Arhiv Značk: v središču

Kot empat tvegaš čustveno izgorelost, ker prevzemaš čustva drugih nase…

Kot empatinja sem se v svojem življenju soočala s številnimi izzivi in težavami.
Pogosto sem mislila, da sem malo zmešana. In dokler nisem svoji mentorici, ki me je vprašala, zakaj me je tako strah biti vidna in se izpostaviti odgovorila, da me je strah, da bodo ljudje mislili, da sem nora, lanskega junija, se sploh nisem zavedala, kako močno sem se trudila biti nevidna.

Od kar pomnim, sem imela občutek, da sem nevidna za širši svet.
Da me ljudje sploh ne vidijo.
Na nek način sploh nisem zares obstajala.

Zelo zgodaj sem se naučila, da sem zavoljo preživetja prevzela čustva in težave drugih nase. Da oni ne bi trpeli.
Bila sem reševalka brez da bi sploh vedela kaj počnem.

Potrebovala sem desetletja, da danes lahko ubesedim to, kar sem vseskozi čutila.

To, kar je značilno za empatinjo je, da kot goba vsrkava čustva drugih.
In priznam, da sem do tega, kar bom s teboj podelila danes prišla šele decembra 2018, ko smo na poti v London.
In mimogrede, vedela sem, da bo London izziv za mojo hči, ki je bila pogosto označena kot pretirano občutljiva.
Vedela sem tudi, da bomo imeli izzive z držanjem svojega energijskega prostora in vdori močnih energij v osebno polje, saj sem energijo Londona začutila že junija, ko sem bila v mestu sama.

Kot empat zlahka začutiš preplavljenost z dražljaji okolice. Energije okoli sebe čutiš do skrajnosti. In ker poznam devinsko bitje Londona sem vedela, da je pred nami teden intenzivnega učenja.

Živčni sistem empata se na svet odziva pretirano, ker nima filtrov, kot jih imajo običajno ljudje. To je kot bi živec zaznaval dražljaje brez mielinske ovojnice, ki ščiti živec, kar pomeni, da izkušnje doživljaš pretirano in si vse prepogosto na meji bolečine. Tako intenzivno je, da je boleče.

Namesto, da bi tuje energije zadržal zunaj svojega energijskega polja, vsemu odpiraš vrata in imaš pogosto občutek, kot da sploh nimaš vrat. Ponotranjiš tako pozitivne, kot stresne izkušnje brez filtrov.

Ker je v zadnjih mesecih vsega čisto preveč je to, kar bom s teboj delila v nadaljevanju še toliko bolj ključnega pomena.

Zase lahko rečem, da mi desetletja ni bilo jasno kako to, da ne morem manifestirati in delati kreacije na tak način kot bi si želela, zakaj se stvari tako hitro sfižijo in zdaj poznam odgovor. Ker svet okoli mene tako močno vpliva na mojo notranjost.

Živo se spomnim izkušnje, ki jo je imela moja starejša hči z neznanko na ulici, ki jo je s svojo negativno energijo tako preplavila in prestrašila, da ni mogla spati. In še danes, kljub temu, da je minilo deset let od tega mi pove, kako globoko jo je pretresla ta ženska, ki je sedela pri sosednji mizi v lokalu, kjer smo bile na sladoledu.

In danes mi je jasno tudi to, da na empatinjo vpliva tudi neznanec, ki sedi poleg nje v kinu. Spomnim se sebe in svoje zgroženosti, ko sem sedela ob prijetnem gospodu, medtem, ko so se v moji notranjosti odvijali filmi, ki bi jih zlahka pripisala 50 odtenkom sive. In ne ni žur, ko vse to doživljaš v sebi, kot da je tvoje.

Zato sploh ne preseneča, da empati izkušajo kronično utrujenost, čustveno izgorelost, izpraznjenost in mentalno izčrpanost. Vsega je enostavno preveč, zaradi česar pogosto hrepeniš po pobegu od sveta in sploh vsega. Odmik od sveta se ti pogosto zdi še najbolj posrečena izbira.

In to kar je pogosto posledica vsega stresa, ki ga vsrkaš vase, so nerazložljive bolečine in številne, še posebej avtoimune bolezni, ki jih zdravniki ne znajo razložiti ali pa kljub letom ali celo desetletjem in številnim dietam, zdravemu načinu življenja in prehranjevanja stvarem nikakor ne prideš do dna.

Ko tole bereš, se zagotovo spomniš koga, ki ima tovrstne simptome, pa mu okolica vztrajno prigovarja, da je preveč občutljiv ali občutljiva in naj se že enkrat zberejo in razvijejo bolj trdo kožo.

Spomnim se sebe, kako mi je do živega prišlo nenehno zasramovanje v stilu ne bodo no tako občutljiva, ki me je vsakič znova spravilo v stisko. Ker če bi vedela, verjemi mi, da bi to že naredila.

In k pisanju prispevka me je spodbudilo predvsem nepoznavanje ljudi in dejstvo, da so številni takoimenovani novodobni otroci o katerih sem tam v letu 2004-2006 veliko govorila tudi sama, saj veš, Indigo in Kristalni otroci, v resnici empati z darovi in sposobnostmi, ki jih ne skrivajo tako, kot sem jih skrivala sama.

Kot empatinja zaznavam globine življenja, njegovo mističnost in magijo.
Globoko se me dotika lepota, čistost in nedolžnost narave. Čutim Zemljo.
In danes vem, da sem tudi zaradi tega začela delati s feng shuijem in energijskim čiščenjem prostorov.
Ker je bila to moja globoka potreba. Imeti čist in prijeten prostor, ki ne vsebuje tujih energij.
Eden od izzivov, s katerimi se srečujem je brez dvoma tuja energija v oblačilih in nakitu zaradi česar zelo premišljeno nakupujem. In ne morem uporabljati že nošenih oblačil, kupovati stvari v starinarnici ali vintage kosov nakita, ne glede na to, da me vedno znova pritegnejo.

Ja, tudi zaradi tega se zlahka pogovarjam z devami predmetov, rastlin in domov, pa tudi z duhovi, ki jih je na pretek.

Vendar sem potrebovala kar nekaj časa, da sem to prepoznala kot moje Darilo in ne breme ali celo prekletstvo. Kajti vse to, kar nekatere očara je bilo točno tisto, zaradi česar se nikoli nisem dobro vklapljala v družbo. Ne glede na to, da sem se trudila.

Verjetno mi je tudi zato blizu citat neznanega avtorja, ki pravi, da če čutiš, da se ne moreš vključiti v ta svet, je to zato, ker si nanj prišla, da bi ustvarila boljšega.

In to je bila moja obsesija od nekdaj. Od kar pomnim sem želela narediti pozitivno razliko in ustvariti boljši svet. Ker me strahote vojn in nasilja, zla, ki smo mu priča vsakič globoko pretrese.

Zaradi tega nikoli nisem marala grozljivk in nasilnih akcijskih filmov ali igric.
In tudi zato sem imela zelo dolgo časa težave z moškimi v svojem življenju. Ker se mi je vse to pretirano testosteronsko merjenje moči, tekmovalnost in adrenalinski podvigi zdelo nepotrebno in brez smisla.

Danes vem, da imam zelo nizek prag senzorične preobremenjenosti, kar v praksi pomeni, da neprijeten dražljaj kot je hrup, množica, jezen človek, močna svetloba in podobno vznemiri moj živčni sistem in to preplavljenost čutim kot nelagodje zaradi katerega bi najraje skočila iz svoje kože.

In ja, ne maram površinskih pogovorov. Izčrpavajo me.
In danes vem, da je to čisto ok.
Taka sem.

Sem se pa morala naučiti in v praksi vedno znova mojstriti razsodnost in razločevanje – Kaj je moje in kaj ni moje?

Empatinja doživlja energije skozi svoje telo. Ker je vse energija, tako čustva, kot fizične zaznave, ponotranjiš tako občutke, kot tudi bolečine in fizične zaznave ljudi in predmetov, ter prostorov, ki te obdajajo.

Včasih se moram v lokalu presesti na kak drug konec zaradi energije, ki jo je v prostoru pustila druga oseba ali dogodek. Včasih tega nisem vedela in sem stvari vsrkala kot goba, nato pa sem potrebovala čas in številne tehnike, da sem se očistila vseh teh vplivov.

Tudi zaradi tega danes ženske učim, kako poskrbeti za svoj energijski prostor, prepoznati energijske vzorce in energijsko čistiti sebe.

Ker se me ljudje tako zelo dotaknejo sem dolgo časa potrebovala, da sem natuhtala kako ravnati s prekletstvi in uroki ljudi, pa tudi dogovori med dušami.
Sem še iz tiste šole, ki je učila, da moraš energijske vezi rezati, vendar sem kmalu ugotovila, da to ne deluje. Ker se vezi vedno znova poustvarjajo nazaj dokler ne razpustiš dogovora, ki tovrstno energijsko povezavo ohranja. Zato danes ženski pomagam opustiti prtljago preteklosti, da resnično zaupa vase, se zanese nase in zasije kot Ženska, za katero se je rodila, da je.

Razlika je med empatično žensko, ki sočustvuje s človekom, kadar prestaja težke trenutke in je vesela za druge, ko so v življenju radostni in empatinjo. Empatija je čustvena resonanca, ki ima svoj spekter. Empatinja pa v svojem telesu zaznava čustva, energijo in fizične simptome drugih ljudi.

Senzitivna je na ton glasu in zna brati med vrsticami. Sliši tudi neizgovorjeno, kar pogosto ni niti malo prijetno.

Vse močno čuti, saj je njen živčni sistem zelo občutljiv.
Zaradi tega je pogosto občutljiva na svetlobo, vonje in zvoke.

Pet intuitivnih jezikov, ki jih govori empatinja so jasnočutnost, jasnovednost, jasnovidnost, jasnoslušnost in jasnoolfaličnost. In pomembno je, da jih spoznaš in se jih naučiš uporabljati.

Več o tem, kako stopiti v svojo žensko moč/svetlobo delim v 8 tedenskem druženju Stopi v svojo žensko moč/svetlobo, ki ga začenjamo v petek 22.2.2019
Več o programu najdeš na

Bodi Svetloa, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Tvoj osebni prostor

Eno najbolj presenetljivih spoznanj zame osebno je bilo kako pomembno je, da zmorem držati svoj prostor, svojo posodo takrat, ko je videti kot da se vse podira. Ena najpomembnejših veščin sodobne ženske je, da je sposobna držati svojo posodo, svoj sveti prostor zase zavestno.

Za leto 2019 čutim, da bo zavedanje in držanje svojih osebnih meja in svojega osebnega prostora ena najpomembnejših veščin.

In na poti svojega razvoja sem šla tudi skozi to fazo, ko sem si želela, da bi mojo posodo držal nekdo drug. Enostavno je bilo preveč.
Preveč naporno. Preveč preplavljujoče.

In to pogosto pripelje tudi do tega, da pričakuješ, da ti bo nekdo drug dal na voljo svojo posodo, da se skozi njo lahko izraziš.

To je brez dvoma povezano s tvojim celičnim spominom, kjer se še vedno spomniš tega občutka, da ti je v prvih letih tvojega življenja osebni prostor držala mama.
V praksi je otrok prvih sedem let svojega življenja v energijskem polju svoje mame. In to ima svoj smisel, kajti mama je tista, ki te nauči s svojim zgledom, kako poskrbeti zase.
Tega te ne uči z besedami ali z intelektualiziranjem kaj in kako, temveč s tem, kako zna v praksi poskrbeti zase.

Dejstvo je, da si kot odrasla oseba sama odgovorna zase. Kar v praksi pomeni, da ti nihče ni dolžan ničesar. NIč ti ne pripada. Vendar si kljub temu, da si odrasla oseba vedno, ko imamo pričakovanja do kogarkoli, da te bo držal, na koncu razočarane. In razočaranje je predvsem nad seboj, ker si zopet svojo moč dala v roke nekomu drugemu.

Na neki ravni se tega vedno zavedaš.

Izziv sodobne ženske je v tem, da potrebuješ imeti zdrave osebne meje.
Ko imaš svoje osebne meje postavljene, čutiš osvobojenost, čutiš, da si v stiku s seboj.

Ena najpomembnejših stvari v življenju ženske je, da se zaveda, kaj je, kje se nahaja, da čuti sebe, svoj osebni prostor, ki ga imenujem sveti prostor.

Postavljanje svojega energijskega prostora je ključnega pomena za občutek varnosti, da sprejemaš sebe točno tako kot si. Ko imaš postavljene svoje osebne meje, čutiš celostnost, samozavest, sočnost življenja in si lahko ranljiva, odprta, sprejemljiva, nežna, mehka in ženstvena.

Ko nimaš občutka, da imaš prostor, posodo, ki te drži, si v pripravljenosti, da se braniš ali napadeš, si zakrčena, zategnjena, v pripravljenosti in nesigurna vase.

In rada govorim o tem, da imaš na izbiro zgolj dve opciji ali si sproščena in čutiš ljubezen ali pa si zakrčena in čutiš strah.

Spoštovanje sebe, svojih meja, svoje posode, je ključnega pomena za to, kako se odvija tvoje življenje.

Sposobnost ustvarjanja svetega prostora je sposobnost, da držiš sebe, v sebi.
Da zmoreš upravljati s svojo energijo, ki vstopa v tvoj osebni energijski sistem, na vseh 4 nivojih; fizično-energijskem, čustvenem, mentalnem in duhovnem.

Sodobna ženska je danes preobremenjena, preplavljena s čustvi, s stresom in zaradi tega čuti nemoč, šibkost in nezmožnost, da se poveže.

Ko si v čustvenem kaosu, je resnično težko ostajati odprta, ranljiva in sprejemljiva. In to, kar vedno znova poslušam s strani ženske je, da se s pomočjo določenih praks uspe postaviti za nekaj dni, potem pa stik s seboj ponovno izgubi.
Enostavno ne zna držati sama sebe, držati svojega osebnega prostora. Na žalost vedno, ko izgubiš občutek za sposobnost, da držiš prostor zase, da držiš sebe, enostavno ne moreš ostajati odprta in povezana z ljudmi v svojem življenju.

In ko se zapreš za enega, se zapreš za vse, tukaj ni izjem.

Ko imaš dobre osebne meje, jih čutiš v svojem notranjem centru.
In ko imaš resnično dobre osebne meje, čutiš, da lahko držiš sebe.
Ceniš sebe in čutiš svojo lastno vrednost.

In ker so ženski odnosi izjemno pomembni, rada pozablja na to, da je uspešen odnos povezan z dvema posameznikoma, ki sta vsak v svojem osebnem prostoru, vsak v stiku s svojo lastno identiteto.

Resnično moraš čutiti sebe, vedeti kdo si in kaj je tisto, kar te naredi edinstveno, enkratno in neponovljivo. Resnično moraš biti v stiku s seboj, da lahko jasno izraziš svoje srčne potrebe in želje osebi na drugi strani.

Ko skupaj prideta dve osebi, ki sta vsaka v svoji energijski krogli, ki čutita sebe, svojo enkratnost in edinstvenost, je potencial za intimno partnerstvo izjemen.

Energijska krogla je struktura, ki je del tvojega telesa.
Povezana je z arhetipom Gaea, ki ustvarja strukture in skrbi za tvoj sveti prostor.

Ta sveti prostor ustvarja atmosfero varnosti, zaščitenosti in ti omogoča, da upravljaš s svojo energijo resnično na eleganten in sijoče ženstveni način.

Moja osebna izkušnja je, da se bolj mehko in nežno soočaš s svojimi čustvi, da čutiš večje udobje v prisotnosti čustev, tudi neugodnih in predvsem sem postala bolj prijazna do sebe in do ljudi v moji okolici.

Ko si v svoji energijski krogli, čutiš, da si popolnoma prisotna v tem trenutku tukaj in zdaj.
Izjemna izkušnja, da si priča sama sebi, je nekaj, kar postane tvoja dnevna izkušnja, ko se resnično utelesiš in čutiš sebe tukaj in zdaj.
In to je izkušnja, ki je ne bi zamenjala za nič na svetu.

Samo, če si utelešena in čutiš svoj sveti prostor si lahko intimna, povezana, ranljiva, odprta in sprejemljiva brez strahu, da boš ranjena, izkoriščena, zlorabljena, zapuščena zato ker …

Oseba, ki je v svojem osebnem prostoru, je čustveno uglašena, čuti kar čutiš ti, je s teboj v srčni komunikaciji, saj čuti, da zmoreš držati samo sebe in da zmoreš upravljati s svojimi čustvi, s svojo energijo in zato ne boš preplavljala osebe na drugi strani s svojo energijo. Ko si v svojem prostoru, brez pričakovanj, da bi te morala oseba na drugi strani rešiti, se ljudje v tvoji družbi sprostijo, saj čutijo, da so lahko to kar so.

Oseba, ki je v svojem osebnem prostoru, ti da občutek, da imaš vso pozornost in čas na svetu, ki ga potrebuješ in to je magnetno privlačno.

Na druženju Aktiviraj svoj Sijaj bom na Imbolc podelila glavna orodja postavljanja svojega osebnega prostora. V praksi vidim, da se telo uči od telesa in zato je za vsako mamo tako zelo pomembno, da te veščine pozna in jih uporablja, ker se skozi to učijo njeni otroci.

Prakse, ki so meni osebno pomagale, da sem se resnično začela zavedati svojega osebnega prostora in da znam hitro napolniti svojo notranjo posodo z zadovoljstvom, da čutim izpolnjenost bm delila s teboj v praksi. Aktiviraj svoj Sijaj je enodnevno druženje, kjer bom delila prakso. Prijavi se na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Globine Ljubezni

Na katerem robu stojiš v tem trenutku?
V kateri prepad čutiš, da te potiska tvoja duša, ki želi zate, da skočiš onkraj znanih okvirov?

Čas je intenziven in kaos vznika v svetu tam zunaj.
Se boš prepustila noriji sveta ali boš našla svojo pot v globine sebe?

Ja vem, tam zunaj imaš na voljo na tone informacij. Dejstvo je, da ti je vse na dosegu prstkov in kadarkoli lahko strica Googla vprašaš karkoli.
Vendar je dejstvo, da odgovorov, ki jih iščeš ne boš dobila tam zunaj.
V tebi so.
Vsi odgovori so že v tebi.
TI že si ta Ženska, ki ti je namenjeno, da si.

In tvoje delo je, ne da jo najdeš, ampak da odstraniš vse ovire, ki jih imaš med njo in sabo v tem trenutku. V bistvu gre za to, da moraš te notranje ovire prepoznati in jih raztopiti. In tega nihče ne more narediti namesto tebe. Lahko pa te vodi.

Dejstvo je, da je zadnji mesec v letu čas za refleksijo in poglobljeno inventuro.
Seveda ji lahko ubežiš s hitrostjo, evforijo in osredotočanjem na stvari tam zunaj, vendar to, kar se premika v tvojih globinah ne bo šlo nikamor.
Vse te bo počakalo.

Ker je tvoj dušni dogovor tak, da si prišla na ta planet, v ta čas z namenom, da usvojiš in izmojstriš določene lekcije, ki ti jih tvoja duša vedno znova prinaša v ospredje.
In zelo vztrajna je.
Nikoli ne bo odnehala. Le vedno bolj te bo stiskala ob zid.
Tvoja Duša je tvoja vodnica. Ona ve, kaj je izbrala. In ve, kaj moraš utelesiti, da bi prišla na mesto moči in izpolnjenosti v sebi.

Vsi odnosi v tvojem življenju so vnaprej dogovorjeni. Nič ni slučajno. Vse je del igre, ki jo je duša izbrala zase. To, kar mora izkusiti se ponavlja toliko časa, dokler ne vzameš lekcije, s katero si prišla na ta planet.

In temu ne moreš ubežati.
Lahko si zatiskaš oči, ignoriraš, bežiš stran, ali se boriš s tem, vendar te spravlja ob pamet vse dokler ne ugledaš poante te igre.

Poanta je v tem, da prepoznaš in se pomiriš s tem, da je vse v tebi.
Naj ti ponazorim s primerom… Žrtev je v tebi. Tudi če ti gre res na živce pri drugih, je del tebe. Zase vem, da je še vedno vabljiva, ko imam občutek, da se mi dogajajo krivice. Ja, najraje bi šla v svojo žrtev. Tako domača je in udobna. Tako zlahka pokažem s prstom na druge, ki so krivi, da se meni dogaja, kar se mi.

Vendar danes poznam resnico.
In resnica je, da mi nihče ničesar ne dela. Ker tisti, ki ga vidim kot nasilneža, tirana, mučitelja je tam z namenom. Opominja me, da si moram pogledati ta del v sebi.
Vedno bolj jasno vidim, da eden brez drugega ne moreta obstajati. Kjer je eden, je tudi drugi. Siamska dvojčka sta. Dva dela iste palice.
Še posebej je ta del aktiven, če ga ne vidiš v sebi. Potem ga vidiš zunaj sebe. In vedno bolj ti skače v obraz, da bi ga ja ugledala in sprejela v sebi.

Duša te vedno znova vodi v situacije, kjer se čutiš kot žrtev. Če se začne s starši, se nadaljuje s prijatelji, s partnerjem, z otroci, s šefom ali sodelavci. Vsi so tam zate. In duša ve.

Tisti del, ki potrebuje zavestno prepoznavo in pomiritev s polarnostmi v tvojem življenju je osebnost. Dojti moraš, da se moraš ustaviti, prepoznati zakaj so ljudje v tvojem življenju, kaj ti odigravajo, da bi to lahko razpustila v sebi.

Večina ljudi pusti, da jih življenje kot listje premetava v vetru. Vedno znova so jim na voljo situacije, kjer se počutijo kot žrtev. Z namenom.
Ko se ti počutiš žrtev, si žrtev nekoga ali nečesa tam zunaj.
To je vstopna točka, kjer se sprememba lahko zgodi.
Ko prepoznaš, da vedno znova k sebi pritegneš identično izkušnjo.
Ljudje so drugi. Izkušnja je ista.

Vse to z enim samim razlogom… da dojameš, da ni poanta zunaj tebe, temveč v tebi.
In čas v katerem smo, ti pritiska na najbolj boleče dele v tebi.

To je čas, ko vznikajo na površje mnogi zapuščeni odnosi, stari nedokončani pogovori, stvari, ki ti gredo na živce. Vse tisto, kar si pometla pod preprogo.

In nekaterih odnosov enostavno ne moreš priganjati, potiskati, na silo zaključiti.
Pravijo, da čas celi rane. V resnici jih ne. Kajti to, kar celi rane je tvoja prisotnost, tvoja ljubezen, tvoja izbira, da se s temi odnosi pomiriš in jih objameš. V sebi.

Dejstvo je, da nedokončane stvari v odnosih vedno počakajo na pravi trenutek, ko spet pokukajo na površje in te opomnijo, da so še vedno tam. Ker to ni nekaj, kar se dogaja zunaj tebe. V resnici se dogaja v tebi.

Rada rečem, da moraš ti imeti dovolj trdno posodo in kapaciteto, da držiš sama sebe, ko se začneš na dah potapljati v svoje globine.

Ženska mora izmojstriti svoj notranji čustveni svet, okrepiti sebe, postati bolj stabilna, se naučiti, da so čustva vodniki v lastne globine in da so tvoji sli.
Prinašajo pomembna sporočila kje si ujeta in kje se moraš osvoboditi v sebi.

Zase vem, da sem pred devetimi leti zavestno odkorakala stran od plitvin in se podala v globine.
In zdaj plavam v globinah ljubezni.
V prostranem breznu brez dna, ki je raznoliko in kjer nikoli zares ne vidim kam grem.
To kar z gotovostjo vem je, da je to brezno brez dna. Ker vsak dan znova odkrivam, da se izkušnje vedno znova poglabljajo in številne presenetljive načine.

To je mesto nepoznanega, kamor se kot dekle v dvajsetih nisem upala in sem se globinam izogibala.
Zdaj v svojih štiridesetih pa sem jih primorana raziskovati.
Ne, vanje se nisem začela potapljati hote.
V globoke potope so me vodili odnosi, ki sem jih želela izboljšati.

In danes vem, da potrebuješ čas, da odkoplješ zaklade, ki se skrivajo v odnosih, ki so ti najbližji.
Ti odnosi terjajo, da si vzameš čas zase. Da spoznaš sebe. Da poglobiš odnos s seboj.
Terjajo pozornost, prisotnost, potrpežljivost, voljnost, da se odpreš in ustvariš polje bližine.
Terjajo radikalno iskrenost, da zmoreš slišati svojo resnico in resnico osebe na drugi strani.
Terjajo soočenje s svojimi strahovi, da zaupaš vase, se zaneseš nase in se spustiš v globino.
Terjajo, da objameš vse, kar te pustolovščine prinesejo na površje.
Terjajo, da tudi najtežje globine raziskuješ s čudenjem in radovednostjo.
December je mesec, ki te vodi v globine. Odstira mesta, ki jih še ne poznaš.

Vabi te tja, kamor si se kot duša zavezala, da boš šla.
In potapljanje v brezmejno modrino globin se nikoli ne konča.
V življenju nikoli zares ne prideš do dna.
Življenje te širi onkraj cone udobja.
Vabi te, da slediš srcu v globine, ki so strašljive.
Snubi te, da vedno znova zavestno izbiraš, da varuješ ljubezen.

Ja, to, da vodiš iz sebe, iz svojega srca terja veliko poguma, terja srčnost.
Vedno znova izziva status quo in udobje znanega.

Res pa je, da globlje, ko si, večji mir je v tebi.
Bolj si v stiku s seboj.
Pomirjena.
Izpolnjena.
Radostna.

Praznuješ svoj obstoj.
S hvaležnostjo za vse, kar ti je na voljo.

Zdaj je čas.

Potopi se Vase.
DiveIN, Divine

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

P.S. Še malo in bo na voljo moja knjiga Globine Ljubezni. Kmalu podelim več 🙂

Ženska v sebi nosi moč preobrazbe

Nekaj čarobnega se zgodi, ki prepoznaš svetost življenja. Poznavanje svetosti življenja spremeni vse. Spremeni to, kako se obnašaš do sebe, spremeni tvoj odnos z drugimi in z vsem na tem planetu. Spremeni kaj vidiš in kako vidiš stvari v svetu.

Ko prepoznaš svetost v drugem bitju, tvoja svetloba kot vžigalica prižge plamen v drugi osebi.
Brez tega zavedanja, da je življenje sveto, je vse ostalo brez pomena.
Ko se zavedaš svetosti, se vse moči, ki so v tebi, izrazijo v svojem izvornem potencialu.

Brez zavedanja svetosti energije in virov Zemlje, ostajaš ujeta v objektivizaciji, ko na Zemljo, na telo in na vse stvari gledaš zgolj kot na objekt. Ustvariš lahko mnoge stvari, vendar če povabiš svetosti, da soustvarja s teboj, samo dodajaš objekte na planet. Ko ustvarjaš s svetostjo, to sije iz tega kar ustvarjaš. Svetost oživlja materijo.

Izkušanje svetosti življenja je mogoče le skozi srce, ki je osvobojeno predsodkov, sojenja in pričakovanj. Ko si v stiku z izvorno modrostjo. Kajti svetost življenja je celostna, celovita in je Eno z vsem.

Izkušanje življenja kot svetega je ena najbolj izjemnih izkušenj, ki jih lahko imaš. Je izkušanje božanskega tukaj in zdaj, v telesu. Ko si zvesta sebi in spoštuješ kdor si, kar v sodobnem svetu, ki nenehno preusmerja tvojo pozornost v zunanji svet in svetleče predmete tam zunaj, terja veliko mero poguma in vztrajnosti. Svetost terja od tebe, da živiš v skladu z nečim mističnim, z nečim nevidnim, kar je v svetu, ki nagrajuje samo vidne in očitne stvari vse prej kot lahko.

Svetost življenja je domena božanske ženske energije, bolj točno Velike Matere.
In ženska ima veliko večjo odgovornost, ko pride do utelešanja svetosti življenja, kot moški. Ženska je tista, ki kreira življenje. Povabi svetost življenja v kreacijo novega bitja, novega življenja.

In ne le, da je sodobna ženska na to pozabila. Tega ne ceni in je sama tista, ki zlorablja samo sebe ker v sebi čuti negotovost in verjame, da ni dovolj xyz. Ko začneš sama sebi govoriti, da nisi dovolj dobra, postaneš nasilna sama s seboj.

Oskrunjenost matere se dogaja vedno, ko si nasilna do svojega telesa, do svoje strukture, do življenja, do svete posode, ki jo naseljuješ.

In vendar je poznavanje svetosti življenja način, kako je ženska preživela trdost, težave in žrtvovanje za otroke in družino. Skozi brezpogojno ljubezen do otrok, kjer je vedela, da je lahko eden bolj pameten od drugega, hkrati pa sta oba enako sveta, se je svetost krepila in rasla s tem, ko je ženska ohranjala odprto srce kljub težkemu življenju.

Ženska je dom.

Ženska v sebi nosi sposobnost, da stke posodo svetlobe in ljubezni, ki drži življenje, ki ustvari posodo stabilnosti in podpore za skupnost. Svetost je živa v telesu ženske in se kaže skozi njeno kapaciteto, da poskrbi za življenje. Maternica je tisto mesto, ki ga ženska da na voljo, da se skozi njo porodi karkoli novega, pa ne le otroci.

Maternica je potentno magnetično mesto, skozi katerega se poraja energija mnogih dimenzij. Je izjemno orodje, če veš kako ga uporabiti za dobrobit celotnega človeštva.
In nova Zemlja se poraja skozi žensko, če bo znala to svoje orodje uporabiti z modrostjo in očistitti vse tiste ovire, ki jih nosi v sebi zaradi katerih tega znanja, modrosti in svetosti, ki jo ima na dosegu roke ne uporablja že zdaj.

Ta substanca svetlobe v ženski ima kapaciteto, da se direktno poveže s sveto substanco, svetlobo v kreaciji. Ta substanca je kot katalizator za življenje. In preko svetlobe je ženska vtkana v mrežo življenja, v vzorce življenja na način, ki je moškemu neznanka.

Ko si v stiku s svetostjo življenja, si v stiku z Vsem, kar je. Si Eno.

In zaradi tega ženska ne potrebuje moških duhovnih praks odpovedovanja, osame in rigoroznih praks osredotočanja, ker ima direktno povezavo z vsem tem za kar mora moški vložiti več truda in napora.

Tragedija sodobne ženske je v njenem nepoznavanju svoje izvorne narave in čudežnosti, ki jo nosi v sebi. Hrepeni po svetosti in jo ob enem išče tam zunaj nekje. Skozi svoje prakse se umika in si zapira pot s svojo ignoranco, strahovi in nesposobnostjo, da utelesi svetost življenja v polnosti in to živi.

Če zanikaš, ignoriraš svoje telo in ga nočeš vključiti v svoje duhovno življenje, ga jemlješ kot nekaj manjvrednega in ga omalovažuješ, si zapiraš edino pot, ki je naravna kot je dihanje. Telo je vse prepogosto mesto ujetosti, objekt, tako kot vse zemeljske stvari. Ker na zemeljsko izkušnjo gledaš kot na nekaj manj vrednega od duhovne izkušnje, ki jo iščemo tam nekje zunaj sebe, zamujaš svojo priložnost, da živiš kot ženska za katero si se rodila, da si.

Ženska je tista, ki posveti življenje s svojo prisotnostjo, ko se prebudi in v sebi aktivira to sposobnost, ki latentna čaka nanjo.

In vendar sodobna ženska to aktivno zavrača.
In leta sem se spraševala kaj je na stvari. Zakaj?

Danes mislim, da poznam odgovor.
Ženska lahko pozdravi svet.
Ženska lahko regenerira svet precej hitreje, kot če to prepustimo mami Zemlji in naravnim ciklom.
Ženska lahko spremeni svet.

Vendar tega ne more narediti dokler zameri moškemu.
Tega ne more narediti, dokler je jezna na moškega.

Ja res je, moški so naredili veliko grdih in bolečih stvari. Ja naredili so kaos. Zemljo že tisočletja izčrpavajo. Uničili in oskrunili so najbolj svete dele njene pokrajine.

Ja moški je poškodoval svetlobne celice Zemlje.
Velika večina vidi uničenje okolja, vendar ne vidijo duhovnega uničenja.
Na notranjih nivojih so bili templji uničeni. Svetloba notranjega sveta ni več dostopna človeštvu.
In na ženski je da opravi svoje delo v sami matrici življenja, če želimo, da bo človeštvo preživelo.

In draga ženska, roko na srce, ne vem, če je na Zemlji dovolj žensk, ki so pripravljene narediti kar je potrebno, da obnovimo to svetlobo. Leta 2010 sem imela vizijo in bila sem polna upanja in verjela sem, da nam lahko uspe.
Danes, leta 2018 mislim, da smo ta vlak zamudile.

Zakaj?

Ker ženska danes ni pripravljena narediti tega kar je potrebno narediti.
Odpustiti moškemu uničenje, ki ga je ustvaril.
Ker je toliko žensk, ki s prstom kažejo na drugo stran češ, glejte kaj ste naredili.
In s tem, ko kaznujemo moški del pozabljamo, da kaznujemo tudi sebe.

Še vedno verjamem, da lahko obnovimo svet.

Skozi duhovno delo, lahko ženske obnovimo to, kar bi planetu vzelo nekaj tisoč let. Globoko v sebi vem, da imamo to sposobnost.

Vendar to, da objameš svojo svetost ni majhna stvar.
To kar terja od tebe je prevzemanje polne odgovornosti.
Prevzemanje odgovornosti in svoje vloge v tem, kar se je dogajalo na Zemlji, kar se je zgodilo ženskam sveta. Ne le to, kaj se je dogajalo ampak kako je ženska sodelovala v tem, da je svojo moč razdala in zanikala svojo svetost. In ob tem se boš morala soočiti z besom in žalostjo, ki se ji ne moreš izogniti.

Soočiti se je potrebno s tem, čemur si se odpovedala, kaj si izgubila, kar si razdala in kako si prispevala k nasilju. Presvetliti je potrebno zgodovinsko in globoko osebno nasilje in uničenje, oskrunjenost vsega svetega. In dokler tega ne boš zmogla narediti v sebi, ne boš mogla živeti svoje moči v polnosti.

Dokler ne posvetiš svoje teme, svoje izkušnje, ne moreš stopiti v svojo polno moč kot ženska.
Zaradi vpliva, ki ga ženska ima na Zemljo in svet okoli sebe, v kolikor ne pozdravi svoje teme, svojega besa, svojega nasilja in destrukcije, bo to prenesla na Zemljo. Namesto da bi pozdravila, bo s svojimi nepozdravljenimi stvarmi še bolj poškodovala.

Preden bo ženska lahko pozdravila svet, mora najprej pozdraviti sama sebe.
In nobeno zdravljenje ni mogoče brez da sprejmeš celoto vsega kar je.
Popolno sprejemanje je spoštovanje.

In če si iskreno voljna, pripravljena na to, da prispevaš k svetosti življenja, moraš najprej najti način, da pozdraviš svoj bes, predvsem svoj bes do moških.
Namesto kastracije moških je potrebno narediti prostor. Kajti sodobni moški sploh ne ve več kaj zares pomeni biti možat. Njegova mama je poskrbela za to, da mu je vzela moč. In njegova žena je samo nadaljevala s to prakso.

Razumeti moramo, da ne moremo pustiti moških za sabo in same odkorakati v prihodnost.
Kot sem rekla je uničevanje moških uničevanje sveta.
Treba je prevzeti odgovornost za svoje nasilje in uničevanje. Sprejeti je potrebno in se pomiriti s tem kar je bilo in kar je.
Posvetiti je potrebno in presvetliti temo zavestno, z iskrenim sprejemanjem in brez sojenja, razsojanja in uničevanja.
V sebi moraš zaceliti kar je poškodovano, če želiš to zaceliti v svetu tam zunaj.

Saj veš, ti moraš biti Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu tam zunaj!

Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako lahko začneva soustvarjati življenje, za katero si se rodila, da ga živiš in se mi pridruži v programu Dragulj Ženske Duše, kjer bomo v 4 mesecih potovale v globine same Sebe. Na srečanje z Ljubeznijo. V soočanje z ovirami, ki jih imaš med seboj in Ljubeznijo v Sebi. Na voljo sta dve možnosti, individualno mentorstvo skupaj s programom ali samo program, kjer te bom vodila skozi štiri temeljne ranjenosti, ki ti preprečujejo, da zasiješ kot TI; oskrunjenost, zasramovanje, demoniziranje in izločenost.

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

Svetovni dan sestrstva

Svetovni dan sestrstva praznujemo 5. oktobra.

Gre za globalno praznovanje povezanosti vseh žensk kot dušnih sester. Gre za zavezo, da druga drugo podpiramo, negujemo in zaščitimo.

Shakti Badhan je indijski praznik, ki je nastal kot odgovor na Rakhsha Badhan. Rakhsha Badhan se v Indiji praznuje avgusta, ko sestre privežejo sveto nit povezanosti na zapestje brata, kar simbolizira sestrsko ljubezen in molitev za dobrobit bratov.

All Ladies League so začele s pobudo, da se Shakti Badhan praznuje 5. oktobra, ki je edinstven način povezovanja žensk ne le v Indiji, temveč po vsem svetu.

Gre za pobudo, da ženske namesto sovraštva, tekmovalnosti, sojenja, kritiziranja med ženskami, spodbudimo dušno povezanost podpore, celovitosti, praznovanja, da stojimo druga z drugo in druga za drugo.

Dušno sestrstvo simbolizira pripadnost, povezanost, podporo, praznovanje druga druge, pomoč druga drugi v tem, da vsaka postane ta ženska, za katero se je rodila, da je.

Namesto individualizma, samozadostnega posameznika, dušno sestrstvo prinaša s seboj pomembno sporočilo, da je pripadnost in povezovanje tisto, ki nas lahko popelje v drugačno prihodnost.

Sestrstvo namreč ustvarja sveti prostor za zdravljenje.
Spodbudi te, da se spustiš v globino svoje ženske duše in v sebi prepoznaš kdo si in zakaj si tukaj.

Ženske znamo biti priča druga drugi s sočutjem. Vsaka potrebuje to, da je ugledana in da prepozna svojo dragocenost. Če nam starši niso dali tega prostora na voljo, je pomembno, da najdemo skupnost, v kateri smo ugledane in slišane, kjer čutimo podporo in varnost, da se resnično odpremo in smo ugledane, take kot smo.

Vsaka ženska na ta planet prinaša dragocene dragulje, vendar jih ne more podeliti z ljudmi in s svetom, dokler jih ne prepozna v svoji notranjosti in dokler sama resnično ne pozna in vidi sebe in svojega Darila.

V družbi v kakršni odrašča sodobna ženska tega prostora ne dobi in zato pogosto potrditev išče v zunanjem svetu, saj je izgubila stik s svojo Shakti, življenjsko, žensko, kreativno energijo, ki je v njej.

Shakti je božanska ženska energija, kreativna sila in badhan pomeni povezava.

Shakti Badhan nas spomni na povezanost s svojo žensko močjo, hkrati pa predstavlja povezanost med vsemi sestrami. in božansko ženstvenostjo, ki jo vsaka uteleša.

To je tudi čas, ko si ženske izmenjajo sveto Shakti zapestnico, nit, trakec, druga drugi ga zavežejo na zapestje, kot simbol močne vezi povezanosti v sestrstvu, da poveča moč ženske v njeni notranjosti, da žensko, za katero se je rodila, da jo živi podeli z ljudmi in s svetom.

Shakti zapestnica te spominja na Shakti, ki teče od ženske k ženski.

5. oktober je dan, ko se ženske na različnih delih sveta družijo, si pomagajo in podelijo, kaj lahko naredijo druga za drugo in za svet. Dušno sestrstvo nam omogoči, da začutimo druga drugo in da stopimo v celoto, ki jo vsaka nosi v globinah svoje duše. Pomembno je, da se spomnimo, da je v resnici vse Eno in je eno v vsem, ni ločenosti.

Vendar je potrebno to prepoznati, ugledati v sebi, kajti stvari, ki jih ne vidiš, so zate nevidne, ne obstajajo, četudi so v tebi. Dejstvo je, da vsaka v sebi nosi ogromne potenciale, vendar je od tvoje sposobnosti, da jih prepoznaš in ugledaš, jih utelesiš in zaživiš odvisno, ali bodo resnično uporabljeni in prepoznani s strani ljudi in sveta.

Šele, ko si polna v sebi, lahko to, kar imaš, deliš iz presežka v sebi. Pomembno je, da je tvoj notranji vodnjak poln, da lahko podeliš stvari z drugimi. Dokler si ti v sebi prazna je vse kar lahko deliš z drugimi ta praznina, ki zeva v notranjosti. In ta občutek notranje praznine smo se navadile polniti s stvarmi, z odvisnostmi od ljudi, substanc, aktivnosti. Vendar praznine nikoli ne moreš zares zapolniti. Nikoli ni dovolj in vedno čutiš pomanjkanje virov, energije in časa.

Ta globalni dan je kot dvig vala prizadevanj in vodstva, ki ga ženske prevzamejo na kolektivni ravni. Vsaka ženska, ki je v svoji raznolikosti del te pobude, prispeva h glasu Enosti, povezanosti, kjer je vse Eno in je Eno v vsem. Ravno zaradi te močne simbolike sem povabila moje dušne sestre, da podelijo svoj uvid, svojo izkušnjo sestrstva s teboj.

In nastala je brezplačna video serija Globine razcveta Ženske, kjer delimo svoje uvide in spoznanja, svoje zgodbe, navdihe in sočne podrobnosti, kaj sestrstvo pomeni za vsako od nas. Serija je na voljo ob prijavi na portal Varuhinja. si.

Anais Nin je nekoč izjavila, da je Ženska kot popek. Ko je bolečina tega, da si v njem, močnejša od strahu pred tem, da se razcvetiš, si pripravljena na razcvet. In zanimivo je, kako vstopamo v ta razcvet. Pogosto skozi bolečino razpada življenja, kot ga poznamo.

In takrat so tvoje dušne sestre kot mreža, ki te ujame, takrat, ko padeš. Ob njih čutiš podporo, pripadnost, čutiš, da si sprejeta točno taka, kot si. In daleč od tega, da bi te dušne sestre ujčkale in ti pustile, da se smiliš sama sebi. Dušne sestre so ob tebi, da te spomnijo na tvojo zavezo sama sebi, da zaživiš kot ta Ženska, za katero si se rodila, da Si. Spomnijo te na potenciale, ki speči čakajo v tebi. Čakajo, da jih najdeš in zaživiš.

Srčna želja vsake soustvarjalke razcveta ženske je, da se nikoli nobena ženska ne bi počutila samo. Da bi vsak ženska imela vsaj eno dušno sestro.

5. oktober je dan, ko druga drugo spominjamo, da v sebi nosimo moč ženstvenosti in da lahko darilo opolnomočenosti podelimo druga z drugo, tako da stojimo druga z drugo, druga ob drugi in druga za drugo.

5. oktober je priložnost za vse ženske, da praznujejo svojo edinstveno ženskost in da pokažejo z majhnimi gestami, kako pomembno je dušno sestrstvo, skozi izmenjavo Shakti zapestnice (trakec, zapestnica, ki si jo ženske podarjajo med seboj).

To je čas, za prebujanje sestrstva na vseh sferah, da se povežemo v duhu in duši kot Eno.
Svetovni dan sestrstva je dan, ki povezuje ženske in jih navdihuje, da skupaj soustvarjajo svet, ki ga vidijo v svojih vizijah. Da svoje edinstveno Darilo, talente, svojo žensko dušo podelijo z drugimi ženskami, z ljudmi in s svetom.

Si zraven?
Pofočkaš se na spletni povezavi http://divine.si/darilo/varuhinja.html

Taja Albolena

Pot nazaj Domov…

Tukaj si, da bi se širila, da bi izkušala tiste dele sebe, ki jih še ne poznaš in da bi v polnosti uživala življenje.

Tukaj si, da bi svoje Darilo, svojo edinstvenost in enkratnost delila z ljudmi in s svetom. To je dejstvo.

Vendar to ni nekaj, kar bi bilo avtomatsko. To je stvar tvoje zavestne izbire. V kolikor ne izbereš, da greš po tej poti Ljubezni, se nikoli ne boš vrnila nazaj Domov v Enost, celovitost in celostnost, ki je del tvoje Biti.

Tvoja osebnost, tvoja identiteta je pogojena s programi tvoje preteklosti in je ne zanima poklicanost zaradi katere si tukaj. Tvoja osebnost skuša preživeti v tem svetu.

Identiteta ti daje stabilen, dosleden in zanesljiv občutek tega kdo si in kaj ti je v življenju pomembno. To lahko pogledava skozi prispodobo hiše.

Prva hiša, ki jo v življenju postaviš, je hiša tvoje osebnosti. Hiša simbolično predstavlja tvoj jaz. V prvi fazi svoje življenje postaviš na vrednotah in mnenjih drugih ljudi. Postaviš jo skozi svoja otroška leta. Nanjo vplivajo nefunkcionalni družinski odnosi, travme, ki si jih ponotranjila in ki so te odtujile od tvoje Ženske duše. Tako ustvariš notranjo ločnico med resničnim, avtentičnim jazom, ki je povezan z dušo ter lažnim jazom, ustvarjeno persono, ki verjame, da je sama za vse.

Da bi ustrezala pričakovanjem drugih ljudi, za voljo sprejetosti in preživetja se prilagodiš in ustvariš hišo, ki je sicer lepa in ji nič ne manjka, vendar je površinska, brez globine, urejena po okusu, mnenju in željah drugih ljudi.
Nekje v zgodnjih tridesetih se oglasi klic tvoje Ženske Duše, ki od tebe želi, da se preseliš.

V sebi začutiš željo po selitvi v hišo, ki odseva tvojo edinstvenost in enkratnost, tvojo avtentičnost, to kdo ti v resnici SI.

Ene ženske se na ta klic nikoli ne odzovejo. Ene ga preslišijo ali se delajo, da ga ne slišijo.
Tiste pa, ki sledijo klicu svoje Duše, se morajo preseliti. Zapustiti moraš staro hišo. Moja hči je to slikovito opisala, da se moraš sprehoditi čez celo hišo. Jo pospraviti. Končati stvari iz preteklosti, ki ti ne služijo več. To pospravljanje krame moraš narediti, da ne vlačiš balasta s seboj v novo hišo.

In ko zapreš vrata stare hiše, greš na popotovanje v neznano.

Tvoja nova hiša simbolično predstavlja tvoj avtentični jaz. Predstavlja življenje, ki ga izgradiš na temelju avtentičnega jaza, tvoje edinstvenosti in iz modrosti tvoje Ženske Duše.

Kajti tvoja Duša je tista, ki ve zakaj si tukaj in kaj je tvoja poklicanost. Tvoja misija. Tisto enkratno, edinstveno Darilo, ki ga imaš, da ga podeliš z ljudmi in s Svetom.

Vendar le malokdo to selitev izpelje popolnoma elegantno in neboleče.

Velika večina in to je bila tudi moja izkušnja, se oklepa svoje hiše osebnosti, dokler ne pride tornado in jo poruši. In še takrat se na to potovanje v novo hišo podajamo z jokom, kričanjem in upiranjem.

Največkrat se selitev začne, ko se v tvojem življenju zgodi kriza identitete.
Kriza identitete je kriza, ki te sooči s prepričanji, ki si jih prevzela nase in integrirala skozi otroštvo.

Kriza vodi v osebno preobrazbo in prenovo sistema prepričanj.

Prebujenje vključuje spoznanje, kje potrebuješ podpreti svoj Jaz z ljubeznijo, ki si jo potrebovala s strani svojih staršev in iz drugih odnosov. Gre za to, da vzljubiš Sebe.

In to arhetipsko popotovanje na katerega gremo, ko prva hiša razpade opisuje zgodba Doroteje iz Čarovnik iz Oza. Ona išče Dom. In arhetipsko popotovanje je tisto, ki jo vodi nazaj domov.

To popotovanje, ki se začne s prebujenjem te najprej loči od tvojega plemena, tvoje družine oziroma prepričanj, ki si jih prevzela in v katere verjameš. V Čarovniku iz Oza je tornado tisti, ki Dorotejo odnese iz dvorišča hiše njenih skrbnikov.

Rumena opečnata cesta simbolično predstavlja njeno popotovanje opolnomočenja.

Na svoji poti se sreča tako s senčnimi deli, kot z zlatimi deli, ki jih predstavljata čarovnici. Sreča pa se tudi s svojimi preživetvenimi arhetipi.

Štirje preživetveni arhetipi so kot štiri noge na mizi, ki nudijo stabilnost odnosom, ki jih predstavlja miza. Noge mize nudijo podporo odnosu s tlemi pod njo in univerzalnim energijam, ki podpirajo tvoje življenje. Noge morajo biti stabilne, da podpirajo težo plošče, ki predstavlja tvoje življenje in tvojo življenjsko misijo.

Štiri noge te mize so arhetip Otroka, Prostitutke, Žrtve in Saboterja, ki predstavljajo tvoje največje izzive povezane s preživetjem. Hkrati pa gre za tvoje zaveznike, ki te spomnijo, kje si svojo moč predala v roke drugim. Ko se z njimi soočiš in vzameš svojo moč nazaj, postanejo tvoji zavezniki na poti Ljubezni in tvoji zaščitniki. Pomagali ti bodo, da ohraniš svojo suverenost in svoje moči ne zabarantaš zavoljo preživetja.

Kljub negativnim asociacijam gre za arhetipe, ki so nevtralni in so intimni sopotniki na poti nazaj Domov, v domeno tvoje Duše.

Notranji otrok je varuh tvoje nedolžnosti. Gre za prvi arhetip s katerim se identificiraš in na tvoji poti Ljubezni se moraš soočiti z izvorno rano, ki jo ta arhetip razkriva zate. Arhetip otroka razkriva tvoj najzgodnejši pogled na svet, varnost, lojalnost, družino in temeljne dinamike odvisnosti in odgovornosti v tvojem življenju.
V Čarovniku iz Oza je Doroteja tista, ki predstavlja otroka, ki išče pozornost, ki poskuša biti uslišana in prepoznana s strani odraslih (otrok išče lastno avtoriteto in odgovornost).

Na opečnati poti se Doroteja sreča Ptičje strašilo, ki je prestrašeno in se ne more odločiti v katero smer naj gre. Ptičje strašilo predstavlja arhetip Saboterja, ki je v dvomih, neodločen in prestrašen. Ne more se odločiti in verjame, da je Zguba, ker nima možganov. To je senčni aspekt Saboterja. Saboter je v svojem zlatem delu v resnici varuh izbire. V samem temelju predstavlja izzive v povezavi s strahovi, da bi spremenila svoje življenje.

Notranji klic selitve je brez dvoma tisti, ki bo preobrazil tvoj poznani svet. Ravno zaradi tega je Saboter tisti, ki ga boš na svoji poti nazaj domov k Sebi pogosto srečala. V kolikor se z njim ne boš spoznala, te bodo njegovi strahovi in težave z nezaupanjem vedno znova vodili v izbire, s katerimi boš blokirala svojo opolnomočenje in uspeh.
V zlatem delu gre za Kreatorja, ki namesto iz strahu kreira iz Ljubezni. Ki pogumno sledi notranjim navodilom Duše in hodi po poti Ljubezni z zaupanjem in suvereno.

Kositrni drvar
je drugi zaveznik s katerim se sreča Doroteja na svoji poti in s katerim se boš srečala tudi sama. Kositrni drvar je osamljen, zamrznjen in ne govori. Zase pravi, da nima srca. Srce predstavlja njegovo vero vase.
Prostitutka je tisti arhetip, ki je na tej poti varuhinja Vere. Njen glavni izziv je, da se razproda zavoljo fizičnega preživetja – ustreže, ugaja in s tem razproda svoje vrednote, svojo integriteto, moralo, dušo in telo. Trajna sprememba se v tvojem življenju zgodi šele, ko prepoznaš, kje bi se razprodala za voljo tega, da bi bila sprejeta in da verjameš vase. Kajti šele takrat, ko resnično verjameš vase in v svoje srce, te nihče ne more kupiti.

Tretji zaveznik na poti je prestrašeni Lev. Pravi, da nima poguma in je zaradi tega vedno Žrtev. Želi si biti Zmagovalec, ko bi le imel pogum. Žrtev je varuh samo spoštovanja. Običajno se prvič pokaže, ko v življenju ne dobiš tega kar potrebuješ ali si kaznovana za nekaj, česar nisi naredila. V samem jedru ima Žrtev težavo s tem ali se je vredno odpovedati moči, da bi s izognila prevzemanju odgovornosti za svojo samostojnost. Ti se moraš zavedati svoje osebne moči.

In na tvoji poti Ljubezni nazaj k Sebi boš soočena z vsemi štirimi. Na tebi je, da prevzameš odgovornost zase, se zavedaš svoje ranjenosti, strahu pred žrtvovanjem, kako se razprodajaš in kako sabotiraš svoj lastni uspeh. To so življenjske lekcije, ki jim ne moreš uiti. Lahko jih zanikaš, se delaš, da jih ni, se z njimi boriš ali bežiš pred njimi. Vendar te vse počaka na tvoji opečnati poti opolnomočenja.

Šele takrat, ko se boš pomirila z njimi in jih objela v sebi boš lahko v polnosti zaživela kot Ti. Tvoji notranji zavezniki so tukaj, da ti pomagajo ohraniti integriteto in te opozorijo, ko bi razprodala sebe, da se lahko zaneseš nase in vidiš priložnosti, kjer drugi vidijo izgovore.

Bolj, ko se zavedaš arhetipskih vzorcev s katerimi se boš srečala na svoji poti, kaj lahko pričakuješ, lažje boš potovala po tej poti nazaj k sebi. Če so tvoje izbire nezavedne, reagiraš in si v boju, begu ali zmrznjena v zanikanju. In v tem primeru pustiš, da te ovire na poti odvrnejo od razcveta, zaradi katerega si tukaj. In to kar iz svojega potovanja vem je, da ti orodja in veščine na tej poti lahko pomagajo in pohitrijo tvoje premikanje.
Ravno zaradi tega sem oblikovala druženje v 10 delih, ki sem ga poimenovala Prebujenje, kjer s teboj delim 9 pomembnih ključev, ki ti bodo odklepali vrata na tvoji poti nazaj k Sebi, nazaj Domov.

Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu, tam zunaj!
Taja Albolena

Dušni klic je nekaj, česar ne moreš planirati.

Pogosto slišim ženske razlagati, kako čakajo, da prepoznajo svoj dušni klic in potem se bodo premaknile. Vendar iz izkušenj vem, da duša ne deluje na tak način. Dušni klic ni nekaj, kar pride po planu. Dušni klic je priložnost, je povabilo, ki ga moraš prepoznati, ga zaznati in če ga spregledaš, bo počakal na naslednjo priliko. In vsakih 18 let in nekaj mesecev tvoja duša potrka na tvoja notranja vrata.

Klic običajno pride na način, ki se ne sklada s pričakovanji. Še manj ga zanima upravičenost, ki jo morda čutiš v sebi. Duša ve, da se največ o sebi naučiš v času največjega razočaranja, ko se tvoj svet, ki si ga ustvarila sesuje v prafaktorje.

V času razpada se razkrijejo notranje moči in vodila, ki te povežejo z globljimi vrednotami in motivi. In to je tisto, kar te vodi v razcvet. In razcvet vedno vznika iz globin tvoje Ženske Duše.

Tvoja osebnost si želi navodila. Želi si natančen plan, ki bi ga lahko sledila od točke A do Ž.
Tvoja Duša pa ima notranji GPS, ki mu sledi.

Rudolf Steiner je povezal makrokozmos in dogajanje na planetarni ravni z notranjim mikrokozmosom skozi ritmičnost dihanja. Vse se povezuje skozi cikel 18,6 let, ki v človeški biografiji sovpada s ciklom luninih vozlov. Steiner je v enem od svojih predavanj podelil, da so to pomembni prehodi za dušo.

Vsakih cikel te sooči s procesom porajanja na enak način, kot se je tvoje telo porajalo v ta svet, da si zajela svoj prvi vdih in se je tvoje življenje na tem planetu začelo.
Tako kot fizično rojstvo je tudi vsako naslednje povezano z bolečino, neudobjem in s strahovi. Tako kot vsako rojstvo je tudi porajanje tvoje Duše hitro ali počasno, lahko ali pospremljeno z dramatičnim dogajanjem.

Podpis, ki ga pusti lunin vozel ob tvojem rojstvu te spremlja skozi vse naslednje cikle v tvojem življenju.
To s čimer te ti prehodi ob katerih tvoja Duša pride v ospredje in kliče po tvoji pozornosti soočijo je opuščanje situacij, dogovorov in odnosov, ki te ne podpirajo na poti tvojega razcveta. Duša ti ponudi okoliščine, ki vodijo v vedno večjo zrelost.

In to ni vedno zaželeno ali dobrodošlo. Pogosto zavestno ne prepoznaš priložnosti, ki ti je dana. In eden največjih izzivov, ki jih opažam sama je, ker smo mnenja, da moraš v teh prehodih nekaj narediti in potem čakaš na to kaj narediti in kako.
Osebna izkušnja mojega drugega prehoda ob 37. letu je bila, da takrat, ko tvoja Duša pride v ospredje to od tebe terja, da si pripravljena in spustiš ta tok skozi sebe.

Na tebi je, da v svoji notranjosti odstraniš ovire, zaradi katerih greš v reakcijo, se skrčiš in skriješ ali preplaviš in greš v boj, zaradi katerih zmrzneš ali se onesvestiš.
Vse to so preživetveni mehanizmi, ki jih moraš zelo dobro poznati pri sebi, da se lahko takrat, ko si soočena s situacijami, ki te izzovejo in soočijo s tvojimi največjimi strahovi soočiš s pogumom in da zmoreš ostajati odprta in sprejemljiva takrat, ko si najbolj izzvana.
Izziv je brez dvoma v tem, da takrat, ko si soočena s tem, da je potrebno opustiti stvari, ki ti ne služijo več v sebi čutiš nemir, neudobje, osamljenost, nerazumevanje okolice, omejenost s pravili. Lahko čutiš nepomembnost in majhnost. Navskrižje z ljudmi, ki so v tvojem življenju pomembni, kot so starši, prijatelji, kolegi, sosedi.

V tebi vznika hrepenenje po nečem drugačnem, ki ga ne znaš niti ubesediti. In to kar pospremi ta prehod je opuščanje vsega, kar ti je v zunanjem svetu nudilo občutek varnosti, da bi ta občutek lahko našla v sebi, kar je pogosto strašljivo. Hočeš nočeš se boš morala odpreti notranji rasti.

In če se upiraš je ta vse prej kot prijetna. Še posebej, če se oklepaš svoje preteklosti in znanega in se upiraš neznanemu in novemu. V tem primeru lahko to postane dolg in boleč boj, kjer te prebujajo izgube, bolezni in soočenje s smrtjo.

In na drugi strani je lahko tak prehod v kolikor živiš svoje življenje uglašena s svojo Dušo nekaj, kar pride in gre, pa sploh ne opaziš razlike. Vsekakor pa se cikli napovejo skozi okna v duhovni svet, ki se v tem času odprejo zate. Na tebi pa je, da jih opaziš, izkoristiš in integriraš v svoje življenje.

Lunini vozli so priložnosti, so kot zmenek s tvojo Dušo. So priložnosti za soočenje s svojo preteklostjo, s svojo senco, z vsem, kar si skrila in potisnila v globino, da to zlato pride na površino. To je čas intenzivne duhovne alkimije.

Vsak cikel , ko se tvoj lunin vozel ponovno znajde na položaju kot je bil ob tvojem rojstvu v ospredje pripelje dušne izbire, skrite načrte in jih obudi v tvoji notranjosti, okoliščine tvojega življenja pa poskrbijo, da si soočena s tem ali boš sledila svoji duši ali se boš ponovno sabotirala in šla še en krog.

Vprašanja kot so »Kdo sem« »Zakaj sem tukaj?« »Kaj si želim?« vzniknejo v tvoji zavesti vsakič v novi obliki. Dogodki in okoliščine poskrbijo za čiščenje in spremembe, ki so potrebne za dvig na vedno nov nivo.

Prvi cikel ob 18 letu in 7 mesecih je povezan z osamosvojitvijo, z odhodom iz družine. Gre za osvoboditev starševske avtoritete v zunanjem svetu, da bi lahko postala svoja notranja avtoriteta. Tukaj gre za izziv iskanja svojega mesta v svetu, svojega doma.

Drugi cikel pri 37 letih in 2 mesecih je povezan z osvobajanjem iz odnosov v širšem smislu, ki ti onemogočajo, da se v polnosti porodiš v ta svet kot ti. Odnosi v službi, s kolegi, prijatelji, sorodniki terjajo ponoven pregled in pogosto imajo ženske ravno v tej fazi največ težav v partnerskem odnosu. Zdaj se začenja iskanje dušnega doma. Drugi ljudje te ne morejo več osrečiti, na tebi je, da postaneš tista, ki nosi sama sebe.

Tretji cikel pri 55 in 10 mesecih te sooča z odtisom, ki ga želiš pustiti v širši družbi. Gre za pregled tega kaj je pomembno in potrebno. Kaj si še vedno želim početi? Kaj si želim doseči? Veliko bolj se usmeriš vase in duhovna vprašanja postanejo prioriteta. Sebe doživljaš kot duhovno-kreativno bitje in začneš iskati svoj duhovni dom.

Četrti cikel pri 74 letih in 5 mesecih te sooči s tem, da si tukaj kot nosilka modrosti, da je tvoj namen, da to modrost kot svetilnik siješ v svet. Tukaj ne gre več za tvojo rast in razcvet temveč za darilo, ki ga imaš za druge. Ti se moraš napolniti in prepojiti s tem kdo si in kaj nosiš v sebi, kar si naredila skozi prejšnje cikle in zdaj je čas da služiš ljudem in svetu kot Ti. Tukaj si da ustvariš toplino duše in dušni dom za tiste, ki te obdajajo.

Peti cikel pri 92 letih in 1 mesecu te opomni, da je duhovna moč tista, ki ti omogoči, da dušne kvalitete iz sebe širiš v svet. Tvoje telo postaja dom duha.

Dogodki okoli vsakega cikla luninega vozla se dogajajo v mesecih pred in po prehodu. So kot iniciacije, kjer se nekaj zaključuje, da bi se nekaj novega lahko porodilo v ta svet skozi tebe, kot ti.

Ne gre za to, da nekaj iščeš in najdeš. Prej bi rekla, da je tvoja naloga, da krepiš svojo posodo in pretočnost, da se pripraviš, da lahko ob prehodu sprejmeš vse kar ti Duša prinese na površje. Ker vse se dogaja Zate in ne tebi.

Zase vem, da bi si želela, da bi bila ob svojem drugem prehodu bolj pripravljena, kot sem bila, kajti v kolikor nisi odprta, zmehčana in sprejemljiva, ter pogumna v izbirah, ki so pred teboj, ves potencial, ki ti je na voljo ostane zgolj na nivoju potenciala in ga ne utelesiš ter ne integriraš.

Na sredini vsakega cikla je devetletni cikel, ki je kot opomnik in te preveri kje si z lekcijami vsakega cikla in v kolikor si v upiranju, so to kot mini priložnosti zate, da se premakneš skozi preizkušnjo v kateri si.

Dušni klic je nekaj, kar se razriva, ko upočasniš in prisluhneš navznoter. Ne moreš ga izsiliti. moraš ga prepoznati, si ga priznati in si ga prisvojiti. Ga objeti v sebi in integrirati.

Nihče ne ve kaj je tvoj dušni klic, le ti veš. In zato je pomembno, da si uglašena s seboj in da imaš na voljo orodja, da takrat, ko pride ta čas za intimno srečanje s svojo Dušo narediš prostor zanjo in se potopiš v svojo notranjo pokrajino. Kajti le tako lahko iz takega srečanja precediš zlato, ki ti je na voljo.

Več o ciklih duše bom s teboj delila v posebnem predavanju, ki bo na voljo v Notranjem Krogu Sistar. V šestmesečnem ciklu Vdiha se mi lahko pridružiš s prijavo na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

http://divine.si

Zdravljenje notranje moške narave

Julij bo mesec, kjer se bo začela serija treh mrkov, ki bodo močno zaznamovali tole poletje.
Lunin mrk v tem mesecu bo poseben, ker predstavlja pregled in zaključevanje nekega obdobja, ki je močno povezano z moško energijo. Zanimivo je dejstvo, da so v tem času mrka planeti na desni strani sonca, kar nakazuje na to, da bo šlo v veliki meri za zdravljenje možatosti, moške narave, moške energije.

Lunin mrk predstavlja konec nekega obdobja. Na nek način predstavlja čas praznovanja. Zapiraš eno poglavje v svoji knjigi življenja in to zapiranje vrat je lahko izjemno stresno. Gre za opuščanje starega, da lahko narediš prostor za novo. Kar se v teoriji sliši zelo poetično, v praksi pa je lahko ruženje po asfaltu.

Ob zgodaj povedanem je pomembno vedeti tudi, da je večina planetov, ki simbolično predstavljajo moški aspekt (Mars, Kiron, Pluto, Merkur, Saturn) v retrogradnem gibanju, kar pomeni, da je čas za spust v svoje globine in soočenje s tem, kar se skriva v podzavesti, v tvoji notranji senci.

Na spletu sem zasledila, da se ravno zaradi retrogradnega gibanja Marsa, ki v svojem navideznem potovanju nazaj počasi drsi v združenje z Lilith, ki predstavlja kozmično maternico, v moškemu delu prebuja želja po stiku z božansko naravo matere. Kar vodi v soočenje z ranjenostmi, zamerami in vsem, kar je povezano z občutki nezaščitenosti, nepreskrbljenosti in vdorom oziroma penetracijo moškega principa na ženski strani.

Lunin mrk bo na površje prinašal občutke zatiranja in bes, zamere, ranjenosti v povezavi s tem, kar interpretiraš kot »to kar so mi naredili moški«. V resnici gre za notranjo dinamiko, v odnosu z notranjim moškim, ki te bo soočala s tem kje ne zaupaš svojemu notranjemu moškemu. Kje si prepričana, da moraš sama poskrbeti zase, ker ni moškega, ki bi poskrbel zate? Kje siliš in potiskaš v svojem življenju, ker želiš stvari ustvariti skozi voljo.

Tema tega meseca bo povezana s tvojo Dušo in s tvojo misijo, s tvojim dušnim dogovorom, ki ga imaš – kaj je tisto zaradi česar si tukaj? Da resnično stopiš v in v polnosti zaživiš svoj dušni namen.

Gre za povezavo Duha, svetlobe, božanskega moškega principa in Duše, teme, božanskega ženskega principa. Za sveto partnerstvo.
Ki pa v resnici ni mogoče, če zanikaš en del sebe. In običajno je to tvoja Duša, tvoja tema. Ravno zaradi tega se v tem času tvoj notranji ocean duše močno vzburka in iz njega začnejo vznikati vse ovire zakaj tovrstno partnerstvo ni mogoče.

In to so stvari, s katerimi se moraš soočiti.
Situacija na nebu je zgolj odsev situacije v tvoji notranjosti. Tvojih notranjih konstelacij in odnosov.

Če želiš živeti sveto partnerstvo tukaj in zdaj, ne moreš projicirati stvari iz sebe na druge. Prevzeti moraš polno odgovornost za svoj del in to, kar se preigrava v tvoji notranjosti.

Sama v praksi vidim, da si mnogi sicer želijo partnerstva, ki je harmonično, intimno, ljubeče, vendar se tega hkrati bojijo, ker bi to pomenilo, da v sebi sprejmejo celoto sebe.
Velika groza je v tem, da je to potrebno utelesiti in zaživeti najprej v sebi.

Kajti vse se iz tvoje notranjosti preslikava v zunanji svet.
In vem, kako strašljivo je prevzeti polno odgovornost za to kdo si in kaj se skriva v tvojih globinah.

Velika večina tistih, ki si to želijo, raje sabotira odnose in svoj uspeh v življenju. Ker je tako strašljivo živeti v skladu z resnico tega kdo si in kaj je v tebi.

Dejstvo je, da ne moreš živeti nečesa, kar ni v tebi.
Ti ne moreš kreirati nečesa, česar ni v tebi v zunanjem svetu. Vsa kreacija se poraja iz tvoje notranjosti v svet.

In za moške je ključnega pomena, da se začnejo zavedati, da povezava z ženskim principom velike matere, z aspektom, iz katerega se poraja vsa kreacija ne more priti iz povezave z žensko v zunanjem svetu.
Ja, res je, da je ženska skozi svojo maternico v direktnem stiku s kozmično maternico. In na nezavednem nivoju to ve vsak moški. Tudi zato je seks za moške tako pomemben.
Vendar je ta povezava, ki jo omogoči ženska nekaj, kar moški lahko izkoristi v polnosti, če je v sebi sprejel svoj ženski princip in je v sebi integriral to, kar predstavlja arhetip velike matere. Moški se mora pomiriti s svojo notranjo Animo, s svojim ženskim principom in v tem intenzivnem času mrkov, bodo moški imeli veliko dela sami s seboj in s tem delom v sebi.

Na drugi strani pa je za žensko pomembno, da se pomiri s svojim notranjim moškim delom, s svojim Animusom. Da sprejmeš in vzljubiš svoj moški del. Gre za tisti del v tebi, ki ve kdo je in gre za tem, da to v polnosti zaživi, da svoj dušni načrt daš v akcijo.

Ker je ta moški princip pogosto v senci, se kaže skozi izkrivljeni moški del tekmovalnosti, negotovosti in dokazovanja. Le skozi soočenje s temi deli v sebi in s tem, da jih sprejmeš, objameš in z ljubeznijo prežameš, boš lahko začutila zaupanje v svoj notranji moški del, ki ga nujno potrebuješ, če želiš v polnosti zaživeti in dati v prakso to zaradi česar si tukaj.

Ko integriraš v sebi svoj notranji moški del, nehaš projicirati v zunanji svet na zunanjega moškega, kaj bi moral in česa ne bi smel. Enostavno nehaš pričakovati, da te bo zunanji moški rešil.

Pomembno je, da zaključiš svojo notranjo vojno, ki jo biješ s svojim moškim delom v sebi. Čas je, da sprejmeš in raztopiš agresijo, bes, travme, izkušnje, ko se nisi postavila zase ali se nisi mogla postaviti zase. Pomembno je, da se soočiš z zatrto energijo v sebi in jo sprostiš, drugače ti bo ta intenziven čas odslikal in serviral skozi druge ljudi situacije, ki bodo razkrivale tvoje projekcije in senčne dele, ki jih nosiš v sebi.

Lunin mrk se bo zgodil na 5 stopinji vodnarja in na drugi strani je sonce na 5 stopinji Leva. Skozi pogled simbolike Sabian, bo Sonce 27.7.2018 na poziciji, ki jo imenujejo: Skalne formacije so kot previs nad globokim kanjonom.
Tudi tukaj bi lahko rekle, da gre za simboliko moške trdne skale na eni strani in brezmejnega brezna ženske narave na drugi strani.

Simbolično gre za situacijo, ki je videti kot nepremična skala, trdna in postavljena v tvojem življenju. Lahko je videti, kot da so naravne strukture situacij v tvojem življenju trdne in postavljene (imajo zgodovino), hkrati pa si kot na robu globokega brezna. Ne moreš več nazaj, naprej pa je edina pot ven, da skočiš v neznano.
To je lahko izjemno samotno potovanje, vendar te vodi v globine izkušnje, ki si je nihče ne more niti predstavljati.

To lahko predstavlja brezno med tem kje se nahajaš in tem, kjer želiš biti. Lahko kaže na potrebo, da bi preskočila brezno. Lahko razkrije kje si stisnjena v kot, v brezizhodnem položaju, s hrbtom ob zidu, na ozki skalni polici nad breznom pod seboj.
Ko te vse sili v to, da skočiš v neznano.

Ko staro umira in moraš stare strukture postiti za seboj. Soočena si s tveganjem, ki terja, da narediš nekaj, kar nisi še nikoli.

Čas, ko je potrebno sprejeti izgubo in si dopustiti, da žaluješ za preteklostjo (za minuto ali dve) in biti popolnoma v tem trenutku. To je stopinja v Zodiaku, ki je povezana z žalovanjem, izgubo, pomanjkanjem ali težavami, kar na simbolični ravni opominja na to, da vsaka težava v sebi nosi Darilo.

Lahko čutiš, da je življenje neopisljivo težko. Da nimaš nobene varnostne mreže, ki bi te držala. Kot da si ostala popolnoma sama na skalni polici nad breznom.

In v tej situaciji je pomembno, da se zavedaš, da se vse začne z izbiro. Vendar ne gre za velike izbire v smislu ločitve ali poroke ali zamenjave službe. Majhne dnevne izbire, ki izhajajo iz notranje integritete. Da to, kar rečeš, tudi narediš.

Izbira, da si nehaš lagati in metati pesek v oči je prva pomembna izbira, ki terja zavezanost in doslednost, da bi lahko postala nova navada.

Izbira, da si poveš resnico. Pomembno je, da si iskrena s seboj. Da rečeš JA, takrat, ko čutiš v sebi ja. In da rečeš NE, ko čutiš, da nečesa ne želiš.

Izbira, da si zvesta sebi. Zvestoba se začne v tebi. Da to, kar rečeš, čemur se zavežeš, tudi narediš. Da stvari daš v prakso. Da nehaš mencati na mestu.

Izbira, da deliš modrost in učenja lekcije in ne iščeš pri ljudeh potrditve skozi pritoževanje. Da se pomiriš s svojo žrtvijo. Ne, nisi žrtev te situacije, ti si jo pomagala kreirati. Sprejmi odgovornost za svoje izbire.

Nehaj čakati na dokaz, da je varno, da skočiš. Skoči. Tvegaj. Ne poskušaj v svoji preteklosti najti odgovorov ali vodstva v tem kar je bilo in kako je bilo. Bodi tukaj in zdaj. Sooči se s tem, kjer si.

Nehaj druge kriviti za to, da si ti kjer si. Sprejmi odgovornost za svoje življenje. Dejstvo je, da nisi upravičena do ničesar. Vse je darilo.

Bodi hvaležna za to priložnost, da si živa in da izkušaš. Začuti sebe. In praznuj svoj obstoj.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

http://divine.si

Začni s Seboj!

Post volitveno razpoloženje niha med apatijo, agresijo in potiskanjem glave v pesek. Osebno me še vedno osupne, kako ljudje razlagajo o tem, da se raje ne izrekajo in se zadržijo, ob tem pa se ne zavedajo, da tudi če ne izbereš, vedno izbereš.

Izbereš, da je namesto tebe izbral nekdo drug.
Svojo moč daš v roke nekomu drugemu, da stvari naredi namesto tebe.

Osupne me, kako veliko ljudi je strah, da bi se čemurkoli zavezali.
Mislijo, da če se ne izrečeš, da nisi izbral.
Tako pogosto prelomiš zavezo sama s seboj, ko se nočeš izreči za kaj ali proti čemu si, brez da bi se zavestno zavedala.
Vedno izbereš. Tudi takrat, ko izbereš, da namesto tebe izberejo drugi.
S tem pa vedno znova izdajaš, zapuščaš ali se ločuješ od sebe.

Vedno znova vidim, da je zvestoba sebi ključen izziv sodobne ženske. Pa ne le ženske, družbe.
Kar se odslikava v nezvestobi v zunanjem svetu.

Izgovor velike večine je, da se itak nič ne bo spremenilo.
Vendar je dejstvo, da se premik začne v tebi in s teboj!

Če ti ne izbereš, kaj želiš in kaj podpiraš, kljub uporu, ki ga boš deležna na poti, se nič ne bo zgodilo. Čutila boš letargičnost, nedoločenost, morda otopelost. Zunanje okoliščine te bodo preplavljale, kar bo vodilo v občutke nemoči in šibkosti. Tako zlahka zdrsneš v občutke žrtve.
In žrtev vedno potrebuje nekoga zunaj sebe, da lahko igra svojo igro nemoči.

Da bi se karkoli lahko spremenilo je potrebna izbira. Zavestna izbira premakne stvari. Ne glede na absurdnost situacije okoli tebe, boš dobila zagon, kar bo premaknilo trenutno situacijo.

Vendar boš preden se bodo stvari čisto zares prevesile na drugo stran soočena s preizkušnjo ali boš ostala zvesta sama sebi ali se boš vrnila v preživetvene mehanizme, kjer boš izdala samo sebe, zanikala samo sebe, zlorabila sebe, zapustila sebe ali se zapustila in šla v otopelost.

Obstajajo štiri realnosti:
1. Neodločenost
2. Raztresenost, ko si nenehno razpeta med več izbirami in pustiš zunanjemu svetu, da upravlja s tvojim življenjem.
3. Tik pred prebojem se ti zdi, kot da vse razpada, čutiš poraženost in položaj je videti brezizhoden.
4. Ko prevzameš odgovornost za svoje življenje in nadzor nad svojim življenjem, spoznaš, da tvoja trenutna situacija odseva tvoj trenutni potencial.

Z besedami moje prijateljice; Šele zdaj mi je res jasno, da sama kreiram svoje življenje.

Svoje življenje kreiraš sama.
Vprašanje je le ali kreiraš iz zaupanja v stvari ali iz strahu.

Če izbiraš in kreiraš iz strahu, dvomov in nezaupanja, bodo tvoje izbire šibke in omejene. Ko pa izbiraš iz zaupanja in ljubezni, čutiš v sebi notranjo gotovost, ki te vodi skozi vse preizkušnje s katerimi se soočaš na poti.

Kajti vsaki izbiri vedno sledi preizkušnja tvoje zavezanosti. Potrebna je dosledna zavezanost svoji izbiri. In ko si soočena s preizkušnjami je potrebno v sebi preseči ovire, da se premikaš naprej.

Zavezanost izbiri pomeni, da lahko vidiš stvar izpolnjeno, udejanjeno. Pomeni, da si ne puščaš zasilnih izhodov, če bi se kaj zalomilo. Zavedaš se, da si izbrala in da to pomeni, da se boš morala na svoji poti soočiti z vsemi ovirami, ki ti preprečujejo, da tega že ne živiš v tem trenutku.

Zavezanost izbiri je še posebej pomembna takrat, ko gredo stvari po svoje. Ko se stvari ne udejanjajo po planu. Takrat je najbolj pomembno, da ostajaš zvesta sama sebi in svoji izbiri. Da ne zapustiš sama sebe.

Nezvestoba sebi pomeni, da vedno znova prelomiš zaveze, ki si jih sprejela, ko cesta postane neudobna in polna lukenj ali ko tvoje čustveno morje postane razburkano.

Zase vem, kako zlahka bi se zlagala sama sebi in si povedala neresnico, ko stvari postanejo neudobne. In kako budna in prisotna moram biti, da vztrajam takrat, ko v meni vse kriči, naj zapustim ladjo v neurju.

Vendar ko ne moreš zaupati sama sebi, da boš naredila to, kar si sama izbrala, v resnici ne boš izbrala. S figo v žepu se lotevaš stvari, ki jih nikoli zares ne pripelješ do konca.
Ker ti zapustiš samo sebe takrat, ko si na preizkušnji ali boš ostala ali odšla.

Zato je velika večina v neodločenosti, ko sebi in ljudem okoli sebe dopovedujejo, da ne vedo kaj je zanje in kaj naj naredijo. Resnica je, da vedno veš. Vendar sabotiraš sebe, ker nočeš prevzeti odgovornosti za izbiro in za svoje življenje.

In to si je vedno najtežje priznati.
Lažje je s prstom pokazati na koga drugega, ki je kriv, da se ti v življenju ne premakneš naprej.
In če ob prebranem v sebi čutiš ali potrebo po begu in skrivanju, boju in napadanju, upravičevanju, da to zate ne drži ali pa otopelost, vsi ti odzivi kažejo na preživetvene mehanizme, ki te držijo v status quo poziciji.

Moj izziv zate v tem izjemno intenzivnem času, ki je pred nami je, da izberi tisto, kar si že dolgo časa želiš.
Zaveži se temu, da boš to speljala do konca.
Bodi voljna, da si soočena z vsem tistim, kar ti v tebi preprečuje, da bi to resnično postalo del tvojega življenja.
In vztrajaj!

Zaveza temu, kar si v življenju želiš, te bo vodila v situacije, kjer bo potrebno biti dosledna v svoji izbiri.

Doslednost te sooči z vrednotami, prepričanji in ljudmi, ki te ne podpirajo v tvoji izbiri. In tvoja izbira je vedno znova ali boš ostala zvesta svoji zavezi ali boš odstopila in se prilagodila za voljo drugih.

Ko si dosledna, boš na vse okoli sebe vedno bolj lahko pogledala skozi nov pogled. Tudi sebe boš vedno bolj ugledala skozi druge oči. To je moč navade. Če je tvoje obnašanje uglašeno s tvojo zavezo daljši čas, se spremeni tudi tvoja drža, tvoj odnos.

Osebno ne verjamem v pristop, kjer se pretvarjaš, da nekaj si, če to nisi.
Verjamem pa v to, da s tem, ko izbereš, sčasoma zrasteš v to, kar si izbrala skozi zavezanost in doslednost. Tvoji cilji so nekaj v kar zrasteš.
Ne gre za pretvarjanje.
Gre za zavestno kreiranje.
Gre za zvestobo sebi. Da ne zapustiš sebe. Ne izdaš sebe. Ne zlorabiš sebe.
Tudi takrat, ko je videti, da bi bila to najlažja izbira.

Gre za to, da ustvariš novo navado.
Tudi s tem, da poslušaš sebe in svojo intuicijo.

Kajti takrat, ko se zavežeš sebi, ko zavestno izbereš kar si želiš in vztrajaš s to izbiro, začneš dobivati notranje namige kaj narediti, koga poklicati, čemu slediti.

In takrat je pomembno, da zaupaš vase.
In da slediš notranjim navdihom.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

podpis

P.S.: V kolikor prepoznavaš, da ti je to izziv. Da težko ostajaš zvesta sebi ali da ne zaupaš vase in se zlahka pregovoriš ven iz zaveze, ki jo skleneš sama s seboj, te vabim, da se mi pridružiš v programu Samozaupanje je Seksi, ki ga začenjamo 23.7.2018

Poroka zagotovi preživetje, vse ostalo terja delo…

Velika večina mladoporočencev se ne zaveda, kako bo psihično atmosfero Doma, ki ga ustvarjata preoblikoval arhetip zakonske zveze (v nadaljevanju ga bom imenovala zakon), ko ga povabita v svoje življenje skozi arhetipski ritual poroke.  In to ne glede na to ali se poročita cerkveno, pred matičarjem ali na plaži.

Arhetip zakona ima svojo zgodovino. In z vsako poroko je ta arhetip bolj okrepljen. Tako lahko vidiš, da ima svoje življenje in svojo moč vpliva.

Kljub temu, da večina ljudi danes vstopa v zakon iz ljubezni, temelj zakonske zveze ne izhaja iz ljubezni ali romantike. Poroka je v samem bistvu stvar lastnine, moči in preživetja plemena. Povezana je s prvo čakro preživetja.

In če pogledamo v preteklost (v resnici je drugače morda le zadnji dve generaciji), je bilo življenje včasih trdo in pogosto kratko. Zunanje življenje je bilo nenehna grožnja, polna bolezni, nevarnosti in nesreč. Ljudje so se poročali zaradi preživetja. Romantika ni bila del poroke vsaj ne do Renesanse.

Ljudje niso hodili na zmenke. Zmenki so prišli v ospredje šele konec 19. stoletja, v začetku 20. Okoli leta 1900, ko so ženske po svetu okusile neodvisnost in dobile pravico do udeležbe na volitvah, so se počasi pojavili tudi zmenki. Pred tem je je bila tudi poroka v aristokratskih družinah način za napredovanje in ohranjanje ekonomskega statusa.

Preživetveni mehanizem močno prežema arhetip zakona.

Arhetip zakonske zveze je povezan s preživetjem plemena in vrste. Najboljša strategija za preživetje je bila, da si imel v rokah moč. Zato so se poročali, da bi povečali svojo moč.

Arhetipsko gledano je zakon stvar moči in ne ljubezni. Čeprav se je občasno zgodilo tudi, da je par med seboj čutil tudi ljubezen, to ni bilo običajno.

Dandanes pogosto sodimo starejšega, premožnega moškega, ki je skupaj z mlajšo lepotico. Ob tem pozabimo na dejstvo, da je njena lepota njena moč. Vsem je jasno, da mlada lepotica ne bi hodila poleg starejšega moža, če bi bil reven. Običajno tudi starejši moški brez ficka v žepu ne čuti moči, da bi pristopil k mladi lepi ženski. Ljubezen v resnici nima nič skupnega z zakonom. V zgornjem scenariju bogastvo ponudi lepoti varnost.

Šele po drugi svetovni vojni se je ustvarila drugačna podoba zakona. Skozi idealiziranje zakonske zveze je nastala podoba, kot jo poznamo še danes; varnost, deloven oče, mati, ki skrbi za otroke, dva srečna otroka in Dom, ki je last družine.

Poroka je postala dogodek, ki ga ne praznujemo doma, temveč v restavraciji ali ogromnem dogodku. In konec 20 stoletja je poročna industrija postala posel, kjer se obračajo velike vsote denarja. Hollywood je skozi filme izrabil idejo romantičnosti in dvignil pričakovanja vseh vpletenih. Danes vsi stremijo k popolni podobi zakonske zveze, ki so jo ustvarili trendi, pop kultura in mediji.

Z zavedanjem vsega naštetega sploh ni nič nenavadnega, da se toliko sklenjenih zavez konča z ločitvijo.

Arhetip zakona je veliko več kot popoln poročni dan in ideal popolnega družinskega življenja.

Arhetip zakonske zveze je kot alkemična posoda v kateri se razkriva in preobraža dinamika para. Zakon v resnici ni mesto, kjer sta dva srečna do konca svojih dni. To je paradigma pravljic.

Zakonska zveza je ukoreninjena v preživetju in ne v ljubezni. Seveda sta dva, ki se poročata običajno zaljubljena, vendar gre za partnerstvo, ki bo zagotovilo preživetje.

In ko se stvari v zakonu zaostrijo in postanejo težke, kar se običajno zgodi slej ali prej, dva ostajata skupaj, ker sta odvisna drug od drugega.

Kljub temu, da je ljubezen aktivna substanca odnosa lahko iz osebne izkušnje povem, da se občutenje ljubezni zmanjša na nulo, ko nastopijo težki časi. Na koncu dneva velika večina ostaja v odnosih, ker je njihov dom varno mesto, ne glede na to, da v njem ni več sledu o ljubezni. In mnogi iz prve roke spoznavajo, kako težko je zapustiti varnost doma, še posebej, če so v igri majhni otroci.

Človeka v resnici spoznaš šele, ko se z njim poročiš…

Odnos se spremeni, ko par izmenja poročne zaveze. In mnogi vedo povedati, da zaprisego obžalujejo že na poročni dan. Zakon je arhetip, ki na plano prinaša zavedanje potreb, ki jih par ni imel, dokler se nista poročila. Ko so v igri še kredit za stanovanje ali hišo in otroci, počasi bledi občutek svobode in brezskrbnosti iz časov zmenkov in v ospredje prihajajo odgovornost in skrb za družino. Mnogi na ta prehod niso pripravljeni, kar vodi v toksično okolje, ki ga ustvarjajo s svojim nezadovoljstvom.

Moški se pogosto pritožuje nad dejstvom, da je njegov vsakdan sestavljen iz dela, plačevanja računov in večernega gledanja televizije. Ženske na drugi strani pa pogosto čutijo obžalovanje, da zapravljajo najlepša leta pri menjavi plenic in zamujajo na področju kariere. Večina ne obžaluje tega, da imajo otroke, temveč dejstvo, da so postavile svojo kariero na stran, medtem, ko moški lahko uživa oboje, tako v službi kot doma.

Zakon je entiteta, je tretji del, ki terja nego in pozornost. Samo to, da sta dva poročena, še ne zagotavlja, da se bo partnerstvo obneslo. Ponavadi se ne.

Zakon potrebuje nenehno energijsko nego in psihično pozornost.

Preden so ljudje začeli posvečati toliko pozornosti zadovoljevanju lastnih potreb, so ljudje znali biti prisotni v zakonu na bolj organske načine. Ljudje niso bili tako usmerjeni nase.

Danes ima vsak neskončne sezname opravil, obveznosti in stvari, ki bi jih želel ali jih potrebuje, zaradi katerih divjajo kot obsedeni skozi svoj vsakdan v želji, da bi dobili čimveč.

Internet je kot tretja oseba v odnosu. In poznanstva preko interneta pogosto vodijo v čustveno nezvestobo in s tem v številne ločitve.

Danes človek prioritizira svoje čustvene potrebe in oseba na drugi strani počne enako. Vendar oseba, ki gleda le nase in zakonska zveza nista najboljši par.

Če potegnem črto, zakonska zveza terja pozornost, je kot entiteta, s svojim življenjem, svojimi vrednotami, strukturo in tradicijo. Ne glede na to, da smo podobo zakona polepšali navzven, je v svojem jedru še vedno to, kar je bil stoletja nazaj. In za preživetje zveze je ključnega pomena, da oba razumeta sestavine, na katerih temelji zakon.

Kaj je potrebno v zvezi, da preživi?

1. Zakon pomeni zvestobo — pika. Morda si mnenja, da imaš lahko odprto zvezo ali svobodno politiko zmenkov, vendar ti zagotavljam, da se bo z zakonom vse spremenilo. Ko se poročiš se razkrijejo vse zamere povezane s tem, da ima partner druge partnerje. Arhetipska realnost zakona te bo soočila s tem, da je potrebno zavezo zvestobe jemati resno. Par je sklenil prisego, zavezala sta se, da ne bosta izdala drug drugega, ko pride do težav in slabih dni. Skupaj sta v dobrem in slabem, se spomniš!?

2. Zakon te spomni na tvoje osnovne preživetvene potrebe, ki so povezane z varnostjo, domačnostjo, preskrbljenostjo, ranljivostjo in predvsem, da imaš ob sebi nekoga s komer se staraš. Pomembno je razumevanje, da zakon na obeh straneh terja zrelost tako v finančnem smislu, kot tudi deljenje vseh zadev, ki se tičejo skupnega življenja. In tukaj zelo hitro pogrneš na celi črti, ko od osebe na drugi strani pričakuješ, da bo poskrbel zate, brez da karkoli daš v zameno in da te bo osrečil. V dogovoru nikjer ni pisalo, da te bo osrečil.

3. Ceni svoj zakon kot tudi partnerja. Živimo v času, ko posameznik ceni svoj prostor. Če si oseba, ki želi živeti življenje pod svojimi pogoji, naredi ljudem uslugo in se ne poroči. Veliko bolj boš srečna. Dva človeka, ki verjameta, da so njegove potrebe prioriteta, bosta težko shajala z zahtevami arhetipa Zakona, ki terja sodelovanje, sklepanje kompromisov in medsebojno podporo.

4. Zakon terja čas. Arhetip zakona je ljubosumna ljubica, ki terja nenehno zagotovilo, da je vse ok. Skupno preživljanje časa je za srečen zakon ključnega pomena. »Najin čas« je ključ za srečen zakon. Če življenje posameznika postane preokupirano z aktivnostmi in zmanjka časa za zakon, bo zakon začel razpadati. Iz lastne izkušnje lahko pritrdim temu, da se v zvezi ne obnese, če živita eden mimo drugega. Just sayin…

5. Arhetip Zakona se najbolj obnese, če si z nekom, ki je na podobni ravni zavedanja, kot si ti. Rada rečem, da ženska drži posodo partnerstva. Ko se poročiš, svojo posodo razširiš in vanjo sprejmeš vse vplive družinske dinamike in cel paket njegove zgodbe. Partnerja pritegneš skozi izžarevanje, ki sije iz tebe. Zakon ni potovanje kompenzacije ali zdravljenja. Ne poročiš se z namenom, da postaneš boljša oseba ali da pozdraviš svoje rane. To je tvoje delo in ne stvar zakona.

6. Arhetip Zakona uspeva, ko je vsak v svoji vlogi. In ja, tole mnogim ne bo všeč. In tudi meni sprva ni dišalo. Vendar sem na dolgi rok spoznala, da je moški zaščitnik in skrbnik. Vendar mu mora ženska dati na voljo prostor, da se lahko izrazi. Ena od potreb ženske je, da je moški tisti, ki poskrbi za finančni del. Potrebuje to zagotovitev, da se lahko zanese na moškega, tudi če je sama uspešna. Tukaj je radikalna iskrenost ključna, ker roko na srce, koliko je žensk, ki se mirne duše poročijo z nekom, ki ne zna poskrbeti zase in ji je vseeno ali njen partner dela ali ne!? In na drugi strani moški želi, da ženska poskrbi za dom in družino. Zato je radikalna iskrenost tisto darilo, ki si ga moraš podariti. In si naliti čistega vina preden si natakneš poročni prstan. Ker tudi, če se tebi delitev vlog zdi nekaj seksističnega, ti zagotavljam da arhetip zakona to sploh ne gane.

7. Ljubezen je pomembna za mnoge stvari. Vendar je tudi slepa. In zakon razkrije svojo naravo preživetja že na poročno noč. Bodi iskrena s seboj, radikalno iskrena, ko si odgovarjaš na vprašanje; Ali lahko preživim težke čase s to osebo? Ali si oseba zatiska oči, ko pride do težav? Je oseba odvisnik? JI/mu lahko zaupam? Je iskren-a? Je sposoben/sposobna prenesti razočaranja? Je realistična ali živi z glavo v oblakih? In ja, radikalna iskrenost je tukaj resnično pomembna. Ker če si ne boš povedala resnice, ti jo bo arhetip zakona pokazal zelo hitro in neusmiljeno. Ne pozabi, da se z zakonom zavezuješ za celo svoje življenje. In pomembno je, da je oseba na drugi strani vredna te zaveze.

Veliko ljudi verjame, da ljubezen preživi vse krize, vendar statistika ločitev govori sama zase. Ljubezen ni dovolj. Ljubezen potrebuje družbo modrosti, praktičnosti in zrelosti. Eno od ključnih daril v odnosu je darilo varovanja ljubezni. Na tebi je, da jo varuješ. Vendar je potrebna tudi radikalna iskrenost, negovanje in najin čas, da zakon preživi. Ti moraš pri sebi vedeti ali si želiš zakonske zveze dovolj močno, da boš spremenila svoje življenje in dopustila, da te zahteve, ki jih zakon terja spreminjajo v prihodnosti.

Prihodnost zakona ni v tem, da dobiš to, kar hočeš. Voljna moraš biti, da dopustiš, da se razvija. In če se ne boš zmogla predati toku življenja, kot se ti razkriva, boš uničila to kar se razvija pred teboj.

V kolikor si voljna, da v odnosu postaneš varuhinja ljubezni, te vabim na spletno druženje v 8 delih, kjer delim 4 darila, ki so pomembna, da ustvariš ljubezenski odnos s seboj, kot tudi z moškim svojih sanj.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Povzeto po zapisu Caroline Myss The Archetype of Marriage