost in povezovanje tisto, ki nas lahko popelje v drugačno prihodnost.

Sestrstvo namreč ustvarja sveti prostor za zdravljenje.
Spodbudi te, da se spustiš v globino svoje ženske duše in v sebi prepoznaš kdo si in zakaj si tukaj.

Ženske znamo biti priča druga drugi s sočutjem. Vsaka potrebuje to, da je ugledana in da prepozna svojo dragocenost. Če nam starši niso dali tega prostora na voljo, je pomembno, da najdemo skupnost, v kateri smo ugledane in slišane, kjer čutimo podporo in varnost, da se resnično odpremo in smo ugledane, take kot smo.

Vsaka ženska na ta planet prinaša dragocene dragulje, vendar jih ne more podeliti z ljudmi in s svetom, dokler jih ne prepozna v svoji notranjosti in dokler sama resnično ne pozna in vidi sebe in svojega Darila.

V družbi v kakršni odrašča sodobna ženska tega prostora ne dobi in zato pogosto potrditev išče v zunanjem svetu, saj je izgubila stik s svojo Shakti, življenjsko, žensko, kreativno energijo, ki je v njej.

Shakti je božanska ženska energija, kreativna sila in badhan pomeni povezava.

Shakti Badhan nas spomni na povezanost s svojo žensko močjo, hkrati pa predstavlja povezanost med vsemi sestrami. in božansko ženstvenostjo, ki jo vsaka uteleša.

To je tudi čas, ko si ženske izmenjajo sveto Shakti zapestnico, nit, trakec, druga drugi ga zavežejo na zapestje, kot simbol močne vezi povezanosti v sestrstvu, da poveča moč ženske v njeni notranjosti, da žensko, za katero se je rodila, da jo živi podeli z ljudmi in s svetom.

Shakti zapestnica te spominja na Shakti, ki teče od ženske k ženski.

5. oktober je dan, ko se ženske na različnih delih sveta družijo, si pomagajo in podelijo, kaj lahko naredijo druga za drugo in za svet. Dušno sestrstvo nam omogoči, da začutimo druga drugo in da stopimo v celoto, ki jo vsaka nosi v globinah svoje duše. Pomembno je, da se spomnimo, da je v resnici vse Eno in je eno v vsem, ni ločenosti.

Vendar je potrebno to prepoznati, ugledati v sebi, kajti stvari, ki jih ne vidiš, so zate nevidne, ne obstajajo, četudi so v tebi. Dejstvo je, da vsaka v sebi nosi ogromne potenciale, vendar je od tvoje sposobnosti, da jih prepoznaš in ugledaš, jih utelesiš in zaživiš odvisno, ali bodo resnično uporabljeni in prepoznani s strani ljudi in sveta.

Šele, ko si polna v sebi, lahko to, kar imaš, deliš iz presežka v sebi. Pomembno je, da je tvoj notranji vodnjak poln, da lahko podeliš stvari z drugimi. Dokler si ti v sebi prazna je vse kar lahko deliš z drugimi ta praznina, ki zeva v notranjosti. In ta občutek notranje praznine smo se navadile polniti s stvarmi, z odvisnostmi od ljudi, substanc, aktivnosti. Vendar praznine nikoli ne moreš zares zapolniti. Nikoli ni dovolj in vedno čutiš pomanjkanje virov, energije in časa.

Ta globalni dan je kot dvig vala prizadevanj in vodstva, ki ga ženske prevzamejo na kolektivni ravni. Vsaka ženska, ki je v svoji raznolikosti del te pobude, prispeva h glasu Enosti, povezanosti, kjer je vse Eno in je Eno v vsem. Ravno zaradi te močne simbolike sem povabila moje dušne sestre, da podelijo svoj uvid, svojo izkušnjo sestrstva s teboj.

In nastala je brezplačna video serija Globine razcveta Ženske, kjer delimo svoje uvide in spoznanja, svoje zgodbe, navdihe in sočne podrobnosti, kaj sestrstvo pomeni za vsako od nas. Serija je na voljo ob prijavi na portal Varuhinja. si.

Anais Nin je nekoč izjavila, da je Ženska kot popek. Ko je bolečina tega, da si v njem, močnejša od strahu pred tem, da se razcvetiš, si pripravljena na razcvet. In zanimivo je, kako vstopamo v ta razcvet. Pogosto skozi bolečino razpada življenja, kot ga poznamo.

In takrat so tvoje dušne sestre kot mreža, ki te ujame, takrat, ko padeš. Ob njih čutiš podporo, pripadnost, čutiš, da si sprejeta točno taka, kot si. In daleč od tega, da bi te dušne sestre ujčkale in ti pustile, da se smiliš sama sebi. Dušne sestre so ob tebi, da te spomnijo na tvojo zavezo sama sebi, da zaživiš kot ta Ženska, za katero si se rodila, da Si. Spomnijo te na potenciale, ki speči čakajo v tebi. Čakajo, da jih najdeš in zaživiš.

Srčna želja vsake soustvarjalke razcveta ženske je, da se nikoli nobena ženska ne bi počutila samo. Da bi vsak ženska imela vsaj eno dušno sestro.

5. oktober je dan, ko druga drugo spominjamo, da v sebi nosimo moč ženstvenosti in da lahko darilo opolnomočenosti podelimo druga z drugo, tako da stojimo druga z drugo, druga ob drugi in druga za drugo.

5. oktober je priložnost za vse ženske, da praznujejo svojo edinstveno ženskost in da pokažejo z majhnimi gestami, kako pomembno je dušno sestrstvo, skozi izmenjavo Shakti zapestnice (trakec, zapestnica, ki si jo ženske podarjajo med seboj).

To je čas, za prebujanje sestrstva na vseh sferah, da se povežemo v duhu in duši kot Eno.
Svetovni dan sestrstva je dan, ki povezuje ženske in jih navdihuje, da skupaj soustvarjajo svet, ki ga vidijo v svojih vizijah. Da svoje edinstveno Darilo, talente, svojo žensko dušo podelijo z drugimi ženskami, z ljudmi in s svetom.

Si zraven?
Pofočkaš se na spletni povezavi http://divine.si/darilo/varuhinja.html

Taja Albolena

Pot nazaj Domov…

Tukaj si, da bi se širila, da bi izkušala tiste dele sebe, ki jih še ne poznaš in da bi v polnosti uživala življenje.

Tukaj si, da bi svoje Darilo, svojo edinstvenost in enkratnost delila z ljudmi in s svetom. To je dejstvo.

Vendar to ni nekaj, kar bi bilo avtomatsko. To je stvar tvoje zavestne izbire. V kolikor ne izbereš, da greš po tej poti Ljubezni, se nikoli ne boš vrnila nazaj Domov v Enost, celovitost in celostnost, ki je del tvoje Biti.

Tvoja osebnost, tvoja identiteta je pogojena s programi tvoje preteklosti in je ne zanima poklicanost zaradi katere si tukaj. Tvoja osebnost skuša preživeti v tem svetu.

Identiteta ti daje stabilen, dosleden in zanesljiv občutek tega kdo si in kaj ti je v življenju pomembno. To lahko pogledava skozi prispodobo hiše.

Prva hiša, ki jo v življenju postaviš, je hiša tvoje osebnosti. Hiša simbolično predstavlja tvoj jaz. V prvi fazi svoje življenje postaviš na vrednotah in mnenjih drugih ljudi. Postaviš jo skozi svoja otroška leta. Nanjo vplivajo nefunkcionalni družinski odnosi, travme, ki si jih ponotranjila in ki so te odtujile od tvoje Ženske duše. Tako ustvariš notranjo ločnico med resničnim, avtentičnim jazom, ki je povezan z dušo ter lažnim jazom, ustvarjeno persono, ki verjame, da je sama za vse.

Da bi ustrezala pričakovanjem drugih ljudi, za voljo sprejetosti in preživetja se prilagodiš in ustvariš hišo, ki je sicer lepa in ji nič ne manjka, vendar je površinska, brez globine, urejena po okusu, mnenju in željah drugih ljudi.
Nekje v zgodnjih tridesetih se oglasi klic tvoje Ženske Duše, ki od tebe želi, da se preseliš.

V sebi začutiš željo po selitvi v hišo, ki odseva tvojo edinstvenost in enkratnost, tvojo avtentičnost, to kdo ti v resnici SI.

Ene ženske se na ta klic nikoli ne odzovejo. Ene ga preslišijo ali se delajo, da ga ne slišijo.
Tiste pa, ki sledijo klicu svoje Duše, se morajo preseliti. Zapustiti moraš staro hišo. Moja hči je to slikovito opisala, da se moraš sprehoditi čez celo hišo. Jo pospraviti. Končati stvari iz preteklosti, ki ti ne služijo več. To pospravljanje krame moraš narediti, da ne vlačiš balasta s seboj v novo hišo.

In ko zapreš vrata stare hiše, greš na popotovanje v neznano.

Tvoja nova hiša simbolično predstavlja tvoj avtentični jaz. Predstavlja življenje, ki ga izgradiš na temelju avtentičnega jaza, tvoje edinstvenosti in iz modrosti tvoje Ženske Duše.

Kajti tvoja Duša je tista, ki ve zakaj si tukaj in kaj je tvoja poklicanost. Tvoja misija. Tisto enkratno, edinstveno Darilo, ki ga imaš, da ga podeliš z ljudmi in s Svetom.

Vendar le malokdo to selitev izpelje popolnoma elegantno in neboleče.

Velika večina in to je bila tudi moja izkušnja, se oklepa svoje hiše osebnosti, dokler ne pride tornado in jo poruši. In še takrat se na to potovanje v novo hišo podajamo z jokom, kričanjem in upiranjem.

Največkrat se selitev začne, ko se v tvojem življenju zgodi kriza identitete.
Kriza identitete je kriza, ki te sooči s prepričanji, ki si jih prevzela nase in integrirala skozi otroštvo.

Kriza vodi v osebno preobrazbo in prenovo sistema prepričanj.

Prebujenje vključuje spoznanje, kje potrebuješ podpreti svoj Jaz z ljubeznijo, ki si jo potrebovala s strani svojih staršev in iz drugih odnosov. Gre za to, da vzljubiš Sebe.

In to arhetipsko popotovanje na katerega gremo, ko prva hiša razpade opisuje zgodba Doroteje iz Čarovnik iz Oza. Ona išče Dom. In arhetipsko popotovanje je tisto, ki jo vodi nazaj domov.

To popotovanje, ki se začne s prebujenjem te najprej loči od tvojega plemena, tvoje družine oziroma prepričanj, ki si jih prevzela in v katere verjameš. V Čarovniku iz Oza je tornado tisti, ki Dorotejo odnese iz dvorišča hiše njenih skrbnikov.

Rumena opečnata cesta simbolično predstavlja njeno popotovanje opolnomočenja.

Na svoji poti se sreča tako s senčnimi deli, kot z zlatimi deli, ki jih predstavljata čarovnici. Sreča pa se tudi s svojimi preživetvenimi arhetipi.

Štirje preživetveni arhetipi so kot štiri noge na mizi, ki nudijo stabilnost odnosom, ki jih predstavlja miza. Noge mize nudijo podporo odnosu s tlemi pod njo in univerzalnim energijam, ki podpirajo tvoje življenje. Noge morajo biti stabilne, da podpirajo težo plošče, ki predstavlja tvoje življenje in tvojo življenjsko misijo.

Štiri noge te mize so arhetip Otroka, Prostitutke, Žrtve in Saboterja, ki predstavljajo tvoje največje izzive povezane s preživetjem. Hkrati pa gre za tvoje zaveznike, ki te spomnijo, kje si svojo moč predala v roke drugim. Ko se z njimi soočiš in vzameš svojo moč nazaj, postanejo tvoji zavezniki na poti Ljubezni in tvoji zaščitniki. Pomagali ti bodo, da ohraniš svojo suverenost in svoje moči ne zabarantaš zavoljo preživetja.

Kljub negativnim asociacijam gre za arhetipe, ki so nevtralni in so intimni sopotniki na poti nazaj Domov, v domeno tvoje Duše.

Notranji otrok je varuh tvoje nedolžnosti. Gre za prvi arhetip s katerim se identificiraš in na tvoji poti Ljubezni se moraš soočiti z izvorno rano, ki jo ta arhetip razkriva zate. Arhetip otroka razkriva tvoj najzgodnejši pogled na svet, varnost, lojalnost, družino in temeljne dinamike odvisnosti in odgovornosti v tvojem življenju.
V Čarovniku iz Oza je Doroteja tista, ki predstavlja otroka, ki išče pozornost, ki poskuša biti uslišana in prepoznana s strani odraslih (otrok išče lastno avtoriteto in odgovornost).

Na opečnati poti se Doroteja sreča Ptičje strašilo, ki je prestrašeno in se ne more odločiti v katero smer naj gre. Ptičje strašilo predstavlja arhetip Saboterja, ki je v dvomih, neodločen in prestrašen. Ne more se odločiti in verjame, da je Zguba, ker nima možganov. To je senčni aspekt Saboterja. Saboter je v svojem zlatem delu v resnici varuh izbire. V samem temelju predstavlja izzive v povezavi s strahovi, da bi spremenila svoje življenje.

Notranji klic selitve je brez dvoma tisti, ki bo preobrazil tvoj poznani svet. Ravno zaradi tega je Saboter tisti, ki ga boš na svoji poti nazaj domov k Sebi pogosto srečala. V kolikor se z njim ne boš spoznala, te bodo njegovi strahovi in težave z nezaupanjem vedno znova vodili v izbire, s katerimi boš blokirala svojo opolnomočenje in uspeh.
V zlatem delu gre za Kreatorja, ki namesto iz strahu kreira iz Ljubezni. Ki pogumno sledi notranjim navodilom Duše in hodi po poti Ljubezni z zaupanjem in suvereno.

Kositrni drvar
je drugi zaveznik s katerim se sreča Doroteja na svoji poti in s katerim se boš srečala tudi sama. Kositrni drvar je osamljen, zamrznjen in ne govori. Zase pravi, da nima srca. Srce predstavlja njegovo vero vase.
Prostitutka je tisti arhetip, ki je na tej poti varuhinja Vere. Njen glavni izziv je, da se razproda zavoljo fizičnega preživetja – ustreže, ugaja in s tem razproda svoje vrednote, svojo integriteto, moralo, dušo in telo. Trajna sprememba se v tvojem življenju zgodi šele, ko prepoznaš, kje bi se razprodala za voljo tega, da bi bila sprejeta in da verjameš vase. Kajti šele takrat, ko resnično verjameš vase in v svoje srce, te nihče ne more kupiti.

Tretji zaveznik na poti je prestrašeni Lev. Pravi, da nima poguma in je zaradi tega vedno Žrtev. Želi si biti Zmagovalec, ko bi le imel pogum. Žrtev je varuh samo spoštovanja. Običajno se prvič pokaže, ko v življenju ne dobiš tega kar potrebuješ ali si kaznovana za nekaj, česar nisi naredila. V samem jedru ima Žrtev težavo s tem ali se je vredno odpovedati moči, da bi s izognila prevzemanju odgovornosti za svojo samostojnost. Ti se moraš zavedati svoje osebne moči.

In na tvoji poti Ljubezni nazaj k Sebi boš soočena z vsemi štirimi. Na tebi je, da prevzameš odgovornost zase, se zavedaš svoje ranjenosti, strahu pred žrtvovanjem, kako se razprodajaš in kako sabotiraš svoj lastni uspeh. To so življenjske lekcije, ki jim ne moreš uiti. Lahko jih zanikaš, se delaš, da jih ni, se z njimi boriš ali bežiš pred njimi. Vendar te vse počaka na tvoji opečnati poti opolnomočenja.

Šele takrat, ko se boš pomirila z njimi in jih objela v sebi boš lahko v polnosti zaživela kot Ti. Tvoji notranji zavezniki so tukaj, da ti pomagajo ohraniti integriteto in te opozorijo, ko bi razprodala sebe, da se lahko zaneseš nase in vidiš priložnosti, kjer drugi vidijo izgovore.

Bolj, ko se zavedaš arhetipskih vzorcev s katerimi se boš srečala na svoji poti, kaj lahko pričakuješ, lažje boš potovala po tej poti nazaj k sebi. Če so tvoje izbire nezavedne, reagiraš in si v boju, begu ali zmrznjena v zanikanju. In v tem primeru pustiš, da te ovire na poti odvrnejo od razcveta, zaradi katerega si tukaj. In to kar iz svojega potovanja vem je, da ti orodja in veščine na tej poti lahko pomagajo in pohitrijo tvoje premikanje.
Ravno zaradi tega sem oblikovala druženje v 10 delih, ki sem ga poimenovala Prebujenje, kjer s teboj delim 9 pomembnih ključev, ki ti bodo odklepali vrata na tvoji poti nazaj k Sebi, nazaj Domov.

Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu, tam zunaj!
Taja Albolena