Arhiv Značk: v središču

Globine Ljubezni

Na katerem robu stojiš v tem trenutku?
V kateri prepad čutiš, da te potiska tvoja duša, ki želi zate, da skočiš onkraj znanih okvirov?

Čas je intenziven in kaos vznika v svetu tam zunaj.
Se boš prepustila noriji sveta ali boš našla svojo pot v globine sebe?

Ja vem, tam zunaj imaš na voljo na tone informacij. Dejstvo je, da ti je vse na dosegu prstkov in kadarkoli lahko strica Googla vprašaš karkoli.
Vendar je dejstvo, da odgovorov, ki jih iščeš ne boš dobila tam zunaj.
V tebi so.
Vsi odgovori so že v tebi.
TI že si ta Ženska, ki ti je namenjeno, da si.

In tvoje delo je, ne da jo najdeš, ampak da odstraniš vse ovire, ki jih imaš med njo in sabo v tem trenutku. V bistvu gre za to, da moraš te notranje ovire prepoznati in jih raztopiti. In tega nihče ne more narediti namesto tebe. Lahko pa te vodi.

Dejstvo je, da je zadnji mesec v letu čas za refleksijo in poglobljeno inventuro.
Seveda ji lahko ubežiš s hitrostjo, evforijo in osredotočanjem na stvari tam zunaj, vendar to, kar se premika v tvojih globinah ne bo šlo nikamor.
Vse te bo počakalo.

Ker je tvoj dušni dogovor tak, da si prišla na ta planet, v ta čas z namenom, da usvojiš in izmojstriš določene lekcije, ki ti jih tvoja duša vedno znova prinaša v ospredje.
In zelo vztrajna je.
Nikoli ne bo odnehala. Le vedno bolj te bo stiskala ob zid.
Tvoja Duša je tvoja vodnica. Ona ve, kaj je izbrala. In ve, kaj moraš utelesiti, da bi prišla na mesto moči in izpolnjenosti v sebi.

Vsi odnosi v tvojem življenju so vnaprej dogovorjeni. Nič ni slučajno. Vse je del igre, ki jo je duša izbrala zase. To, kar mora izkusiti se ponavlja toliko časa, dokler ne vzameš lekcije, s katero si prišla na ta planet.

In temu ne moreš ubežati.
Lahko si zatiskaš oči, ignoriraš, bežiš stran, ali se boriš s tem, vendar te spravlja ob pamet vse dokler ne ugledaš poante te igre.

Poanta je v tem, da prepoznaš in se pomiriš s tem, da je vse v tebi.
Naj ti ponazorim s primerom… Žrtev je v tebi. Tudi če ti gre res na živce pri drugih, je del tebe. Zase vem, da je še vedno vabljiva, ko imam občutek, da se mi dogajajo krivice. Ja, najraje bi šla v svojo žrtev. Tako domača je in udobna. Tako zlahka pokažem s prstom na druge, ki so krivi, da se meni dogaja, kar se mi.

Vendar danes poznam resnico.
In resnica je, da mi nihče ničesar ne dela. Ker tisti, ki ga vidim kot nasilneža, tirana, mučitelja je tam z namenom. Opominja me, da si moram pogledati ta del v sebi.
Vedno bolj jasno vidim, da eden brez drugega ne moreta obstajati. Kjer je eden, je tudi drugi. Siamska dvojčka sta. Dva dela iste palice.
Še posebej je ta del aktiven, če ga ne vidiš v sebi. Potem ga vidiš zunaj sebe. In vedno bolj ti skače v obraz, da bi ga ja ugledala in sprejela v sebi.

Duša te vedno znova vodi v situacije, kjer se čutiš kot žrtev. Če se začne s starši, se nadaljuje s prijatelji, s partnerjem, z otroci, s šefom ali sodelavci. Vsi so tam zate. In duša ve.

Tisti del, ki potrebuje zavestno prepoznavo in pomiritev s polarnostmi v tvojem življenju je osebnost. Dojti moraš, da se moraš ustaviti, prepoznati zakaj so ljudje v tvojem življenju, kaj ti odigravajo, da bi to lahko razpustila v sebi.

Večina ljudi pusti, da jih življenje kot listje premetava v vetru. Vedno znova so jim na voljo situacije, kjer se počutijo kot žrtev. Z namenom.
Ko se ti počutiš žrtev, si žrtev nekoga ali nečesa tam zunaj.
To je vstopna točka, kjer se sprememba lahko zgodi.
Ko prepoznaš, da vedno znova k sebi pritegneš identično izkušnjo.
Ljudje so drugi. Izkušnja je ista.

Vse to z enim samim razlogom… da dojameš, da ni poanta zunaj tebe, temveč v tebi.
In čas v katerem smo, ti pritiska na najbolj boleče dele v tebi.

To je čas, ko vznikajo na površje mnogi zapuščeni odnosi, stari nedokončani pogovori, stvari, ki ti gredo na živce. Vse tisto, kar si pometla pod preprogo.

In nekaterih odnosov enostavno ne moreš priganjati, potiskati, na silo zaključiti.
Pravijo, da čas celi rane. V resnici jih ne. Kajti to, kar celi rane je tvoja prisotnost, tvoja ljubezen, tvoja izbira, da se s temi odnosi pomiriš in jih objameš. V sebi.

Dejstvo je, da nedokončane stvari v odnosih vedno počakajo na pravi trenutek, ko spet pokukajo na površje in te opomnijo, da so še vedno tam. Ker to ni nekaj, kar se dogaja zunaj tebe. V resnici se dogaja v tebi.

Rada rečem, da moraš ti imeti dovolj trdno posodo in kapaciteto, da držiš sama sebe, ko se začneš na dah potapljati v svoje globine.

Ženska mora izmojstriti svoj notranji čustveni svet, okrepiti sebe, postati bolj stabilna, se naučiti, da so čustva vodniki v lastne globine in da so tvoji sli.
Prinašajo pomembna sporočila kje si ujeta in kje se moraš osvoboditi v sebi.

Zase vem, da sem pred devetimi leti zavestno odkorakala stran od plitvin in se podala v globine.
In zdaj plavam v globinah ljubezni.
V prostranem breznu brez dna, ki je raznoliko in kjer nikoli zares ne vidim kam grem.
To kar z gotovostjo vem je, da je to brezno brez dna. Ker vsak dan znova odkrivam, da se izkušnje vedno znova poglabljajo in številne presenetljive načine.

To je mesto nepoznanega, kamor se kot dekle v dvajsetih nisem upala in sem se globinam izogibala.
Zdaj v svojih štiridesetih pa sem jih primorana raziskovati.
Ne, vanje se nisem začela potapljati hote.
V globoke potope so me vodili odnosi, ki sem jih želela izboljšati.

In danes vem, da potrebuješ čas, da odkoplješ zaklade, ki se skrivajo v odnosih, ki so ti najbližji.
Ti odnosi terjajo, da si vzameš čas zase. Da spoznaš sebe. Da poglobiš odnos s seboj.
Terjajo pozornost, prisotnost, potrpežljivost, voljnost, da se odpreš in ustvariš polje bližine.
Terjajo radikalno iskrenost, da zmoreš slišati svojo resnico in resnico osebe na drugi strani.
Terjajo soočenje s svojimi strahovi, da zaupaš vase, se zaneseš nase in se spustiš v globino.
Terjajo, da objameš vse, kar te pustolovščine prinesejo na površje.
Terjajo, da tudi najtežje globine raziskuješ s čudenjem in radovednostjo.
December je mesec, ki te vodi v globine. Odstira mesta, ki jih še ne poznaš.

Vabi te tja, kamor si se kot duša zavezala, da boš šla.
In potapljanje v brezmejno modrino globin se nikoli ne konča.
V življenju nikoli zares ne prideš do dna.
Življenje te širi onkraj cone udobja.
Vabi te, da slediš srcu v globine, ki so strašljive.
Snubi te, da vedno znova zavestno izbiraš, da varuješ ljubezen.

Ja, to, da vodiš iz sebe, iz svojega srca terja veliko poguma, terja srčnost.
Vedno znova izziva status quo in udobje znanega.

Res pa je, da globlje, ko si, večji mir je v tebi.
Bolj si v stiku s seboj.
Pomirjena.
Izpolnjena.
Radostna.

Praznuješ svoj obstoj.
S hvaležnostjo za vse, kar ti je na voljo.

Zdaj je čas.

Potopi se Vase.
DiveIN, Divine

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

P.S. Še malo in bo na voljo moja knjiga Globine Ljubezni. Kmalu podelim več 🙂

Ženska v sebi nosi moč preobrazbe

Nekaj čarobnega se zgodi, ki prepoznaš svetost življenja. Poznavanje svetosti življenja spremeni vse. Spremeni to, kako se obnašaš do sebe, spremeni tvoj odnos z drugimi in z vsem na tem planetu. Spremeni kaj vidiš in kako vidiš stvari v svetu.

Ko prepoznaš svetost v drugem bitju, tvoja svetloba kot vžigalica prižge plamen v drugi osebi.
Brez tega zavedanja, da je življenje sveto, je vse ostalo brez pomena.
Ko se zavedaš svetosti, se vse moči, ki so v tebi, izrazijo v svojem izvornem potencialu.

Brez zavedanja svetosti energije in virov Zemlje, ostajaš ujeta v objektivizaciji, ko na Zemljo, na telo in na vse stvari gledaš zgolj kot na objekt. Ustvariš lahko mnoge stvari, vendar če povabiš svetosti, da soustvarja s teboj, samo dodajaš objekte na planet. Ko ustvarjaš s svetostjo, to sije iz tega kar ustvarjaš. Svetost oživlja materijo.

Izkušanje svetosti življenja je mogoče le skozi srce, ki je osvobojeno predsodkov, sojenja in pričakovanj. Ko si v stiku z izvorno modrostjo. Kajti svetost življenja je celostna, celovita in je Eno z vsem.

Izkušanje življenja kot svetega je ena najbolj izjemnih izkušenj, ki jih lahko imaš. Je izkušanje božanskega tukaj in zdaj, v telesu. Ko si zvesta sebi in spoštuješ kdor si, kar v sodobnem svetu, ki nenehno preusmerja tvojo pozornost v zunanji svet in svetleče predmete tam zunaj, terja veliko mero poguma in vztrajnosti. Svetost terja od tebe, da živiš v skladu z nečim mističnim, z nečim nevidnim, kar je v svetu, ki nagrajuje samo vidne in očitne stvari vse prej kot lahko.

Svetost življenja je domena božanske ženske energije, bolj točno Velike Matere.
In ženska ima veliko večjo odgovornost, ko pride do utelešanja svetosti življenja, kot moški. Ženska je tista, ki kreira življenje. Povabi svetost življenja v kreacijo novega bitja, novega življenja.

In ne le, da je sodobna ženska na to pozabila. Tega ne ceni in je sama tista, ki zlorablja samo sebe ker v sebi čuti negotovost in verjame, da ni dovolj xyz. Ko začneš sama sebi govoriti, da nisi dovolj dobra, postaneš nasilna sama s seboj.

Oskrunjenost matere se dogaja vedno, ko si nasilna do svojega telesa, do svoje strukture, do življenja, do svete posode, ki jo naseljuješ.

In vendar je poznavanje svetosti življenja način, kako je ženska preživela trdost, težave in žrtvovanje za otroke in družino. Skozi brezpogojno ljubezen do otrok, kjer je vedela, da je lahko eden bolj pameten od drugega, hkrati pa sta oba enako sveta, se je svetost krepila in rasla s tem, ko je ženska ohranjala odprto srce kljub težkemu življenju.

Ženska je dom.

Ženska v sebi nosi sposobnost, da stke posodo svetlobe in ljubezni, ki drži življenje, ki ustvari posodo stabilnosti in podpore za skupnost. Svetost je živa v telesu ženske in se kaže skozi njeno kapaciteto, da poskrbi za življenje. Maternica je tisto mesto, ki ga ženska da na voljo, da se skozi njo porodi karkoli novega, pa ne le otroci.

Maternica je potentno magnetično mesto, skozi katerega se poraja energija mnogih dimenzij. Je izjemno orodje, če veš kako ga uporabiti za dobrobit celotnega človeštva.
In nova Zemlja se poraja skozi žensko, če bo znala to svoje orodje uporabiti z modrostjo in očistitti vse tiste ovire, ki jih nosi v sebi zaradi katerih tega znanja, modrosti in svetosti, ki jo ima na dosegu roke ne uporablja že zdaj.

Ta substanca svetlobe v ženski ima kapaciteto, da se direktno poveže s sveto substanco, svetlobo v kreaciji. Ta substanca je kot katalizator za življenje. In preko svetlobe je ženska vtkana v mrežo življenja, v vzorce življenja na način, ki je moškemu neznanka.

Ko si v stiku s svetostjo življenja, si v stiku z Vsem, kar je. Si Eno.

In zaradi tega ženska ne potrebuje moških duhovnih praks odpovedovanja, osame in rigoroznih praks osredotočanja, ker ima direktno povezavo z vsem tem za kar mora moški vložiti več truda in napora.

Tragedija sodobne ženske je v njenem nepoznavanju svoje izvorne narave in čudežnosti, ki jo nosi v sebi. Hrepeni po svetosti in jo ob enem išče tam zunaj nekje. Skozi svoje prakse se umika in si zapira pot s svojo ignoranco, strahovi in nesposobnostjo, da utelesi svetost življenja v polnosti in to živi.

Če zanikaš, ignoriraš svoje telo in ga nočeš vključiti v svoje duhovno življenje, ga jemlješ kot nekaj manjvrednega in ga omalovažuješ, si zapiraš edino pot, ki je naravna kot je dihanje. Telo je vse prepogosto mesto ujetosti, objekt, tako kot vse zemeljske stvari. Ker na zemeljsko izkušnjo gledaš kot na nekaj manj vrednega od duhovne izkušnje, ki jo iščemo tam nekje zunaj sebe, zamujaš svojo priložnost, da živiš kot ženska za katero si se rodila, da si.

Ženska je tista, ki posveti življenje s svojo prisotnostjo, ko se prebudi in v sebi aktivira to sposobnost, ki latentna čaka nanjo.

In vendar sodobna ženska to aktivno zavrača.
In leta sem se spraševala kaj je na stvari. Zakaj?

Danes mislim, da poznam odgovor.
Ženska lahko pozdravi svet.
Ženska lahko regenerira svet precej hitreje, kot če to prepustimo mami Zemlji in naravnim ciklom.
Ženska lahko spremeni svet.

Vendar tega ne more narediti dokler zameri moškemu.
Tega ne more narediti, dokler je jezna na moškega.

Ja res je, moški so naredili veliko grdih in bolečih stvari. Ja naredili so kaos. Zemljo že tisočletja izčrpavajo. Uničili in oskrunili so najbolj svete dele njene pokrajine.

Ja moški je poškodoval svetlobne celice Zemlje.
Velika večina vidi uničenje okolja, vendar ne vidijo duhovnega uničenja.
Na notranjih nivojih so bili templji uničeni. Svetloba notranjega sveta ni več dostopna človeštvu.
In na ženski je da opravi svoje delo v sami matrici življenja, če želimo, da bo človeštvo preživelo.

In draga ženska, roko na srce, ne vem, če je na Zemlji dovolj žensk, ki so pripravljene narediti kar je potrebno, da obnovimo to svetlobo. Leta 2010 sem imela vizijo in bila sem polna upanja in verjela sem, da nam lahko uspe.
Danes, leta 2018 mislim, da smo ta vlak zamudile.

Zakaj?

Ker ženska danes ni pripravljena narediti tega kar je potrebno narediti.
Odpustiti moškemu uničenje, ki ga je ustvaril.
Ker je toliko žensk, ki s prstom kažejo na drugo stran češ, glejte kaj ste naredili.
In s tem, ko kaznujemo moški del pozabljamo, da kaznujemo tudi sebe.

Še vedno verjamem, da lahko obnovimo svet.

Skozi duhovno delo, lahko ženske obnovimo to, kar bi planetu vzelo nekaj tisoč let. Globoko v sebi vem, da imamo to sposobnost.

Vendar to, da objameš svojo svetost ni majhna stvar.
To kar terja od tebe je prevzemanje polne odgovornosti.
Prevzemanje odgovornosti in svoje vloge v tem, kar se je dogajalo na Zemlji, kar se je zgodilo ženskam sveta. Ne le to, kaj se je dogajalo ampak kako je ženska sodelovala v tem, da je svojo moč razdala in zanikala svojo svetost. In ob tem se boš morala soočiti z besom in žalostjo, ki se ji ne moreš izogniti.

Soočiti se je potrebno s tem, čemur si se odpovedala, kaj si izgubila, kar si razdala in kako si prispevala k nasilju. Presvetliti je potrebno zgodovinsko in globoko osebno nasilje in uničenje, oskrunjenost vsega svetega. In dokler tega ne boš zmogla narediti v sebi, ne boš mogla živeti svoje moči v polnosti.

Dokler ne posvetiš svoje teme, svoje izkušnje, ne moreš stopiti v svojo polno moč kot ženska.
Zaradi vpliva, ki ga ženska ima na Zemljo in svet okoli sebe, v kolikor ne pozdravi svoje teme, svojega besa, svojega nasilja in destrukcije, bo to prenesla na Zemljo. Namesto da bi pozdravila, bo s svojimi nepozdravljenimi stvarmi še bolj poškodovala.

Preden bo ženska lahko pozdravila svet, mora najprej pozdraviti sama sebe.
In nobeno zdravljenje ni mogoče brez da sprejmeš celoto vsega kar je.
Popolno sprejemanje je spoštovanje.

In če si iskreno voljna, pripravljena na to, da prispevaš k svetosti življenja, moraš najprej najti način, da pozdraviš svoj bes, predvsem svoj bes do moških.
Namesto kastracije moških je potrebno narediti prostor. Kajti sodobni moški sploh ne ve več kaj zares pomeni biti možat. Njegova mama je poskrbela za to, da mu je vzela moč. In njegova žena je samo nadaljevala s to prakso.

Razumeti moramo, da ne moremo pustiti moških za sabo in same odkorakati v prihodnost.
Kot sem rekla je uničevanje moških uničevanje sveta.
Treba je prevzeti odgovornost za svoje nasilje in uničevanje. Sprejeti je potrebno in se pomiriti s tem kar je bilo in kar je.
Posvetiti je potrebno in presvetliti temo zavestno, z iskrenim sprejemanjem in brez sojenja, razsojanja in uničevanja.
V sebi moraš zaceliti kar je poškodovano, če želiš to zaceliti v svetu tam zunaj.

Saj veš, ti moraš biti Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu tam zunaj!

Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako lahko začneva soustvarjati življenje, za katero si se rodila, da ga živiš in se mi pridruži v programu Dragulj Ženske Duše, kjer bomo v 4 mesecih potovale v globine same Sebe. Na srečanje z Ljubeznijo. V soočanje z ovirami, ki jih imaš med seboj in Ljubeznijo v Sebi. Na voljo sta dve možnosti, individualno mentorstvo skupaj s programom ali samo program, kjer te bom vodila skozi štiri temeljne ranjenosti, ki ti preprečujejo, da zasiješ kot TI; oskrunjenost, zasramovanje, demoniziranje in izločenost.

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

Svetovni dan sestrstva

Svetovni dan sestrstva praznujemo 5. oktobra.

Gre za globalno praznovanje povezanosti vseh žensk kot dušnih sester. Gre za zavezo, da druga drugo podpiramo, negujemo in zaščitimo.

Shakti Badhan je indijski praznik, ki je nastal kot odgovor na Rakhsha Badhan. Rakhsha Badhan se v Indiji praznuje avgusta, ko sestre privežejo sveto nit povezanosti na zapestje brata, kar simbolizira sestrsko ljubezen in molitev za dobrobit bratov.

All Ladies League so začele s pobudo, da se Shakti Badhan praznuje 5. oktobra, ki je edinstven način povezovanja žensk ne le v Indiji, temveč po vsem svetu.

Gre za pobudo, da ženske namesto sovraštva, tekmovalnosti, sojenja, kritiziranja med ženskami, spodbudimo dušno povezanost podpore, celovitosti, praznovanja, da stojimo druga z drugo in druga za drugo.

Dušno sestrstvo simbolizira pripadnost, povezanost, podporo, praznovanje druga druge, pomoč druga drugi v tem, da vsaka postane ta ženska, za katero se je rodila, da je.

Namesto individualizma, samozadostnega posameznika, dušno sestrstvo prinaša s seboj pomembno sporočilo, da je pripadnost in povezovanje tisto, ki nas lahko popelje v drugačno prihodnost.

Sestrstvo namreč ustvarja sveti prostor za zdravljenje.
Spodbudi te, da se spustiš v globino svoje ženske duše in v sebi prepoznaš kdo si in zakaj si tukaj.

Ženske znamo biti priča druga drugi s sočutjem. Vsaka potrebuje to, da je ugledana in da prepozna svojo dragocenost. Če nam starši niso dali tega prostora na voljo, je pomembno, da najdemo skupnost, v kateri smo ugledane in slišane, kjer čutimo podporo in varnost, da se resnično odpremo in smo ugledane, take kot smo.

Vsaka ženska na ta planet prinaša dragocene dragulje, vendar jih ne more podeliti z ljudmi in s svetom, dokler jih ne prepozna v svoji notranjosti in dokler sama resnično ne pozna in vidi sebe in svojega Darila.

V družbi v kakršni odrašča sodobna ženska tega prostora ne dobi in zato pogosto potrditev išče v zunanjem svetu, saj je izgubila stik s svojo Shakti, življenjsko, žensko, kreativno energijo, ki je v njej.

Shakti je božanska ženska energija, kreativna sila in badhan pomeni povezava.

Shakti Badhan nas spomni na povezanost s svojo žensko močjo, hkrati pa predstavlja povezanost med vsemi sestrami. in božansko ženstvenostjo, ki jo vsaka uteleša.

To je tudi čas, ko si ženske izmenjajo sveto Shakti zapestnico, nit, trakec, druga drugi ga zavežejo na zapestje, kot simbol močne vezi povezanosti v sestrstvu, da poveča moč ženske v njeni notranjosti, da žensko, za katero se je rodila, da jo živi podeli z ljudmi in s svetom.

Shakti zapestnica te spominja na Shakti, ki teče od ženske k ženski.

5. oktober je dan, ko se ženske na različnih delih sveta družijo, si pomagajo in podelijo, kaj lahko naredijo druga za drugo in za svet. Dušno sestrstvo nam omogoči, da začutimo druga drugo in da stopimo v celoto, ki jo vsaka nosi v globinah svoje duše. Pomembno je, da se spomnimo, da je v resnici vse Eno in je eno v vsem, ni ločenosti.

Vendar je potrebno to prepoznati, ugledati v sebi, kajti stvari, ki jih ne vidiš, so zate nevidne, ne obstajajo, četudi so v tebi. Dejstvo je, da vsaka v sebi nosi ogromne potenciale, vendar je od tvoje sposobnosti, da jih prepoznaš in ugledaš, jih utelesiš in zaživiš odvisno, ali bodo resnično uporabljeni in prepoznani s strani ljudi in sveta.

Šele, ko si polna v sebi, lahko to, kar imaš, deliš iz presežka v sebi. Pomembno je, da je tvoj notranji vodnjak poln, da lahko podeliš stvari z drugimi. Dokler si ti v sebi prazna je vse kar lahko deliš z drugimi ta praznina, ki zeva v notranjosti. In ta občutek notranje praznine smo se navadile polniti s stvarmi, z odvisnostmi od ljudi, substanc, aktivnosti. Vendar praznine nikoli ne moreš zares zapolniti. Nikoli ni dovolj in vedno čutiš pomanjkanje virov, energije in časa.

Ta globalni dan je kot dvig vala prizadevanj in vodstva, ki ga ženske prevzamejo na kolektivni ravni. Vsaka ženska, ki je v svoji raznolikosti del te pobude, prispeva h glasu Enosti, povezanosti, kjer je vse Eno in je Eno v vsem. Ravno zaradi te močne simbolike sem povabila moje dušne sestre, da podelijo svoj uvid, svojo izkušnjo sestrstva s teboj.

In nastala je brezplačna video serija Globine razcveta Ženske, kjer delimo svoje uvide in spoznanja, svoje zgodbe, navdihe in sočne podrobnosti, kaj sestrstvo pomeni za vsako od nas. Serija je na voljo ob prijavi na portal Varuhinja. si.

Anais Nin je nekoč izjavila, da je Ženska kot popek. Ko je bolečina tega, da si v njem, močnejša od strahu pred tem, da se razcvetiš, si pripravljena na razcvet. In zanimivo je, kako vstopamo v ta razcvet. Pogosto skozi bolečino razpada življenja, kot ga poznamo.

In takrat so tvoje dušne sestre kot mreža, ki te ujame, takrat, ko padeš. Ob njih čutiš podporo, pripadnost, čutiš, da si sprejeta točno taka, kot si. In daleč od tega, da bi te dušne sestre ujčkale in ti pustile, da se smiliš sama sebi. Dušne sestre so ob tebi, da te spomnijo na tvojo zavezo sama sebi, da zaživiš kot ta Ženska, za katero si se rodila, da Si. Spomnijo te na potenciale, ki speči čakajo v tebi. Čakajo, da jih najdeš in zaživiš.

Srčna želja vsake soustvarjalke razcveta ženske je, da se nikoli nobena ženska ne bi počutila samo. Da bi vsak ženska imela vsaj eno dušno sestro.

5. oktober je dan, ko druga drugo spominjamo, da v sebi nosimo moč ženstvenosti in da lahko darilo opolnomočenosti podelimo druga z drugo, tako da stojimo druga z drugo, druga ob drugi in druga za drugo.

5. oktober je priložnost za vse ženske, da praznujejo svojo edinstveno ženskost in da pokažejo z majhnimi gestami, kako pomembno je dušno sestrstvo, skozi izmenjavo Shakti zapestnice (trakec, zapestnica, ki si jo ženske podarjajo med seboj).

To je čas, za prebujanje sestrstva na vseh sferah, da se povežemo v duhu in duši kot Eno.
Svetovni dan sestrstva je dan, ki povezuje ženske in jih navdihuje, da skupaj soustvarjajo svet, ki ga vidijo v svojih vizijah. Da svoje edinstveno Darilo, talente, svojo žensko dušo podelijo z drugimi ženskami, z ljudmi in s svetom.

Si zraven?
Pofočkaš se na spletni povezavi http://divine.si/darilo/varuhinja.html

Taja Albolena

Pot nazaj Domov…

Tukaj si, da bi se širila, da bi izkušala tiste dele sebe, ki jih še ne poznaš in da bi v polnosti uživala življenje.

Tukaj si, da bi svoje Darilo, svojo edinstvenost in enkratnost delila z ljudmi in s svetom. To je dejstvo.

Vendar to ni nekaj, kar bi bilo avtomatsko. To je stvar tvoje zavestne izbire. V kolikor ne izbereš, da greš po tej poti Ljubezni, se nikoli ne boš vrnila nazaj Domov v Enost, celovitost in celostnost, ki je del tvoje Biti.

Tvoja osebnost, tvoja identiteta je pogojena s programi tvoje preteklosti in je ne zanima poklicanost zaradi katere si tukaj. Tvoja osebnost skuša preživeti v tem svetu.

Identiteta ti daje stabilen, dosleden in zanesljiv občutek tega kdo si in kaj ti je v življenju pomembno. To lahko pogledava skozi prispodobo hiše.

Prva hiša, ki jo v življenju postaviš, je hiša tvoje osebnosti. Hiša simbolično predstavlja tvoj jaz. V prvi fazi svoje življenje postaviš na vrednotah in mnenjih drugih ljudi. Postaviš jo skozi svoja otroška leta. Nanjo vplivajo nefunkcionalni družinski odnosi, travme, ki si jih ponotranjila in ki so te odtujile od tvoje Ženske duše. Tako ustvariš notranjo ločnico med resničnim, avtentičnim jazom, ki je povezan z dušo ter lažnim jazom, ustvarjeno persono, ki verjame, da je sama za vse.

Da bi ustrezala pričakovanjem drugih ljudi, za voljo sprejetosti in preživetja se prilagodiš in ustvariš hišo, ki je sicer lepa in ji nič ne manjka, vendar je površinska, brez globine, urejena po okusu, mnenju in željah drugih ljudi.
Nekje v zgodnjih tridesetih se oglasi klic tvoje Ženske Duše, ki od tebe želi, da se preseliš.

V sebi začutiš željo po selitvi v hišo, ki odseva tvojo edinstvenost in enkratnost, tvojo avtentičnost, to kdo ti v resnici SI.

Ene ženske se na ta klic nikoli ne odzovejo. Ene ga preslišijo ali se delajo, da ga ne slišijo.
Tiste pa, ki sledijo klicu svoje Duše, se morajo preseliti. Zapustiti moraš staro hišo. Moja hči je to slikovito opisala, da se moraš sprehoditi čez celo hišo. Jo pospraviti. Končati stvari iz preteklosti, ki ti ne služijo več. To pospravljanje krame moraš narediti, da ne vlačiš balasta s seboj v novo hišo.

In ko zapreš vrata stare hiše, greš na popotovanje v neznano.

Tvoja nova hiša simbolično predstavlja tvoj avtentični jaz. Predstavlja življenje, ki ga izgradiš na temelju avtentičnega jaza, tvoje edinstvenosti in iz modrosti tvoje Ženske Duše.

Kajti tvoja Duša je tista, ki ve zakaj si tukaj in kaj je tvoja poklicanost. Tvoja misija. Tisto enkratno, edinstveno Darilo, ki ga imaš, da ga podeliš z ljudmi in s Svetom.

Vendar le malokdo to selitev izpelje popolnoma elegantno in neboleče.

Velika večina in to je bila tudi moja izkušnja, se oklepa svoje hiše osebnosti, dokler ne pride tornado in jo poruši. In še takrat se na to potovanje v novo hišo podajamo z jokom, kričanjem in upiranjem.

Največkrat se selitev začne, ko se v tvojem življenju zgodi kriza identitete.
Kriza identitete je kriza, ki te sooči s prepričanji, ki si jih prevzela nase in integrirala skozi otroštvo.

Kriza vodi v osebno preobrazbo in prenovo sistema prepričanj.

Prebujenje vključuje spoznanje, kje potrebuješ podpreti svoj Jaz z ljubeznijo, ki si jo potrebovala s strani svojih staršev in iz drugih odnosov. Gre za to, da vzljubiš Sebe.

In to arhetipsko popotovanje na katerega gremo, ko prva hiša razpade opisuje zgodba Doroteje iz Čarovnik iz Oza. Ona išče Dom. In arhetipsko popotovanje je tisto, ki jo vodi nazaj domov.

To popotovanje, ki se začne s prebujenjem te najprej loči od tvojega plemena, tvoje družine oziroma prepričanj, ki si jih prevzela in v katere verjameš. V Čarovniku iz Oza je tornado tisti, ki Dorotejo odnese iz dvorišča hiše njenih skrbnikov.

Rumena opečnata cesta simbolično predstavlja njeno popotovanje opolnomočenja.

Na svoji poti se sreča tako s senčnimi deli, kot z zlatimi deli, ki jih predstavljata čarovnici. Sreča pa se tudi s svojimi preživetvenimi arhetipi.

Štirje preživetveni arhetipi so kot štiri noge na mizi, ki nudijo stabilnost odnosom, ki jih predstavlja miza. Noge mize nudijo podporo odnosu s tlemi pod njo in univerzalnim energijam, ki podpirajo tvoje življenje. Noge morajo biti stabilne, da podpirajo težo plošče, ki predstavlja tvoje življenje in tvojo življenjsko misijo.

Štiri noge te mize so arhetip Otroka, Prostitutke, Žrtve in Saboterja, ki predstavljajo tvoje največje izzive povezane s preživetjem. Hkrati pa gre za tvoje zaveznike, ki te spomnijo, kje si svojo moč predala v roke drugim. Ko se z njimi soočiš in vzameš svojo moč nazaj, postanejo tvoji zavezniki na poti Ljubezni in tvoji zaščitniki. Pomagali ti bodo, da ohraniš svojo suverenost in svoje moči ne zabarantaš zavoljo preživetja.

Kljub negativnim asociacijam gre za arhetipe, ki so nevtralni in so intimni sopotniki na poti nazaj Domov, v domeno tvoje Duše.

Notranji otrok je varuh tvoje nedolžnosti. Gre za prvi arhetip s katerim se identificiraš in na tvoji poti Ljubezni se moraš soočiti z izvorno rano, ki jo ta arhetip razkriva zate. Arhetip otroka razkriva tvoj najzgodnejši pogled na svet, varnost, lojalnost, družino in temeljne dinamike odvisnosti in odgovornosti v tvojem življenju.
V Čarovniku iz Oza je Doroteja tista, ki predstavlja otroka, ki išče pozornost, ki poskuša biti uslišana in prepoznana s strani odraslih (otrok išče lastno avtoriteto in odgovornost).

Na opečnati poti se Doroteja sreča Ptičje strašilo, ki je prestrašeno in se ne more odločiti v katero smer naj gre. Ptičje strašilo predstavlja arhetip Saboterja, ki je v dvomih, neodločen in prestrašen. Ne more se odločiti in verjame, da je Zguba, ker nima možganov. To je senčni aspekt Saboterja. Saboter je v svojem zlatem delu v resnici varuh izbire. V samem temelju predstavlja izzive v povezavi s strahovi, da bi spremenila svoje življenje.

Notranji klic selitve je brez dvoma tisti, ki bo preobrazil tvoj poznani svet. Ravno zaradi tega je Saboter tisti, ki ga boš na svoji poti nazaj domov k Sebi pogosto srečala. V kolikor se z njim ne boš spoznala, te bodo njegovi strahovi in težave z nezaupanjem vedno znova vodili v izbire, s katerimi boš blokirala svojo opolnomočenje in uspeh.
V zlatem delu gre za Kreatorja, ki namesto iz strahu kreira iz Ljubezni. Ki pogumno sledi notranjim navodilom Duše in hodi po poti Ljubezni z zaupanjem in suvereno.

Kositrni drvar
je drugi zaveznik s katerim se sreča Doroteja na svoji poti in s katerim se boš srečala tudi sama. Kositrni drvar je osamljen, zamrznjen in ne govori. Zase pravi, da nima srca. Srce predstavlja njegovo vero vase.
Prostitutka je tisti arhetip, ki je na tej poti varuhinja Vere. Njen glavni izziv je, da se razproda zavoljo fizičnega preživetja – ustreže, ugaja in s tem razproda svoje vrednote, svojo integriteto, moralo, dušo in telo. Trajna sprememba se v tvojem življenju zgodi šele, ko prepoznaš, kje bi se razprodala za voljo tega, da bi bila sprejeta in da verjameš vase. Kajti šele takrat, ko resnično verjameš vase in v svoje srce, te nihče ne more kupiti.

Tretji zaveznik na poti je prestrašeni Lev. Pravi, da nima poguma in je zaradi tega vedno Žrtev. Želi si biti Zmagovalec, ko bi le imel pogum. Žrtev je varuh samo spoštovanja. Običajno se prvič pokaže, ko v življenju ne dobiš tega kar potrebuješ ali si kaznovana za nekaj, česar nisi naredila. V samem jedru ima Žrtev težavo s tem ali se je vredno odpovedati moči, da bi s izognila prevzemanju odgovornosti za svojo samostojnost. Ti se moraš zavedati svoje osebne moči.

In na tvoji poti Ljubezni nazaj k Sebi boš soočena z vsemi štirimi. Na tebi je, da prevzameš odgovornost zase, se zavedaš svoje ranjenosti, strahu pred žrtvovanjem, kako se razprodajaš in kako sabotiraš svoj lastni uspeh. To so življenjske lekcije, ki jim ne moreš uiti. Lahko jih zanikaš, se delaš, da jih ni, se z njimi boriš ali bežiš pred njimi. Vendar te vse počaka na tvoji opečnati poti opolnomočenja.

Šele takrat, ko se boš pomirila z njimi in jih objela v sebi boš lahko v polnosti zaživela kot Ti. Tvoji notranji zavezniki so tukaj, da ti pomagajo ohraniti integriteto in te opozorijo, ko bi razprodala sebe, da se lahko zaneseš nase in vidiš priložnosti, kjer drugi vidijo izgovore.

Bolj, ko se zavedaš arhetipskih vzorcev s katerimi se boš srečala na svoji poti, kaj lahko pričakuješ, lažje boš potovala po tej poti nazaj k sebi. Če so tvoje izbire nezavedne, reagiraš in si v boju, begu ali zmrznjena v zanikanju. In v tem primeru pustiš, da te ovire na poti odvrnejo od razcveta, zaradi katerega si tukaj. In to kar iz svojega potovanja vem je, da ti orodja in veščine na tej poti lahko pomagajo in pohitrijo tvoje premikanje.
Ravno zaradi tega sem oblikovala druženje v 10 delih, ki sem ga poimenovala Prebujenje, kjer s teboj delim 9 pomembnih ključev, ki ti bodo odklepali vrata na tvoji poti nazaj k Sebi, nazaj Domov.

Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu, tam zunaj!
Taja Albolena

Dušni klic je nekaj, česar ne moreš planirati.

Pogosto slišim ženske razlagati, kako čakajo, da prepoznajo svoj dušni klic in potem se bodo premaknile. Vendar iz izkušenj vem, da duša ne deluje na tak način. Dušni klic ni nekaj, kar pride po planu. Dušni klic je priložnost, je povabilo, ki ga moraš prepoznati, ga zaznati in če ga spregledaš, bo počakal na naslednjo priliko. In vsakih 18 let in nekaj mesecev tvoja duša potrka na tvoja notranja vrata.

Klic običajno pride na način, ki se ne sklada s pričakovanji. Še manj ga zanima upravičenost, ki jo morda čutiš v sebi. Duša ve, da se največ o sebi naučiš v času največjega razočaranja, ko se tvoj svet, ki si ga ustvarila sesuje v prafaktorje.

V času razpada se razkrijejo notranje moči in vodila, ki te povežejo z globljimi vrednotami in motivi. In to je tisto, kar te vodi v razcvet. In razcvet vedno vznika iz globin tvoje Ženske Duše.

Tvoja osebnost si želi navodila. Želi si natančen plan, ki bi ga lahko sledila od točke A do Ž.
Tvoja Duša pa ima notranji GPS, ki mu sledi.

Rudolf Steiner je povezal makrokozmos in dogajanje na planetarni ravni z notranjim mikrokozmosom skozi ritmičnost dihanja. Vse se povezuje skozi cikel 18,6 let, ki v človeški biografiji sovpada s ciklom luninih vozlov. Steiner je v enem od svojih predavanj podelil, da so to pomembni prehodi za dušo.

Vsakih cikel te sooči s procesom porajanja na enak način, kot se je tvoje telo porajalo v ta svet, da si zajela svoj prvi vdih in se je tvoje življenje na tem planetu začelo.
Tako kot fizično rojstvo je tudi vsako naslednje povezano z bolečino, neudobjem in s strahovi. Tako kot vsako rojstvo je tudi porajanje tvoje Duše hitro ali počasno, lahko ali pospremljeno z dramatičnim dogajanjem.

Podpis, ki ga pusti lunin vozel ob tvojem rojstvu te spremlja skozi vse naslednje cikle v tvojem življenju.
To s čimer te ti prehodi ob katerih tvoja Duša pride v ospredje in kliče po tvoji pozornosti soočijo je opuščanje situacij, dogovorov in odnosov, ki te ne podpirajo na poti tvojega razcveta. Duša ti ponudi okoliščine, ki vodijo v vedno večjo zrelost.

In to ni vedno zaželeno ali dobrodošlo. Pogosto zavestno ne prepoznaš priložnosti, ki ti je dana. In eden največjih izzivov, ki jih opažam sama je, ker smo mnenja, da moraš v teh prehodih nekaj narediti in potem čakaš na to kaj narediti in kako.
Osebna izkušnja mojega drugega prehoda ob 37. letu je bila, da takrat, ko tvoja Duša pride v ospredje to od tebe terja, da si pripravljena in spustiš ta tok skozi sebe.

Na tebi je, da v svoji notranjosti odstraniš ovire, zaradi katerih greš v reakcijo, se skrčiš in skriješ ali preplaviš in greš v boj, zaradi katerih zmrzneš ali se onesvestiš.
Vse to so preživetveni mehanizmi, ki jih moraš zelo dobro poznati pri sebi, da se lahko takrat, ko si soočena s situacijami, ki te izzovejo in soočijo s tvojimi največjimi strahovi soočiš s pogumom in da zmoreš ostajati odprta in sprejemljiva takrat, ko si najbolj izzvana.
Izziv je brez dvoma v tem, da takrat, ko si soočena s tem, da je potrebno opustiti stvari, ki ti ne služijo več v sebi čutiš nemir, neudobje, osamljenost, nerazumevanje okolice, omejenost s pravili. Lahko čutiš nepomembnost in majhnost. Navskrižje z ljudmi, ki so v tvojem življenju pomembni, kot so starši, prijatelji, kolegi, sosedi.

V tebi vznika hrepenenje po nečem drugačnem, ki ga ne znaš niti ubesediti. In to kar pospremi ta prehod je opuščanje vsega, kar ti je v zunanjem svetu nudilo občutek varnosti, da bi ta občutek lahko našla v sebi, kar je pogosto strašljivo. Hočeš nočeš se boš morala odpreti notranji rasti.

In če se upiraš je ta vse prej kot prijetna. Še posebej, če se oklepaš svoje preteklosti in znanega in se upiraš neznanemu in novemu. V tem primeru lahko to postane dolg in boleč boj, kjer te prebujajo izgube, bolezni in soočenje s smrtjo.

In na drugi strani je lahko tak prehod v kolikor živiš svoje življenje uglašena s svojo Dušo nekaj, kar pride in gre, pa sploh ne opaziš razlike. Vsekakor pa se cikli napovejo skozi okna v duhovni svet, ki se v tem času odprejo zate. Na tebi pa je, da jih opaziš, izkoristiš in integriraš v svoje življenje.

Lunini vozli so priložnosti, so kot zmenek s tvojo Dušo. So priložnosti za soočenje s svojo preteklostjo, s svojo senco, z vsem, kar si skrila in potisnila v globino, da to zlato pride na površino. To je čas intenzivne duhovne alkimije.

Vsak cikel , ko se tvoj lunin vozel ponovno znajde na položaju kot je bil ob tvojem rojstvu v ospredje pripelje dušne izbire, skrite načrte in jih obudi v tvoji notranjosti, okoliščine tvojega življenja pa poskrbijo, da si soočena s tem ali boš sledila svoji duši ali se boš ponovno sabotirala in šla še en krog.

Vprašanja kot so »Kdo sem« »Zakaj sem tukaj?« »Kaj si želim?« vzniknejo v tvoji zavesti vsakič v novi obliki. Dogodki in okoliščine poskrbijo za čiščenje in spremembe, ki so potrebne za dvig na vedno nov nivo.

Prvi cikel ob 18 letu in 7 mesecih je povezan z osamosvojitvijo, z odhodom iz družine. Gre za osvoboditev starševske avtoritete v zunanjem svetu, da bi lahko postala svoja notranja avtoriteta. Tukaj gre za izziv iskanja svojega mesta v svetu, svojega doma.

Drugi cikel pri 37 letih in 2 mesecih je povezan z osvobajanjem iz odnosov v širšem smislu, ki ti onemogočajo, da se v polnosti porodiš v ta svet kot ti. Odnosi v službi, s kolegi, prijatelji, sorodniki terjajo ponoven pregled in pogosto imajo ženske ravno v tej fazi največ težav v partnerskem odnosu. Zdaj se začenja iskanje dušnega doma. Drugi ljudje te ne morejo več osrečiti, na tebi je, da postaneš tista, ki nosi sama sebe.

Tretji cikel pri 55 in 10 mesecih te sooča z odtisom, ki ga želiš pustiti v širši družbi. Gre za pregled tega kaj je pomembno in potrebno. Kaj si še vedno želim početi? Kaj si želim doseči? Veliko bolj se usmeriš vase in duhovna vprašanja postanejo prioriteta. Sebe doživljaš kot duhovno-kreativno bitje in začneš iskati svoj duhovni dom.

Četrti cikel pri 74 letih in 5 mesecih te sooči s tem, da si tukaj kot nosilka modrosti, da je tvoj namen, da to modrost kot svetilnik siješ v svet. Tukaj ne gre več za tvojo rast in razcvet temveč za darilo, ki ga imaš za druge. Ti se moraš napolniti in prepojiti s tem kdo si in kaj nosiš v sebi, kar si naredila skozi prejšnje cikle in zdaj je čas da služiš ljudem in svetu kot Ti. Tukaj si da ustvariš toplino duše in dušni dom za tiste, ki te obdajajo.

Peti cikel pri 92 letih in 1 mesecu te opomni, da je duhovna moč tista, ki ti omogoči, da dušne kvalitete iz sebe širiš v svet. Tvoje telo postaja dom duha.

Dogodki okoli vsakega cikla luninega vozla se dogajajo v mesecih pred in po prehodu. So kot iniciacije, kjer se nekaj zaključuje, da bi se nekaj novega lahko porodilo v ta svet skozi tebe, kot ti.

Ne gre za to, da nekaj iščeš in najdeš. Prej bi rekla, da je tvoja naloga, da krepiš svojo posodo in pretočnost, da se pripraviš, da lahko ob prehodu sprejmeš vse kar ti Duša prinese na površje. Ker vse se dogaja Zate in ne tebi.

Zase vem, da bi si želela, da bi bila ob svojem drugem prehodu bolj pripravljena, kot sem bila, kajti v kolikor nisi odprta, zmehčana in sprejemljiva, ter pogumna v izbirah, ki so pred teboj, ves potencial, ki ti je na voljo ostane zgolj na nivoju potenciala in ga ne utelesiš ter ne integriraš.

Na sredini vsakega cikla je devetletni cikel, ki je kot opomnik in te preveri kje si z lekcijami vsakega cikla in v kolikor si v upiranju, so to kot mini priložnosti zate, da se premakneš skozi preizkušnjo v kateri si.

Dušni klic je nekaj, kar se razriva, ko upočasniš in prisluhneš navznoter. Ne moreš ga izsiliti. moraš ga prepoznati, si ga priznati in si ga prisvojiti. Ga objeti v sebi in integrirati.

Nihče ne ve kaj je tvoj dušni klic, le ti veš. In zato je pomembno, da si uglašena s seboj in da imaš na voljo orodja, da takrat, ko pride ta čas za intimno srečanje s svojo Dušo narediš prostor zanjo in se potopiš v svojo notranjo pokrajino. Kajti le tako lahko iz takega srečanja precediš zlato, ki ti je na voljo.

Več o ciklih duše bom s teboj delila v posebnem predavanju, ki bo na voljo v Notranjem Krogu Sistar. V šestmesečnem ciklu Vdiha se mi lahko pridružiš s prijavo na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

http://divine.si

Zdravljenje notranje moške narave

Julij bo mesec, kjer se bo začela serija treh mrkov, ki bodo močno zaznamovali tole poletje.
Lunin mrk v tem mesecu bo poseben, ker predstavlja pregled in zaključevanje nekega obdobja, ki je močno povezano z moško energijo. Zanimivo je dejstvo, da so v tem času mrka planeti na desni strani sonca, kar nakazuje na to, da bo šlo v veliki meri za zdravljenje možatosti, moške narave, moške energije.

Lunin mrk predstavlja konec nekega obdobja. Na nek način predstavlja čas praznovanja. Zapiraš eno poglavje v svoji knjigi življenja in to zapiranje vrat je lahko izjemno stresno. Gre za opuščanje starega, da lahko narediš prostor za novo. Kar se v teoriji sliši zelo poetično, v praksi pa je lahko ruženje po asfaltu.

Ob zgodaj povedanem je pomembno vedeti tudi, da je večina planetov, ki simbolično predstavljajo moški aspekt (Mars, Kiron, Pluto, Merkur, Saturn) v retrogradnem gibanju, kar pomeni, da je čas za spust v svoje globine in soočenje s tem, kar se skriva v podzavesti, v tvoji notranji senci.

Na spletu sem zasledila, da se ravno zaradi retrogradnega gibanja Marsa, ki v svojem navideznem potovanju nazaj počasi drsi v združenje z Lilith, ki predstavlja kozmično maternico, v moškemu delu prebuja želja po stiku z božansko naravo matere. Kar vodi v soočenje z ranjenostmi, zamerami in vsem, kar je povezano z občutki nezaščitenosti, nepreskrbljenosti in vdorom oziroma penetracijo moškega principa na ženski strani.

Lunin mrk bo na površje prinašal občutke zatiranja in bes, zamere, ranjenosti v povezavi s tem, kar interpretiraš kot »to kar so mi naredili moški«. V resnici gre za notranjo dinamiko, v odnosu z notranjim moškim, ki te bo soočala s tem kje ne zaupaš svojemu notranjemu moškemu. Kje si prepričana, da moraš sama poskrbeti zase, ker ni moškega, ki bi poskrbel zate? Kje siliš in potiskaš v svojem življenju, ker želiš stvari ustvariti skozi voljo.

Tema tega meseca bo povezana s tvojo Dušo in s tvojo misijo, s tvojim dušnim dogovorom, ki ga imaš – kaj je tisto zaradi česar si tukaj? Da resnično stopiš v in v polnosti zaživiš svoj dušni namen.

Gre za povezavo Duha, svetlobe, božanskega moškega principa in Duše, teme, božanskega ženskega principa. Za sveto partnerstvo.
Ki pa v resnici ni mogoče, če zanikaš en del sebe. In običajno je to tvoja Duša, tvoja tema. Ravno zaradi tega se v tem času tvoj notranji ocean duše močno vzburka in iz njega začnejo vznikati vse ovire zakaj tovrstno partnerstvo ni mogoče.

In to so stvari, s katerimi se moraš soočiti.
Situacija na nebu je zgolj odsev situacije v tvoji notranjosti. Tvojih notranjih konstelacij in odnosov.

Če želiš živeti sveto partnerstvo tukaj in zdaj, ne moreš projicirati stvari iz sebe na druge. Prevzeti moraš polno odgovornost za svoj del in to, kar se preigrava v tvoji notranjosti.

Sama v praksi vidim, da si mnogi sicer želijo partnerstva, ki je harmonično, intimno, ljubeče, vendar se tega hkrati bojijo, ker bi to pomenilo, da v sebi sprejmejo celoto sebe.
Velika groza je v tem, da je to potrebno utelesiti in zaživeti najprej v sebi.

Kajti vse se iz tvoje notranjosti preslikava v zunanji svet.
In vem, kako strašljivo je prevzeti polno odgovornost za to kdo si in kaj se skriva v tvojih globinah.

Velika večina tistih, ki si to želijo, raje sabotira odnose in svoj uspeh v življenju. Ker je tako strašljivo živeti v skladu z resnico tega kdo si in kaj je v tebi.

Dejstvo je, da ne moreš živeti nečesa, kar ni v tebi.
Ti ne moreš kreirati nečesa, česar ni v tebi v zunanjem svetu. Vsa kreacija se poraja iz tvoje notranjosti v svet.

In za moške je ključnega pomena, da se začnejo zavedati, da povezava z ženskim principom velike matere, z aspektom, iz katerega se poraja vsa kreacija ne more priti iz povezave z žensko v zunanjem svetu.
Ja, res je, da je ženska skozi svojo maternico v direktnem stiku s kozmično maternico. In na nezavednem nivoju to ve vsak moški. Tudi zato je seks za moške tako pomemben.
Vendar je ta povezava, ki jo omogoči ženska nekaj, kar moški lahko izkoristi v polnosti, če je v sebi sprejel svoj ženski princip in je v sebi integriral to, kar predstavlja arhetip velike matere. Moški se mora pomiriti s svojo notranjo Animo, s svojim ženskim principom in v tem intenzivnem času mrkov, bodo moški imeli veliko dela sami s seboj in s tem delom v sebi.

Na drugi strani pa je za žensko pomembno, da se pomiri s svojim notranjim moškim delom, s svojim Animusom. Da sprejmeš in vzljubiš svoj moški del. Gre za tisti del v tebi, ki ve kdo je in gre za tem, da to v polnosti zaživi, da svoj dušni načrt daš v akcijo.

Ker je ta moški princip pogosto v senci, se kaže skozi izkrivljeni moški del tekmovalnosti, negotovosti in dokazovanja. Le skozi soočenje s temi deli v sebi in s tem, da jih sprejmeš, objameš in z ljubeznijo prežameš, boš lahko začutila zaupanje v svoj notranji moški del, ki ga nujno potrebuješ, če želiš v polnosti zaživeti in dati v prakso to zaradi česar si tukaj.

Ko integriraš v sebi svoj notranji moški del, nehaš projicirati v zunanji svet na zunanjega moškega, kaj bi moral in česa ne bi smel. Enostavno nehaš pričakovati, da te bo zunanji moški rešil.

Pomembno je, da zaključiš svojo notranjo vojno, ki jo biješ s svojim moškim delom v sebi. Čas je, da sprejmeš in raztopiš agresijo, bes, travme, izkušnje, ko se nisi postavila zase ali se nisi mogla postaviti zase. Pomembno je, da se soočiš z zatrto energijo v sebi in jo sprostiš, drugače ti bo ta intenziven čas odslikal in serviral skozi druge ljudi situacije, ki bodo razkrivale tvoje projekcije in senčne dele, ki jih nosiš v sebi.

Lunin mrk se bo zgodil na 5 stopinji vodnarja in na drugi strani je sonce na 5 stopinji Leva. Skozi pogled simbolike Sabian, bo Sonce 27.7.2018 na poziciji, ki jo imenujejo: Skalne formacije so kot previs nad globokim kanjonom.
Tudi tukaj bi lahko rekle, da gre za simboliko moške trdne skale na eni strani in brezmejnega brezna ženske narave na drugi strani.

Simbolično gre za situacijo, ki je videti kot nepremična skala, trdna in postavljena v tvojem življenju. Lahko je videti, kot da so naravne strukture situacij v tvojem življenju trdne in postavljene (imajo zgodovino), hkrati pa si kot na robu globokega brezna. Ne moreš več nazaj, naprej pa je edina pot ven, da skočiš v neznano.
To je lahko izjemno samotno potovanje, vendar te vodi v globine izkušnje, ki si je nihče ne more niti predstavljati.

To lahko predstavlja brezno med tem kje se nahajaš in tem, kjer želiš biti. Lahko kaže na potrebo, da bi preskočila brezno. Lahko razkrije kje si stisnjena v kot, v brezizhodnem položaju, s hrbtom ob zidu, na ozki skalni polici nad breznom pod seboj.
Ko te vse sili v to, da skočiš v neznano.

Ko staro umira in moraš stare strukture postiti za seboj. Soočena si s tveganjem, ki terja, da narediš nekaj, kar nisi še nikoli.

Čas, ko je potrebno sprejeti izgubo in si dopustiti, da žaluješ za preteklostjo (za minuto ali dve) in biti popolnoma v tem trenutku. To je stopinja v Zodiaku, ki je povezana z žalovanjem, izgubo, pomanjkanjem ali težavami, kar na simbolični ravni opominja na to, da vsaka težava v sebi nosi Darilo.

Lahko čutiš, da je življenje neopisljivo težko. Da nimaš nobene varnostne mreže, ki bi te držala. Kot da si ostala popolnoma sama na skalni polici nad breznom.

In v tej situaciji je pomembno, da se zavedaš, da se vse začne z izbiro. Vendar ne gre za velike izbire v smislu ločitve ali poroke ali zamenjave službe. Majhne dnevne izbire, ki izhajajo iz notranje integritete. Da to, kar rečeš, tudi narediš.

Izbira, da si nehaš lagati in metati pesek v oči je prva pomembna izbira, ki terja zavezanost in doslednost, da bi lahko postala nova navada.

Izbira, da si poveš resnico. Pomembno je, da si iskrena s seboj. Da rečeš JA, takrat, ko čutiš v sebi ja. In da rečeš NE, ko čutiš, da nečesa ne želiš.

Izbira, da si zvesta sebi. Zvestoba se začne v tebi. Da to, kar rečeš, čemur se zavežeš, tudi narediš. Da stvari daš v prakso. Da nehaš mencati na mestu.

Izbira, da deliš modrost in učenja lekcije in ne iščeš pri ljudeh potrditve skozi pritoževanje. Da se pomiriš s svojo žrtvijo. Ne, nisi žrtev te situacije, ti si jo pomagala kreirati. Sprejmi odgovornost za svoje izbire.

Nehaj čakati na dokaz, da je varno, da skočiš. Skoči. Tvegaj. Ne poskušaj v svoji preteklosti najti odgovorov ali vodstva v tem kar je bilo in kako je bilo. Bodi tukaj in zdaj. Sooči se s tem, kjer si.

Nehaj druge kriviti za to, da si ti kjer si. Sprejmi odgovornost za svoje življenje. Dejstvo je, da nisi upravičena do ničesar. Vse je darilo.

Bodi hvaležna za to priložnost, da si živa in da izkušaš. Začuti sebe. In praznuj svoj obstoj.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

http://divine.si

Začni s Seboj!

Post volitveno razpoloženje niha med apatijo, agresijo in potiskanjem glave v pesek. Osebno me še vedno osupne, kako ljudje razlagajo o tem, da se raje ne izrekajo in se zadržijo, ob tem pa se ne zavedajo, da tudi če ne izbereš, vedno izbereš.

Izbereš, da je namesto tebe izbral nekdo drug.
Svojo moč daš v roke nekomu drugemu, da stvari naredi namesto tebe.

Osupne me, kako veliko ljudi je strah, da bi se čemurkoli zavezali.
Mislijo, da če se ne izrečeš, da nisi izbral.
Tako pogosto prelomiš zavezo sama s seboj, ko se nočeš izreči za kaj ali proti čemu si, brez da bi se zavestno zavedala.
Vedno izbereš. Tudi takrat, ko izbereš, da namesto tebe izberejo drugi.
S tem pa vedno znova izdajaš, zapuščaš ali se ločuješ od sebe.

Vedno znova vidim, da je zvestoba sebi ključen izziv sodobne ženske. Pa ne le ženske, družbe.
Kar se odslikava v nezvestobi v zunanjem svetu.

Izgovor velike večine je, da se itak nič ne bo spremenilo.
Vendar je dejstvo, da se premik začne v tebi in s teboj!

Če ti ne izbereš, kaj želiš in kaj podpiraš, kljub uporu, ki ga boš deležna na poti, se nič ne bo zgodilo. Čutila boš letargičnost, nedoločenost, morda otopelost. Zunanje okoliščine te bodo preplavljale, kar bo vodilo v občutke nemoči in šibkosti. Tako zlahka zdrsneš v občutke žrtve.
In žrtev vedno potrebuje nekoga zunaj sebe, da lahko igra svojo igro nemoči.

Da bi se karkoli lahko spremenilo je potrebna izbira. Zavestna izbira premakne stvari. Ne glede na absurdnost situacije okoli tebe, boš dobila zagon, kar bo premaknilo trenutno situacijo.

Vendar boš preden se bodo stvari čisto zares prevesile na drugo stran soočena s preizkušnjo ali boš ostala zvesta sama sebi ali se boš vrnila v preživetvene mehanizme, kjer boš izdala samo sebe, zanikala samo sebe, zlorabila sebe, zapustila sebe ali se zapustila in šla v otopelost.

Obstajajo štiri realnosti:
1. Neodločenost
2. Raztresenost, ko si nenehno razpeta med več izbirami in pustiš zunanjemu svetu, da upravlja s tvojim življenjem.
3. Tik pred prebojem se ti zdi, kot da vse razpada, čutiš poraženost in položaj je videti brezizhoden.
4. Ko prevzameš odgovornost za svoje življenje in nadzor nad svojim življenjem, spoznaš, da tvoja trenutna situacija odseva tvoj trenutni potencial.

Z besedami moje prijateljice; Šele zdaj mi je res jasno, da sama kreiram svoje življenje.

Svoje življenje kreiraš sama.
Vprašanje je le ali kreiraš iz zaupanja v stvari ali iz strahu.

Če izbiraš in kreiraš iz strahu, dvomov in nezaupanja, bodo tvoje izbire šibke in omejene. Ko pa izbiraš iz zaupanja in ljubezni, čutiš v sebi notranjo gotovost, ki te vodi skozi vse preizkušnje s katerimi se soočaš na poti.

Kajti vsaki izbiri vedno sledi preizkušnja tvoje zavezanosti. Potrebna je dosledna zavezanost svoji izbiri. In ko si soočena s preizkušnjami je potrebno v sebi preseči ovire, da se premikaš naprej.

Zavezanost izbiri pomeni, da lahko vidiš stvar izpolnjeno, udejanjeno. Pomeni, da si ne puščaš zasilnih izhodov, če bi se kaj zalomilo. Zavedaš se, da si izbrala in da to pomeni, da se boš morala na svoji poti soočiti z vsemi ovirami, ki ti preprečujejo, da tega že ne živiš v tem trenutku.

Zavezanost izbiri je še posebej pomembna takrat, ko gredo stvari po svoje. Ko se stvari ne udejanjajo po planu. Takrat je najbolj pomembno, da ostajaš zvesta sama sebi in svoji izbiri. Da ne zapustiš sama sebe.

Nezvestoba sebi pomeni, da vedno znova prelomiš zaveze, ki si jih sprejela, ko cesta postane neudobna in polna lukenj ali ko tvoje čustveno morje postane razburkano.

Zase vem, kako zlahka bi se zlagala sama sebi in si povedala neresnico, ko stvari postanejo neudobne. In kako budna in prisotna moram biti, da vztrajam takrat, ko v meni vse kriči, naj zapustim ladjo v neurju.

Vendar ko ne moreš zaupati sama sebi, da boš naredila to, kar si sama izbrala, v resnici ne boš izbrala. S figo v žepu se lotevaš stvari, ki jih nikoli zares ne pripelješ do konca.
Ker ti zapustiš samo sebe takrat, ko si na preizkušnji ali boš ostala ali odšla.

Zato je velika večina v neodločenosti, ko sebi in ljudem okoli sebe dopovedujejo, da ne vedo kaj je zanje in kaj naj naredijo. Resnica je, da vedno veš. Vendar sabotiraš sebe, ker nočeš prevzeti odgovornosti za izbiro in za svoje življenje.

In to si je vedno najtežje priznati.
Lažje je s prstom pokazati na koga drugega, ki je kriv, da se ti v življenju ne premakneš naprej.
In če ob prebranem v sebi čutiš ali potrebo po begu in skrivanju, boju in napadanju, upravičevanju, da to zate ne drži ali pa otopelost, vsi ti odzivi kažejo na preživetvene mehanizme, ki te držijo v status quo poziciji.

Moj izziv zate v tem izjemno intenzivnem času, ki je pred nami je, da izberi tisto, kar si že dolgo časa želiš.
Zaveži se temu, da boš to speljala do konca.
Bodi voljna, da si soočena z vsem tistim, kar ti v tebi preprečuje, da bi to resnično postalo del tvojega življenja.
In vztrajaj!

Zaveza temu, kar si v življenju želiš, te bo vodila v situacije, kjer bo potrebno biti dosledna v svoji izbiri.

Doslednost te sooči z vrednotami, prepričanji in ljudmi, ki te ne podpirajo v tvoji izbiri. In tvoja izbira je vedno znova ali boš ostala zvesta svoji zavezi ali boš odstopila in se prilagodila za voljo drugih.

Ko si dosledna, boš na vse okoli sebe vedno bolj lahko pogledala skozi nov pogled. Tudi sebe boš vedno bolj ugledala skozi druge oči. To je moč navade. Če je tvoje obnašanje uglašeno s tvojo zavezo daljši čas, se spremeni tudi tvoja drža, tvoj odnos.

Osebno ne verjamem v pristop, kjer se pretvarjaš, da nekaj si, če to nisi.
Verjamem pa v to, da s tem, ko izbereš, sčasoma zrasteš v to, kar si izbrala skozi zavezanost in doslednost. Tvoji cilji so nekaj v kar zrasteš.
Ne gre za pretvarjanje.
Gre za zavestno kreiranje.
Gre za zvestobo sebi. Da ne zapustiš sebe. Ne izdaš sebe. Ne zlorabiš sebe.
Tudi takrat, ko je videti, da bi bila to najlažja izbira.

Gre za to, da ustvariš novo navado.
Tudi s tem, da poslušaš sebe in svojo intuicijo.

Kajti takrat, ko se zavežeš sebi, ko zavestno izbereš kar si želiš in vztrajaš s to izbiro, začneš dobivati notranje namige kaj narediti, koga poklicati, čemu slediti.

In takrat je pomembno, da zaupaš vase.
In da slediš notranjim navdihom.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

podpis

P.S.: V kolikor prepoznavaš, da ti je to izziv. Da težko ostajaš zvesta sebi ali da ne zaupaš vase in se zlahka pregovoriš ven iz zaveze, ki jo skleneš sama s seboj, te vabim, da se mi pridružiš v programu Samozaupanje je Seksi, ki ga začenjamo 23.7.2018

Poroka zagotovi preživetje, vse ostalo terja delo…

Velika večina mladoporočencev se ne zaveda, kako bo psihično atmosfero Doma, ki ga ustvarjata preoblikoval arhetip zakonske zveze (v nadaljevanju ga bom imenovala zakon), ko ga povabita v svoje življenje skozi arhetipski ritual poroke.  In to ne glede na to ali se poročita cerkveno, pred matičarjem ali na plaži.

Arhetip zakona ima svojo zgodovino. In z vsako poroko je ta arhetip bolj okrepljen. Tako lahko vidiš, da ima svoje življenje in svojo moč vpliva.

Kljub temu, da večina ljudi danes vstopa v zakon iz ljubezni, temelj zakonske zveze ne izhaja iz ljubezni ali romantike. Poroka je v samem bistvu stvar lastnine, moči in preživetja plemena. Povezana je s prvo čakro preživetja.

In če pogledamo v preteklost (v resnici je drugače morda le zadnji dve generaciji), je bilo življenje včasih trdo in pogosto kratko. Zunanje življenje je bilo nenehna grožnja, polna bolezni, nevarnosti in nesreč. Ljudje so se poročali zaradi preživetja. Romantika ni bila del poroke vsaj ne do Renesanse.

Ljudje niso hodili na zmenke. Zmenki so prišli v ospredje šele konec 19. stoletja, v začetku 20. Okoli leta 1900, ko so ženske po svetu okusile neodvisnost in dobile pravico do udeležbe na volitvah, so se počasi pojavili tudi zmenki. Pred tem je je bila tudi poroka v aristokratskih družinah način za napredovanje in ohranjanje ekonomskega statusa.

Preživetveni mehanizem močno prežema arhetip zakona.

Arhetip zakonske zveze je povezan s preživetjem plemena in vrste. Najboljša strategija za preživetje je bila, da si imel v rokah moč. Zato so se poročali, da bi povečali svojo moč.

Arhetipsko gledano je zakon stvar moči in ne ljubezni. Čeprav se je občasno zgodilo tudi, da je par med seboj čutil tudi ljubezen, to ni bilo običajno.

Dandanes pogosto sodimo starejšega, premožnega moškega, ki je skupaj z mlajšo lepotico. Ob tem pozabimo na dejstvo, da je njena lepota njena moč. Vsem je jasno, da mlada lepotica ne bi hodila poleg starejšega moža, če bi bil reven. Običajno tudi starejši moški brez ficka v žepu ne čuti moči, da bi pristopil k mladi lepi ženski. Ljubezen v resnici nima nič skupnega z zakonom. V zgornjem scenariju bogastvo ponudi lepoti varnost.

Šele po drugi svetovni vojni se je ustvarila drugačna podoba zakona. Skozi idealiziranje zakonske zveze je nastala podoba, kot jo poznamo še danes; varnost, deloven oče, mati, ki skrbi za otroke, dva srečna otroka in Dom, ki je last družine.

Poroka je postala dogodek, ki ga ne praznujemo doma, temveč v restavraciji ali ogromnem dogodku. In konec 20 stoletja je poročna industrija postala posel, kjer se obračajo velike vsote denarja. Hollywood je skozi filme izrabil idejo romantičnosti in dvignil pričakovanja vseh vpletenih. Danes vsi stremijo k popolni podobi zakonske zveze, ki so jo ustvarili trendi, pop kultura in mediji.

Z zavedanjem vsega naštetega sploh ni nič nenavadnega, da se toliko sklenjenih zavez konča z ločitvijo.

Arhetip zakona je veliko več kot popoln poročni dan in ideal popolnega družinskega življenja.

Arhetip zakonske zveze je kot alkemična posoda v kateri se razkriva in preobraža dinamika para. Zakon v resnici ni mesto, kjer sta dva srečna do konca svojih dni. To je paradigma pravljic.

Zakonska zveza je ukoreninjena v preživetju in ne v ljubezni. Seveda sta dva, ki se poročata običajno zaljubljena, vendar gre za partnerstvo, ki bo zagotovilo preživetje.

In ko se stvari v zakonu zaostrijo in postanejo težke, kar se običajno zgodi slej ali prej, dva ostajata skupaj, ker sta odvisna drug od drugega.

Kljub temu, da je ljubezen aktivna substanca odnosa lahko iz osebne izkušnje povem, da se občutenje ljubezni zmanjša na nulo, ko nastopijo težki časi. Na koncu dneva velika večina ostaja v odnosih, ker je njihov dom varno mesto, ne glede na to, da v njem ni več sledu o ljubezni. In mnogi iz prve roke spoznavajo, kako težko je zapustiti varnost doma, še posebej, če so v igri majhni otroci.

Človeka v resnici spoznaš šele, ko se z njim poročiš…

Odnos se spremeni, ko par izmenja poročne zaveze. In mnogi vedo povedati, da zaprisego obžalujejo že na poročni dan. Zakon je arhetip, ki na plano prinaša zavedanje potreb, ki jih par ni imel, dokler se nista poročila. Ko so v igri še kredit za stanovanje ali hišo in otroci, počasi bledi občutek svobode in brezskrbnosti iz časov zmenkov in v ospredje prihajajo odgovornost in skrb za družino. Mnogi na ta prehod niso pripravljeni, kar vodi v toksično okolje, ki ga ustvarjajo s svojim nezadovoljstvom.

Moški se pogosto pritožuje nad dejstvom, da je njegov vsakdan sestavljen iz dela, plačevanja računov in večernega gledanja televizije. Ženske na drugi strani pa pogosto čutijo obžalovanje, da zapravljajo najlepša leta pri menjavi plenic in zamujajo na področju kariere. Večina ne obžaluje tega, da imajo otroke, temveč dejstvo, da so postavile svojo kariero na stran, medtem, ko moški lahko uživa oboje, tako v službi kot doma.

Zakon je entiteta, je tretji del, ki terja nego in pozornost. Samo to, da sta dva poročena, še ne zagotavlja, da se bo partnerstvo obneslo. Ponavadi se ne.

Zakon potrebuje nenehno energijsko nego in psihično pozornost.

Preden so ljudje začeli posvečati toliko pozornosti zadovoljevanju lastnih potreb, so ljudje znali biti prisotni v zakonu na bolj organske načine. Ljudje niso bili tako usmerjeni nase.

Danes ima vsak neskončne sezname opravil, obveznosti in stvari, ki bi jih želel ali jih potrebuje, zaradi katerih divjajo kot obsedeni skozi svoj vsakdan v želji, da bi dobili čimveč.

Internet je kot tretja oseba v odnosu. In poznanstva preko interneta pogosto vodijo v čustveno nezvestobo in s tem v številne ločitve.

Danes človek prioritizira svoje čustvene potrebe in oseba na drugi strani počne enako. Vendar oseba, ki gleda le nase in zakonska zveza nista najboljši par.

Če potegnem črto, zakonska zveza terja pozornost, je kot entiteta, s svojim življenjem, svojimi vrednotami, strukturo in tradicijo. Ne glede na to, da smo podobo zakona polepšali navzven, je v svojem jedru še vedno to, kar je bil stoletja nazaj. In za preživetje zveze je ključnega pomena, da oba razumeta sestavine, na katerih temelji zakon.

Kaj je potrebno v zvezi, da preživi?

1. Zakon pomeni zvestobo — pika. Morda si mnenja, da imaš lahko odprto zvezo ali svobodno politiko zmenkov, vendar ti zagotavljam, da se bo z zakonom vse spremenilo. Ko se poročiš se razkrijejo vse zamere povezane s tem, da ima partner druge partnerje. Arhetipska realnost zakona te bo soočila s tem, da je potrebno zavezo zvestobe jemati resno. Par je sklenil prisego, zavezala sta se, da ne bosta izdala drug drugega, ko pride do težav in slabih dni. Skupaj sta v dobrem in slabem, se spomniš!?

2. Zakon te spomni na tvoje osnovne preživetvene potrebe, ki so povezane z varnostjo, domačnostjo, preskrbljenostjo, ranljivostjo in predvsem, da imaš ob sebi nekoga s komer se staraš. Pomembno je razumevanje, da zakon na obeh straneh terja zrelost tako v finančnem smislu, kot tudi deljenje vseh zadev, ki se tičejo skupnega življenja. In tukaj zelo hitro pogrneš na celi črti, ko od osebe na drugi strani pričakuješ, da bo poskrbel zate, brez da karkoli daš v zameno in da te bo osrečil. V dogovoru nikjer ni pisalo, da te bo osrečil.

3. Ceni svoj zakon kot tudi partnerja. Živimo v času, ko posameznik ceni svoj prostor. Če si oseba, ki želi živeti življenje pod svojimi pogoji, naredi ljudem uslugo in se ne poroči. Veliko bolj boš srečna. Dva človeka, ki verjameta, da so njegove potrebe prioriteta, bosta težko shajala z zahtevami arhetipa Zakona, ki terja sodelovanje, sklepanje kompromisov in medsebojno podporo.

4. Zakon terja čas. Arhetip zakona je ljubosumna ljubica, ki terja nenehno zagotovilo, da je vse ok. Skupno preživljanje časa je za srečen zakon ključnega pomena. »Najin čas« je ključ za srečen zakon. Če življenje posameznika postane preokupirano z aktivnostmi in zmanjka časa za zakon, bo zakon začel razpadati. Iz lastne izkušnje lahko pritrdim temu, da se v zvezi ne obnese, če živita eden mimo drugega. Just sayin…

5. Arhetip Zakona se najbolj obnese, če si z nekom, ki je na podobni ravni zavedanja, kot si ti. Rada rečem, da ženska drži posodo partnerstva. Ko se poročiš, svojo posodo razširiš in vanjo sprejmeš vse vplive družinske dinamike in cel paket njegove zgodbe. Partnerja pritegneš skozi izžarevanje, ki sije iz tebe. Zakon ni potovanje kompenzacije ali zdravljenja. Ne poročiš se z namenom, da postaneš boljša oseba ali da pozdraviš svoje rane. To je tvoje delo in ne stvar zakona.

6. Arhetip Zakona uspeva, ko je vsak v svoji vlogi. In ja, tole mnogim ne bo všeč. In tudi meni sprva ni dišalo. Vendar sem na dolgi rok spoznala, da je moški zaščitnik in skrbnik. Vendar mu mora ženska dati na voljo prostor, da se lahko izrazi. Ena od potreb ženske je, da je moški tisti, ki poskrbi za finančni del. Potrebuje to zagotovitev, da se lahko zanese na moškega, tudi če je sama uspešna. Tukaj je radikalna iskrenost ključna, ker roko na srce, koliko je žensk, ki se mirne duše poročijo z nekom, ki ne zna poskrbeti zase in ji je vseeno ali njen partner dela ali ne!? In na drugi strani moški želi, da ženska poskrbi za dom in družino. Zato je radikalna iskrenost tisto darilo, ki si ga moraš podariti. In si naliti čistega vina preden si natakneš poročni prstan. Ker tudi, če se tebi delitev vlog zdi nekaj seksističnega, ti zagotavljam da arhetip zakona to sploh ne gane.

7. Ljubezen je pomembna za mnoge stvari. Vendar je tudi slepa. In zakon razkrije svojo naravo preživetja že na poročno noč. Bodi iskrena s seboj, radikalno iskrena, ko si odgovarjaš na vprašanje; Ali lahko preživim težke čase s to osebo? Ali si oseba zatiska oči, ko pride do težav? Je oseba odvisnik? JI/mu lahko zaupam? Je iskren-a? Je sposoben/sposobna prenesti razočaranja? Je realistična ali živi z glavo v oblakih? In ja, radikalna iskrenost je tukaj resnično pomembna. Ker če si ne boš povedala resnice, ti jo bo arhetip zakona pokazal zelo hitro in neusmiljeno. Ne pozabi, da se z zakonom zavezuješ za celo svoje življenje. In pomembno je, da je oseba na drugi strani vredna te zaveze.

Veliko ljudi verjame, da ljubezen preživi vse krize, vendar statistika ločitev govori sama zase. Ljubezen ni dovolj. Ljubezen potrebuje družbo modrosti, praktičnosti in zrelosti. Eno od ključnih daril v odnosu je darilo varovanja ljubezni. Na tebi je, da jo varuješ. Vendar je potrebna tudi radikalna iskrenost, negovanje in najin čas, da zakon preživi. Ti moraš pri sebi vedeti ali si želiš zakonske zveze dovolj močno, da boš spremenila svoje življenje in dopustila, da te zahteve, ki jih zakon terja spreminjajo v prihodnosti.

Prihodnost zakona ni v tem, da dobiš to, kar hočeš. Voljna moraš biti, da dopustiš, da se razvija. In če se ne boš zmogla predati toku življenja, kot se ti razkriva, boš uničila to kar se razvija pred teboj.

V kolikor si voljna, da v odnosu postaneš varuhinja ljubezni, te vabim na spletno druženje v 8 delih, kjer delim 4 darila, ki so pomembna, da ustvariš ljubezenski odnos s seboj, kot tudi z moškim svojih sanj.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Povzeto po zapisu Caroline Myss The Archetype of Marriage

Čustva so kot barvice, ki obarvajo tvoje življenje.

Sedeli sva na njeni zofi. Svetloba je bila pridušena in v ozadju je bila nežna glasba. Čutnost je bila v zraku. Otipljiva. Ko dihaš in čutiš vsako noto, vsrkavaš vsako besedo.

In v tistem me je začudena vprašala, če je možno, da nekdo ne čuti. Najina tema se je vrtela okoli čutenja z vsakim vlaknom in kako smo ženske tiste, ki imamo čutenje zapisano v svojem DNK-ju.

»Ampak saj dela z duhovnostjo,« mi je rekla. »Saj že leta dela na sebi. Kako je mogoče, da ne čuti?« Njene velike, nežne oči so vprašljivo zrle v moje. In vedela sem, da potrebuje tehten odgovor.

Vedela pa sem tudi, da se odgovor skriva tam, kamor sila neradi pogledamo.
Ko si kot otrok prizadeta, zapuščena, nesprejeta, to interpretiraš kot; Nihče me ne potrebuje.

In pogosto iz tega vzgiba nepovezanosti poskušaš dokazati, da si dobra, da zmoreš sama.
Postaneš uspešna zdravnica ali pa odvetnica.

Vedno znova me fascinira koliko žensk, ki imajo v sebi zlorabljenega otroka, izbere poklic zdravnice ali medicinske sestre. Skozi sočutje in nego poskušajo ustvariti toplino in občutek, da jih svet potrebuje.

Ko je otrok prizadet in čuti nepovezanost, pogosto kot odrasli izbere poklic, kjer je sprejet, čuti povezanost z drugimi, da ga drugi potrebujejo. Trudi se in si prizadeva, postane uspešen v svojem poklicu, Vendar je v podnapisih vedno prisoten strah, dvom ali resnično potrebujejo mene ali potrebujejo samo to, kar delam.

Tukaj se pojavi lakota in to, da nikoli ni dovolj. Z delovanjem nisi nikoli zadovoljna, ker je tvoja lakota, da bi bila sprejeta taka kot si. Tvoja lakota je, da bi bila dovolj zgolj zato, ker si, ker obstajaš.

In vedno znova te je strah ali me potrebujejo le zaradi mojega dela.
Ko si uspešna in hkrati vedno bolj lačna v sebi, sežeš po nečem zunaj sebe; substance, hrano, več dela, televizijo, seks, zdravila, nekaj, s čimer znižaš bolečino ob tem, da nisi ugledana in sprejeta taka kot si.

Iščeš radost in užitek, kot da je to nekaj zunanjega. V resnici je vse v tebi. Vendar tega ne čutiš zaradi čustvene bolečine, ki jo izkušaš. V odvisnosti ljudje gremo zaradi tega, ker ne vemo kaj narediti s čustveno bolečino, ki jo čutimo v sebi.

Zanikanje bolečine, ki jo čutiš pa pogosto vodi v čustveno otopelost.

Tudi, če so ti kot otroku rekli, da utihni, ko si jokala, ko si potrebovala pozornost ali ljubezen, si se naučila zanikati, zatreti, se ločiti od svoje potrebe. In ta notranja ločitev vodi v čustveno otopelost. K temu vodijo tudi pripombe v stilu “Potrpi in ne bodi taka reva!” “Bodi moški!” “Nehaj jokati kot dojenček,” “Ne bodi tako občutljiva,” “Navadi se, za tole potrebuješ trdo kožo!”

Žalostno je, da se o tem ne govori dosti, ker mnogi izkušajo čustveno otopelost, pa se tega sploh ne zavedajo.

Če si kot jaz, potem si bila rojena v kulturo, ki zanika in zatira čustva in veliko bolj ceni ideale »možatosti«… učinkovitosti in logike. Rezultat tega, da zrasteš v odraslo osebo, ki ni v stiku s svojimi občutki je potreba po ohranjanju popolne zunanje podobe, kjer smo družba krasnih medsebojnih odnosov, super mam in zmogljivih poslovnih žensk, kjer za fasado »popolnosti«, ki jo kažemo navzven notranji svet razpada in se spreminja v puščavo.

Navzven popolno življenje za masko skriva simptome kot so depresija, duhovna praznina, nefunkcionalni mehanizmi odvisnosti od ljudi ali substanc, nezmožnost ustvariti zdrave in harmonične odnose, notranja nepovezanost, kronične bolezni, kronična utrujenost, spogledovanje z izgorelostjo, če omenim le nekatere.

Čustvena otopelost na polno uspeva v družbi, kjer je ranljivost nesprejemljiva. Raste v družinah, kjer je ločenost od čustev prisotna že generacije in izražanje čustev ni zaželeno. Kjer je prisotna travmatična izkušnja ali zloraba. Pa tudi tam, kjer se »ni zgodilo nič takega« kot pogosto slišim s strani žensk, vendar je bilo izražanje močnih čustev kaznovano ali zatirano. In kaznovanje je bilo lahko prisotno v obliki posmeha, poniževanja, pomanjševanja in sploh ne fizično, kot si največkrat predstavljamo.

Pogosto prevzameš čustveno otopelost kot obrambni mehanizem, da se izogneš intenzivnim in preplavljajočim čustvom kot so jeza, strah, sovraštvo ali ljubosumje.
Čustvena otopelost predstavlja težavo, ker ne čutiš svojih čustev, se ločiš od spominov, občutkov, telesa, identitete in okolja. V skrajni obliki se otopelost izraža skozi krutost človeka.

Čustvena otopelost se razlikuje od čustvene distance. Čustvena distanca je pogosto nujno potrebna, ko želiš ustvariti zdravo osebno mejo ali ko si v empatiji do nekoga. Čustvena otopelost pa je avtomatični obrambni mehanizem, skozi katerega se ločiš od čustev.

Čustva so kot barvice, ki obarvajo tvoje življenje.

Če si ločena od čustev to vpliva na kvaliteto tvojega življenja. Čustva obarvajo tvoje življenje in vplivajo na opredeljenost do vsega, kar se ti dogaja. Zato ti je nekaj všeč, medtem ko nečesa drugega ne maraš. Nekoga ljubiš, medtem ko nekoga drugega sovražiš.

Vsak dražljaj ob prehodu skozi limbični sistem v tvojih možganih dobi čustveni predznak in kot takega se ga zavedaš. Zato lahko čustveno zrela oseba, ki čuti (ki ni čustveno otopela) doživlja polnost in pestrost vsakega trenutka. Življenje je preplet prijetnih in neprijetnih doživetij, ki jih tvoji možgani opredelijo glede na tvoje najzgodnejše dogodke v otroštvu.
Zato ima tvoje otroštvo tako ključen vpliv na kasnejše življenje.

Če se zgodi, da si zaradi travme preplavljena z neprijetnimi občutki groze, bolečine, strahu, razočaranja, prizadetosti ali drugih občutij zaradi česar je ogroženo tvoje preživetje, se samodejno, kot del obrambnega mehanizma v možganih zgodi disociativni blok, ki prepreči prehod čustveno obarvanih impulzov v prefrontalni korteks. S tem se izogneš preplavljenosti z neprijetnimi občutki, enostavno ne čutiš več, otopiš.

Pomembno je razumeti, da gre za preživetveni mehanizem, ki je zakodiran v tvojem živčnem sistemu. Zato ni dovolj, da se zgolj odločiš, da ga ni več. Potrebno ga je ozavestiti in svoj živčni sistem naučiti novega odziva.

Kar terja prakso in največkrat ni enostaven proces. Več kot očitno pa je, da bo vsaj na začetku ta premik v neznano področje neprijeten.

Moja osebna izkušnja je, da to terja vodstvo nekoga, ki ve, za kaj gre. Največkrat oseba, ki je dolgo časa v čustveni otopelosti sploh ne ve, kaj pomeni čutiti.

Zakaj torej sploh potrebuješ čustva?
Brez občutenja čustev izgubiš kapaciteto učenja iz svojih lastnih izkušenj. Zato pogosto pridem v stik z ženskami, ki si ustvarjajo resnično krute izkušnje. Boleče izkušnje. Grozljive izkušnje. Skozi katere se prebujajo v svojo kapaciteto občutenja.

Samo skozi čutenje lahko izkušaš globino in lepoto življenja.

In če v sebi čutiš, da se slabe stvari dogajajo zaradi tebe, da si ti kriva, ker so se tvoji starši kregali, ker so se ločili ali ker je nekdo od bližnjih umrl… ta otrok je še vedno v tebi. Če ti ni uspelo, da bi osrečila svoje starše, ne glede na to kaj si naredila in kako pridna si bila v šoli in doma, je ta otrok še vedno v tebi.
Še vedno globoko v sebi čutiš, da se je to dogajalo zaradi tebe.

Če si kot jaz, potem si sama sebi leta dopovedovala, da si to presegla. Resnica je, da se moraš o tem z nekom pogovoriti. Potrebuješ nekoga, ki ti bo odslikal in potrdil čustva, ki jih občutiš. To je bila naloga tvojih staršev. In če je niso opravili zate, jo moraš opraviti sama.

Rada rečem, da moraš postati starš sama sebi. Če tega ne narediš, se boš ne glede na ves uspeh in status in ugled, ki si ga ustvarila v sebi počutila kot kup dreka. OK, tukaj sem subjektivna, ker je bila to moja izkušnja. V vsakem primeru se ne boš počutila izpolnjena, srečan in zadovoljna. Čutila boš svojo verzijo tega, da je ta svet grozno mesto za bivanje, da te nihče ne razume in v katerem si odvisna od mnenja drugih, potrditve drugih ali pa od substanc, ki zakrijejo bolečino, ki jo čutiš v sebi.

Pogledati je potreba vase in se soočiti s tem, kar se skriva v tvoji notranjosti, z bolečino, ki jo skrivaš sama pred seboj.
Kar je vse prej kot enostavno. Ker smo tako zaljubljene v samo upravičenost.

Aletheia Luna govori o 13 simptomih, ki jasno kažejo, da gre za čustveno otopelost:
1. Težavo imaš z izražanjem močnih negativnih ali pozitivnih izkušenj.
2. Pogosto se znajdeš v okoliščinah, kjer si zgolj pasivna opazovalka, namesto da bi v polnosti sodelovala.
3. Imaš občutek, da je življenje kot sanje, da je nerealno.
4. Živiš na avtopilotu. Zjutraj vstaneš in se vključiš in zvečer padeš dol in se izključiš. Vmes pa sploh ne veš, kaj se dogaja.
5. Ne najdeš zanimanja v stvareh, v katerih drugi uživajo.
6. Čutiš distanco in ločenost od drugih ljudi.
7. Ne družiš se s prijatelji ali družinskimi člani.
8. Čustva čutiš kot oddaljen občutek, ki se ga v resnici ne zavedaš v svojem umu.
9. Ne maraš ljudi, ki se izražajo z močnimi čustvi.
10. V situacijah ne začutiš klica po tem, da bi se odzvala z močno čustveno reakcijo.
11. Začutiš paniko ali stanje terorja, ko si enkrat končno dovoliš občutiti močna čustva.
12. V sebi čutiš praznino.
13. Čutiš fizično in čustveno otopelost.

Kako si lahko pomagaš, če zgoraj našteto zate velja?
Čustvena otopelost terja podporo usposobljenega terapevta. Še posebej, če imaš samomorilska nagnjenja je ključnega pomena, da poiščeš pomoč. Samo destrukcija in tendenca, da poškoduješ sebe kažeta na dejstvo, da ne čutiš, kaj si delaš.

To kako si lahko pomagaš že v tem trenutku, so naslednje tri stvari…

1. Utelešenost v telesu.
Ker je čustvena otopelost povezana z ločenostjo, mentalno ločitvijo od enega dela same sebe. Zaradi tega v primeru močnih čustev narediš eno od dveh možnih stvari, ali se jih ne zavedaš in so kot nekaj, s čimer zavestno nimaš povezave ali pa te preplavijo in popolnoma onesposobijo. V vsakem primeru nisi v stiku s svojim notranjim centrom. Pomembno je, da ustvariš varen center v svojem telesu, Da sebe objameš ali se primeš za roko, kot bi to storil starš z otrokom. Eden od načinov za utelešenost je tudi zavestna izbira oblačil oziroma spodnjega perila, ki oblikuje postavo, ker je to nekaj, kar te stiska in ti lahko pomaga, da usvojiš ta občutek, da te nekaj drži. Osebno delam prizemljevanje skozi notranji center dan tien, kot to počno pri borilnih veščinah. Naučiti se moraš najti svoje varno notranje sidro, ki ga skozi noge spustiš v zemljo in čutiš, da si v telesu.

2. Prisotnost tukaj in zdaj.
Začni že zjutraj, ko se spraviš k zajtrku. Bodi prisotna in opazuj. Ne jej brez razmisleka tisto, kar ješ vsak dan, ali kar ti pride prvo v roke ali tisto kar ti kdo pripravi. Poskušaj se opredeliti, kaj bi ti danes ustrezalo. Kaj te bolj mika, kaj bi ti bolj prijalo. Če imaš samo dve stvari v hladilniku zavestno izberi, kaj bi ti danes bolj teknilo. Izogni se avtomatiki, da nekaj ješ, ker je treba jesti, ker je zajtrk zdrav. Bodi pozorna pri nakupu stvari in pomisli, kaj bi ti bolj prijalo. To do tebe terja prisotnost, da se odločiš oz. da določiš prednost nečemu.
Ali pri izbiri oblačila, nikar ne obleci karkoli brez razmisleka, ampak pomisli kaj bi ti danes bolj ustrezalo, v čem se ti zdi da bi se bolje počutila in se potrudi, da se opredeliš.
Ko hodiš po ulici ali greš na sprehod, ne hodi avtomatično po poti, po kateri običajno hodiš. Temveč pomisli, ali bi ti v danem trenutku bolj ustrezalo hoditi po levem pločniku ali po desnem. Izberi. Daj prednost eni od izbir.
Gre za to, da se zavestno opredeliš glede vsake malenkosti. Delaj to! Opredeljuj se!
Potem pa poskušaj čutiti in uživati v tem. Da bo lažje, se lahko spomniš sebe in občutkov pred otopelostjo. Ko zavestno izbereš, hkrati prikliči v spomin občutke iz preteklosti. Še vedno so zapisani v tvojem spominu, le do njih ne moreš (zlahka). In eksperimentiraj. Pravzaprav na nek način na novo spoznavaš svet. Opazuj se. Poskusi določiti občutke, ki nastajajo. Kot takrat, ko si prvič poskusila kakšno živilo, sadje ali kaj drugega. Pojma nisi imela, kakšen bo občutek. Potrebno ga je bilo zaznati in mu določiti predznak. In večkrat kot si to naredila, bolj jasen občutek si imela. Ponovi to.

3. Neguj svojega notranjega otroka.

Tvoj otroški jaz se je soočil s travmo, ki je povzročila čustveno otopelost. Zato je tako zelo pomembno, da se povežeš s tem delom v svoji notranjosti.
Pomembno je, da najdeš načine, kako negovati in poskrbeti za svojega notranjega otroka. Če te prežema ranjeni, zanemarjeni, zapuščeni, osiroteli otrok morate ustvariti nov odnos ali ustvarjalni podvig, ki ti bo omogočil ceniti življenje.
Pomagaj mu s spodbujanjem »V redu je, da čutiš,« »Varno je, da si žalostna,« »Sprejemam to, da si ranljiva.
Vprašaj svojega otroka, kaj potrebuje, da bi ozdravel ali se počutil preskrbljenega. Otrok te pogosto navdihne za ravnanje, ki presega utesnjujoče meje, ali za raziskovanje pustolovščine brez obremenjujočih uteži odraslega razuma. Domišljija je zelo pomemben del tvojega bitja.
Arhetip otroka neguje v tebi tisti del, ki hrepeni po lahkotnosti in nedolžnosti, ki se čudi vsakemu dnevu in ima v sebi radovednost, ne glede na leta. Ta del te spomni na igrivost in tako uravnovesi resnost odrasle dobe

Daj si dovoljenje, da se prebudiš in resnično začutiš.

Svet ni niti črn, črno-bel ali brezbarven.
Svet je poln barv, odtenkov.

Poglej skozi okno. Narava se prebuja. Opazuj odtenke zelene, ki jih ustvarja pomlad. Poskušaj jih videti in izbrati kateri odtenek ti je najbolj všeč.
Prisluhni glasbi. Izberi tisto, ki je ne poslušaš vsak dan. Eksperimentiraj. Zavestno izberi kateri boš dala ta trenutek prednost. Preden se odločiš, jo začuti.
To je praksa.
Dnevna praksa, ki se nikoli ne konča.

Odloči se in začni.
Že danes.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Poveži se z Žensko v sebi

Še vedno se živo spomnim mojega prejšnjega življenja, ki je bil prežet s hitrostjo in prenapolnjenim urnikom. Dirjala sem skozi dan, z žgočo željo po uspehu v sebi. Kljukala dosežke in opravljene obveznosti na svojem neskončnem seznamu. Potiskala sem, se borila, se trudila in delala na tem, da bi do štiridesetega naredila večino stvari na svojem seznamu želja. Seveda vem, da ima narava moškega svoje mesto v moji notranjosti in v mojem življenju, vendar je bilo to življenje odsev popolnega neravnovesja v meni.
Bila sem moškinja. In na to sem bila več kot ponosna.

To, česar nisem vedela je, da te tako življenje prej ali slej ujame in terja svoj davek, ki se če ne drugje pozna na zdravju; fizičnem, mentalnem, čustvenem, na občutku dobrobiti. In ko v svojem življenju voziš vedno hitreje in potiskaš vedno močneje, končaš v ločenosti znotraj sebe.

Ločena od svoje ženstvenosti ne znaš več uživati, se sprostiti, nahraniti svoje notranjosti in se predati toku življenja.
Loviš roke, čutiš zakrčenost v sebi, lakoto, praznino in togost, ki te vedno bolj ovira v tvojem vsakodnevnem življenju.

Naj s teboj podelim sedem znakov, ki sem jih v svojem življenju prepoznala kot odsev dejstva, da sem se ločila od svoje Ženske narave:

1# Hitrost
Hitrost je močan pokazatelj tega, da si ločena od sebe. Hitrost je mehanizem, ki ga uporabiš, da ne čutiš bolečine ločenosti v sebi. Namesto, da bi upočasnila in se napolnila s kvalitetnim gorivom, voziš v svojem življenju veno hitreje v upanju, da te bo ta naglica napolnila. In tako pogosto čakaš, da te ustavi življenje. Skozi bolezen, ločitev, izdajo, zapuščenost. Pomembno je, da upočasniš in prisluhneš svoji Ženski Duši.

2# Prezaposlenost
Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem se začela zavedati, kako zlahka sem na vprašanje kako sem odgovarjala z »bizi«. Nisem se zavedala, kako mi je zlezlo v kri. Bila sem ponosna na svojo prezaposlenost, ker je bila v mojih očeh odsev uspešnosti. Storilnost je bila dolgo eden od mehanizmov kako sem merila svoj uspeh. In ko sem upočasnila sem dojela, kako pomemben je moj čas zame. Da si znam brez občutka krivde ali sramu vzeti svoj čas zame. In uživati v majhnih odmerkih. Tudi zato sem začela s 60 sekundnimi rituali, ki jih najdeš tukaj. Ker so v prvi vrsti reševali mojo rit 😊.

3# Pozabila sem na to, kar ljubim
Pozabila sem na ples. In slikanje na svilo. In sedenje na sončku. Užitek je izginil iz mojega življenja. In z njim tudi sočnost in kreativnost. Kot bi v meni nastala puščava. In kar nekaj časa sem morala zavestno gojiti svoje strasti, preden so mi spet prišle v kri. Kasneje sem odkrila, da je to v čemer uživaš način, kako ti tvoja Ženska Duša prišepetava in te kliče v svojo notranjo pokrajino sočnosti, barvitosti, divjosti in užitka.

4# Pozabila sem kaj je seksi
In vedno znova težila mojemu moškemu naj mi razloži kaj je seksi. Nisem imela stika s svojo senzualnostjo in seksualnostjo. Bila sem kot robot, ki opravlja obveznosti. Moje telo me je nagovorilo skozi tisto ozko grlo, ki sem ga ohranjala odprto… skozi vodo. Plavanje z delfini me je začelo prebujati. In mehko drsenje vode po moji koži sem počasi ponovno začela čutiti. Kot tudi nežno božanje vetra na mojem obrazu. In poljube sončnih žarkov. Vse to je v meni prebudilo mojo senzualnost, ki jo zdaj zavestno ohranjam skozi ples.

5# Hrepenela sem po globoki povezanosti
V sebi sem čutila globoko hrepenenje po bližini, prijaznosti, nežnosti, intimnosti, milini. In to sem iskala zunaj sebe. Poskušala sem svojega moškega pripraviti do tega, da mi to da. In vse to sem iskala pri svojih prijateljicah in strankah. Dokler me moj razpad leta 2009 ni osamil. V sebi sem počasi, skozi dnevno prakso začela prepoznavati vse to, kar sem prej iskala zunaj sebe. Takrat sem šele ugledala, da sem pravzaprav pozabila kdo sem v resnici.

6# Pozabila sem kdo sem in zakaj sem tukaj
Ko izgubiš stik s svojo Žensko Dušo sta vprašanji; Kdo sem ? in Zakaj sem tukaj? Kot svetilnik, ki ti kaže pot nazaj Domov. Dojela sem, da moram upočasniti in prisluhniti navznoter, da bi slišala odgovore na ti dve pomembni vprašanji, ki sta postali moja dnevna praksa. Začela sem slediti notranjim navdihom in delati navdihnjene akcije.

7# Čutila sem fizično utrujenost, mentalno izčrpanost, čustveno praznino in nezadovoljstvo
Vse to so znaki nepovezanosti s svojo Žensko Dušo. Rada rečem, da se spogledovanje z izgorelostjo začne, ko izgubiš stik s sabo. Utrujenost, žalost, jeza, strahovi, zaskrbljenost, depresija, vse to so načini, kako te tvoja Ženska Duša opominja, da nisi povezana s seboj.

Slej ko prej v življenju prideš do točke, ko te tvoja duša pokliče, glasno. In pogosto ta klic prihaja skozi razpad, izgubo, ločitev, ker drugače nočeš slišati.

In na tej poti nazaj k Sebi je ena tistih stvari, ki jo boš potrebovala pogum.
V francoščini Coeur pomeni ‘srce’. Tukaj se tvoje popotovanje junakinje čisto zares začenja. Kajti po tistem, ko začutiš notranji klic k prebujenju, se začne spust v svojo notranjost, kjer se moraš srečati z vsemi ovirami, ki ti stojijo na poti, da v tem trenutku še ne živiš te Ženske, ki ti si.

Tako kot se je Perzefona podala v notranjo pokrajino Hada – se boš morala podati v svojo notranjo pokrajino, v stik z deli sebe, ki jih ne maraš in jih ne poznaš. Dejstvo je, da se moraš spogledati s senčnimi deli v sebi, da bi lahko v polnosti zasijala kot Ti.
To srečanje z izdanimi, zanikanimi, zlorabljenimi, zapuščenimi in ločenimi deli sebe je ključnega pomena za tvoj razcvet v tvoj polni potencial. Brez njega ne boš prišla v stik s svojo izvorno esenco.

Pogosto o tem delu popotovanja govorijo kot o temni noči Duše. In vanjo pogosto vstopamo zaradi izgorelosti v tem svetu, ki nas sili v to, da stvari počnemo na moški način.
Tvoja Ženska Duša te kliče na subtilne načine dolgo časa preden začnejo stvari razpadati in sranje začne lezti na površje. Ignoranca te vedno drago stane. In cena je vedno višja, z vsakim klicem, ki ga ignoriraš.

Pomembno je, da zmoreš upočasniti in se navznoter vprašati; Kaj potrebuješ v tem trenutku? In si nato to dati. To od tebe terja, da postaneš starš sama sebi namesto, da zunaj sebe iščeš nadomestnega starša, ki bo poskrbel zate.

Soočiti se moraš s svojo temno Boginjo, svojim Egom in potlačenimi občutki besa, napuhom, pohlepom, pohoto, jezo, požrešnostjo, zavistjo in lenobo. Vse to te bo soočilo s svincem, ki je v tebi in čaka, da ga pretopiš v zlato.

Notranja povezanost sence in svetlobe, moškega in ženskega dela je ključnega pomena za celovitost v katero se porajaš.

V svojem življenju veš, kdaj je potrebno odpreti Pandorino skrinjico ali raje konzervo črvov in se soočiti z vsem, kar se v njej skriva. Pride čas, ko je pomembno, da se soočiš in sprejmeš svojo notranjo temo. In ko se v sebi soočiš s smrtjo delov tebe, ki ti ne služijo več, se porajaš na novo, kot nova, avtentična, resnična Ti.
Tovrsten spust v globino sebe te preoblikuje, prenovi in prebuja v novo realnost na vseh področjih. In na tem potapljanju vase je veliko lažje, če imaš ob sebi nekoga, ki te vodi. Zaradi tega sem oblikovala DivineFemme Akademijo kot tisto mesto, kjer te zavestno vodim v stik s sabo.

Ko potuješ skozi svojo notranjo temo je ključnega pomena, da se zavedaš, da je pomembno, da si ranljiva in imaš hkrati močne osebne meje.

Pogosto takrat, ko pluješ skozi svoj proces preobrazbe in postajaš metulj v svetu gosenic, ne najdeš opore in podpore v ljudeh, ki so ti najbližje. Dokler si na svojem popotovanju v globino sebe odsvetujem, da stvari deliš z ljudmi, ki ne vedo za kaj gre. Ko svoje dvome in strahove deliš s prijatelji, družino ali celo na svetovnem spletu, na Facebooku, se izpostaviš kritiki in mnenju drugim, vendar tvoja notranja posoda še ni dovolj močna, da bi lahko bila hkrati ranljiva in polno odprta. Pomembno je, da ne pozabiš na svoje meje.

Pomembno je, da si zavestna tega kaj deliš s kom.
Ker v tej fazi ni vse za vsakogar. In v svetu gosenic te bodo tvoji najdražji in prijatelji poskušali obvarovati pred bolečino preobrazbe skozi katero postajaš metulj. Zato je pomembno, da poiščeš pomoč ali nasvet pri tistih, ki so že šli skozi ta proces preobrazbe.

Pomembno je, da prepoznaš in spoštuješ proces tvoje ‘krize’ preden to deliš s komerkoli. In iz lastne izkušnje ti povem, da sem najprej potovala skozi celoten proces preden sem o tem začela govoriti in svojo pot deliti z ljudmi. Na svoji poti sem spoznala, da je bistvenega pomena, da ti osvobodiš dogodke in odnose čustvene prtljage, da lahko svojo izkušnjo deliš z ljudmi in s svetom.

Pomembno je, da si golo iskrena s seboj, da si ranljiva in si dovoliš pogledati v globine sebe, hkrati pa moraš čutiti varnost, ko to deliš z ljudmi okoli sebe. Svetujem, da si poiščeš nekoga, ki mu res zaupaš in ki te bo vodil skozi to popotovanje nazaj k Sebi.
Nobene nagrade ni v tem, da hraniš ego s tem, ko deliš svojo zgodbo izven varne posode, svetega prostora v katerem opravljaš svojo duhovno alkimijo.

Ob tem se moraš zavedati, da vse tisto, čemur se upiraš trmasto vztraja. In boj tukaj ne pomaga prav veliko. Šele soočenje s tem, kar je v tebi bo prineslo sprostitev. Da bi stvari preobrazila, jih moraš najprej ugledati, jih sprejeti, se z njimi pomiriti, jih objeti v sebi, da se razpustijo in potem lahko izbereš kako se boš odzivala v prihodnosti.
Nič ne postane Luč samo od sebe. Razpustiti se mora, da greš lahko s Tokom.

Preobrazba ni enkraten dogodek.
Pogosto me ženske vprašajo kdaj bo tega konec. Resnica je, da nikoli. To je tvoja zaveza življenju, da boš skozi sebe skozi duhovno fotosintezo sranje preobražala v svetlobo.
In nič ni dokončno.

Rada povem, da so vsi deli v tebi del tvojega notranjega Tima. In ko jih sprejmeš v svoj Tim, ti izbiraš kdo bo na igrišču in kdo na rezervni klopi.
Dokler ti ne spoznaš svojega Tima, ti eni deli tebe vsake toliko uletijo na tvoje igrišče življenja in ti naredijo štalo. Ko pa ti poznaš vse dele sebe, sedijo na rezervni klopi in tudi če kakšen del tebe kriči in hoče na igrišče, lahko vedno rečeš; Vidim te, vendar izbiram…

Ključno na tem popotovanju nazaj k Sebi je, da se naučiš biti priča sama sebi. Da zmoreš na stvari pogledati od daleč. Videti širšo perspektivo. In predvsem, da sprejmeš polarnosti v sebi, senčne dele povežeš z zlatimi, moško in žensko naravo v sebi.
Kar ne pomeni, da sta v ravnovesju, ker nikoli ne bosta. Bistvo je v harmoniji. V tistem občutku notranjega miru, ki pomirja tvojo Žensko Dušo in te izpolnjuje od znotraj.
Da si v sprejemanju celote sebe, brez sojenja in razsojanja, kritiziranja in zavračanja.

Ključni koraki na tej poti vračanja nazaj k Sebi so:

Upočasnitev
Da zmoreš v sebi upočasniti, da ne slediš impulzu produktivnosti in delovanja v sebi, ampak si namesto tega v Biti, v trenutku, prisotna tukaj in zdaj.

Sprostitev
Globoko vdihni in uporabi senzualni dih za sprostitev celega telesa. Da prakticiraš v izkušnji sprostitev namesto zakrčenosti, odpiranje namesto zapiranja.

Pregled
Praksa pregleda je praksa, kjer se sprehodiš s svojo pozornostjo po telesu in opazuješ kaj čutiš in doživljaš v sebi. Pomaga ti, da ostajaš v tem trenutku in si priča sama sebi. Utelešena.

Negovanje
Nahrani svoje telo in se napolni z občutki, ki te hranijo od znotraj. Dopusti si, da uživaš v trenutku in vsrkaš tisto, kar neguje tvojo Žensko Dušo.

Vodi s srcem namesto iz glave
Da bi lahko vodila s srcem, se moraš najprej spustiti v telo in utelesiti. Ko res začutiš sebe, čutiš prijaznost, ljubečnost, milino in ponižnost, najprej do sebe. In iz te polnosti lahko deliš z drugimi.
Preberi tudi članek >>>tukaj<<<

Delaj izbire, ki te opolnomočajo
V sebi vedno čutiš ali delaš izbire iz strahu ali iz ljubezni. Izbire iz ljubezni te opolnomočajo, medtem ko te izbire iz strahu vedno znova naredijo nemočne in šibke. Zato je tako pomembno, da vedno znova izbiraš iz tega občutka širitve, svobode in odprtosti in ne iz zakrčenosti.

Na popotovanju junakinje je ena zadnjih preizkušenj ali zmoreš ustvariti harmonijo v notranjem odnosu med žensko in moško energijo.
Ko te Duša pokliče na to popotovanje nazaj k Sebi, te bo preizkusila ali boš stala trdna tudi na sredi kaosa, ko vse okoli tebe razpada. Ali boš stala zvesta sebi tudi, ko se boš soočila s svojo notranjo temo. In ko spoznaš te dele sebe lahko zavestno izbiraš, da ne vodijo več tvojega življenja preživetveni mehanizmi. Prebudiš svojo notranjo moč in aktiviraš polno moč svoje duše. Začutiš avtentičnost in se zliješ z izvorno esenco tega kdo ti si.

Če boš izbrala lažjo pot in se boš izognila soočenju s svojimi sencami, se boš vedno znova zataknila v preživetvenih mehanizmih, kjer te bodo ljudje okoli tebe zvabili v svoje igre in manipulacijo. Ostala boš nepovezana, ločena od svoje izvorne moči, ki jo boš še vedno iskala tam nekje, zunaj sebe.
Samo skozi popotovanje Vase lahko v polnosti spoznaš in objameš celoto sebe. To popotovanje Vase te vodi v samo jedro tvoje Biti. Vodi te v duhovno alkimijo notranjega svinca osebnosti v zlato duše. Vodi te v stik s tvojo misijo Duše, da postaneš in zaživiš kot Ženska, za katero si se rodila, da si.

Izbira je vedno samo Tvoja.

Ko se prebudiš v božansko opolnomočenje odznotraj in zaživiš v harmoniji, ki jo omogoči povezava notranje moške in ženske energije, začutiš celoto življenja, ljubezni, svetlobe, ki ti si in postaneš svetilnik za druge.

Popotovanje Junakinje bom bolj podrobno predstavila v brezplačnem predavanju, ki je na voljo, če se pofočkaš >>>tukaj<<<

Ker te tvoja Ženska Duša odpelje na čisto posebno popotovanje, ki ga enostavno moraš prepotovati.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena