Arhiv Značk: Mesečnik

Ostara

“Marec nam bo še bolj poglobil potrebo po usmerjanju vase. Dejstvo je, da ste v svojem iskanju sebe zunaj sebe šli zelo daleč iz ravnovesja. Energija, ki prihaja v marcu vam bo pomagala uravnovešati, zato lahko to energijo uporabite za ustvarjanje notranjega ravnovesja v sebi. Notranja povezanost vseh delov sebe in zavestno zavedanje sebe je v časih, ki so pred vami ključnega pomena za harmonijo, ki jo želite ustvariti v svetu. Z vami sem, da vas podprem v tem prizadevanju in da vam s svojo energijo miline in igrivosti pomagam, da bo proces čimbolj lahkoten. Vedite, da lahko v tem času vse dosežete zlahka, če le opustite svojo težnjo po nadzoru in kontroli. Povežite se z naravo in vsemi svojimi pomočniki, dovolite si narediti kaj nepredvidljivega. Nepredvidljivost je energija v katero vas sili Kozmos, jaz pa sem tu, da vas primem za roko in da skupaj narediva ta korak. V tem koraku se obrnite globoko v svojo notranjost, v center Keacije, ki je v vašem srcu. Dovolite si biti eno z vsem kar je in se v svojem življenju naprej premaknite z gracioznostjo srnjadi in mehkobo puha. ” Ostara

Ostara: Spomladansko enakonočje, 21. marec
Ključ: Obnova
Barva: vsi pastelni odtenki, zelena
Simbol: Jajce, zajec, pero
Kristal: Kalcit

Sonce vstopi v ovna. V tem času, četudi gre za enakonočje in ravnotežje med dnevom in nočjo, dnevne sile hitro dobivajo na svoji moči in napovedujejo nenaden izbruh nove življenjske moči in novega življenja, ki se pokaže kot cvetni popki žefranov in zvončkov. Rastline se poženejo iz zemlje, zrak je napolnjen s ptičjim petjem in živali se parijo. Ljudje v tem času čutimo neskončno željo po ustvarjanju, gradnji, sajenju in zaljubljenosti. To je čas potencialov, ko je potrebno delovati v skladu s sanjami, ki smo jih sanjali pozimi. Jajce je izjemen talisman v tem času.

To je tisti čas leta, ko se Ostari zahvalimo za ponovno rojstvo in obnovo. Ostara je boginja plodnosti, boginja, ki kaže obraz mladenke. Vlada osebni preobrazbi, rodovitnosti, uspešnosti in novim začetkom. Je boginja radosti in plodnosti. Če imate težave z rodili, kar velja za ženske, je Ostara pravi naslov za ozdravljenje teh težav. Ostara predstavlja pomladno vitalnost in energijo in zmožnost prenove.
Ena izmed variacij njenega imena Eostara se je počasi preoblikovalo v moderno ime za praznik v tem času
Easter oziroma veliko noč. Ostara je eden od simbolov zraka in življenjske moči pomladi. Vzhod je simbolično povezan z zrakom in z mentalnimi močmi. Zrak je povezan z novimi začetki in spodbudi duha k poletu.

Čas je za osebno prenovo. Meditirajte na začetke, na vzhod, na zrak ali na jutranjo zarjo. Privoščite si dolge
sprehode v naravi in se povežite z vilinskim svetom.
Uporabite to energijo rasti za polnjenje novih ciljev in projektov. Ustvarite si oltar s katerim boste počastili to energijo in jo vnesli v svoj dom. Na oltarju uporabite kristale močnih barv, kot so Ametist, Roževec, Akvamarin, Kalcit in Citrin; pobarvana jajca; semena ali riž; pero in dišeče palčke; ptičke in zajce; pomladno cvetje.

Ostara je tista, ki nas spomni na pomembnost cenjenja sebe in svojih darov, da prepoznamo svojo veličastnost in povezanost v sebi. Povezanost predstavlja dokončno izpolnjenost, popolno enost, ki se nahaja v vseh stvareh in je mogoča le, ko svojo osebnost predamo božanskemu. Dinamična energija povezanosti predstavlja zlitje, spajanje, združevanje v nekaj novega. Ko se predamo povezanosti s tem presežemo sami sebe. Gre za zavedanje, da sta dajanje in prejemanje del enega, da gre za povezanost vsega kar je v eno. Ko brezpogojno dajemo, brez vsakršne navezanosti in brez potrebe, da bi karkoli dobili nazaj, se nam vse vrne, kajti dajanje in prejemanje sta neločljivo povezana. In samo sami sebe lahko prikrajšamo za darilo prejemanja, če dajemo s pričakovanji ali navezanostjo, ki so ovire na poti prejemanja.

Pomladno enakonočje je praznovanje ravnovesja med svetlim in temnim ciklusom leta, med soncem in luno, med ognjem in vodo, jangom in jinom. In iz te povezanosti se rojeva novo življenje. Začenja se obdobje intenzivne rasti, ko je čas za povezovanje, zduževanje, za plodnost in ponovno rojstvo. Iz povezovanja izhaja novo življenje.

DIVINE.SI

Fotografija by Jill Welling

Gregorjevo, ko se ženijo ptički

Čeprav je verjetno kot praznik zaljubljencev danes bolj znano valentinovo, pa imamo tudi Slovenci svojo različico – Gregorjevo.

Naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo. Stari običaj namreč pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož.

Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski.

S to spremembo koledarja pa se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga zdaj praznujemo 12. marca, in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Da se gregorjevo praznuje na god Gregorja, uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Stari god, ki je dan njegove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar ni bilo najbolje.

Kdaj imajo torej ptički svatbo?
Na gregorjevo se ptički ženijo, to pa ni povsem točno, saj se ženijo tudi na vincencijevo (22. 1.), zato pravijo koroški Rožani “K šent Cenovem se tice ženijo”, na Gorenjskem pa, da imajo “ta dan ptiči ofcet”, ptički pa se ženijo tudi na valentinovo (14. 2.). Na Slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.

Na Gorenjskem na predvečer praznika ohranjajo običaj spuščanja razsvetljenih barčic in hišic (imenovanih “gregorčki”) v vodo. Po starih šegah namreč na ta dan sv. Gregor “luč v vodo vrže”. V Kropi ima ta običaj dolgo tradicijo in sega še v čase, ko ljudje še niso poznali elektrike.

Sveti Gregor pozdravlja sonce in pomlad
Sveti Gregor je pomenil preobrat v življenju Kroparjev, saj pri svojem delu niso potrebovali več svetilke. Z metanjem različnih gorečih predmetov v manjši potok so pozdravili prihod sonca in pomladi. Kroparski kovači pa so nekoč na ta dan pozabili na delo in odšli na ptičjo svatbo.

Spuščanje gregorčkov
V nekaterih delavskih in obrtniških krajih v Sloveniji so do druge svetovne vojne na predvečer gregorjevega v kovaške reke in potoke vrgli kos lesa z gorečim, v smolo namočenim “oblanjem” ali s svečo. Po drugi svetovni vojni so to šego oživili. Simbolično spuščanje ladjic po vodi so poznali tudi drugod po Gorenjskem, denimo v Tacnu, Domžalah in Cerkljah.

Vir: www.rtvslo.si

Zakaj praznujemo dan žena?

Dan žena (originalno “Dan delovnih žena”) je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk.

Če pogledamo časovnico praznovanja dneva žena…
Osmega marca 1908 se je na ulicah New Yorka zbralo 15 tisoč žensk in zahtevalo krajše delovne ure, boljšo plačo, volilne pravice. Njihov slogan se je glasil “Kruh in Vrtnice”. Kruh je simboliziral ekonomsko varnost, vrtnice pa boljšo kvaliteto življenja. V maju je Socialistična stranka Amerike razglasila zadnjo nedeljo v mesecu februarju za državni praznik žensk. Nacionalni praznik žena so v Ameriki praznovali vse do leta 1913.

V začetku so ga v Evropi praznovali 19. marca, kar je predlagala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Njen predlog so sprejeli in dan žena namenili počastitvi boju za ženske pravice, vključujoč pravico do volitve.
Na tej konferenci pa še niso izbrali datuma za praznovanje.

Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec.
Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah.

V državah sovjetskega bloka se je Dan delovnih žena praznoval 8. marca in je vedno imel velik pomen.
Leta 1917 so na zadnjo nedeljo v mesecu februarju ženske v Petrogradu (danes St. Petersburg) pričele s protestom, ki je bil podkrepljen s sloganom “Kruh in Mir”. To je bil odziv na več kot 2 milijona Ruskih vojakov, ki so umrli v vojni. Iz teh protestov je nastala komunistična Oktobrska revolucija. Kljub vsem pritiskom ženske s protestom niso prenehale, dokler ni bil car prisiljen k odstopu in je začasna vlada ženskam odobrila volilno pravico.

Tudi na slovenskih tleh je potekal boj za enakopravnost žensk. Tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, medtem, ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Ženske pa so se približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica.

8. marec je dan, ko se po vsem svetu ženske povežejo med seboj v praznovanju.
Letos je pobuda usmerjena k povezovanju žensk in sestrstvu, da presežemo tekmovalnost, primerjanje in ljubosumje, ter podpremo druga drugo.

Podpora.
Soustvarjanje.
Preobrazba.

Vir: Splet

Materinski dan

Pomlad je vsekakor čas praznovanja in v marcu imamo kar nekaj praznikov posvečenih ženskam. 8. marec je mednarodni dan vseh žensk, medtem ko je materinski dan mednarodni praznik, ob katerem izražamo pozornost in zahvalo vsem ženskam v vlogi matere.

Leta 1907 je v ZDA Anna Jarvis pred cerkvijo razdelila 500 belih nageljnov v spomin na svojo pokojno mamo. Anna se je zavedala, da je v ZDA veliko otrok, ki se grdo obnašajo do svojih staršev, zato je pisala politikom, naj uzakonijo poseben praznik namenjen materam.

Leta 1914 je ameriški predsednik Woodraw Wilson podpisal zakon, po katerem naj bo vsako leto na drugo majsko nedeljo materinski dan kot državni praznik – v čast materam, ki so v prvi svetovni vojni izgubile svoje sinove. Vendar je že po nekaj letih  Anna Jarvis ugotovila, da je praznik, kot številni drugi prazniki, namesto svojega pravega namena, postal bolj priložnost za zaslužke trgovcev. Zato si je celo prizadevala, da bi praznik ukinili.

A namesto tega so praznik prevzele tudi nekatere druge države po svetu, le praznujejo ga ob različnih datumih. Norvežani na primer drugo februarsko nedeljo, Indonezijci pa 22. decembra. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 25. marec.

V Sloveniji smo materinski dan praznovali že v obdobju med obema vojnama. Šole so takrat po eno učno uro namenile materam, katoliške organizacije pa so priredile svoja praznovanja. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marec.

V Sloveniji smo materinski dan na 25. marec bolj pogosto začeli obeleževati šele po letu 1991, in sicer na isti dan kot je krščanski praznik Marijino oznanjenje.

Vir: splet

Mimoza

Spomnim se tistega kosila v Luciji pred nekaj leti, ko smo poleg pice vse ženske za mizo dobile rumeno vejico.

Takrat Mimoze še nisem poznala. In tudi tega nisem vedela, da se jo podarja ženskam na dan žena. Gesta mi je bila všeč. Pobožala je moje srce.

Mimoza je postala simbol dneva žena leta 1946, ko so v Rimu ženske iskale sezonsko cvetje po dostopni ceni, da bi obeležile ta praznik.

Mimoza simbolizira spoštovanje, varnost in gotovost.

Mimoza oziroma srebrna akacija (Acacia dealbata) prihaja iz družine metuljnic. izvira pa iz Avstralije. Mimoza je hitro rastoč grm ali drevo, ki lahko zraste tudi do 30 m v višino.

Listi so razcepljeni, srebrno zelenkaste barve, na listu postavljeni pahljačasto.

Cvetje je grozdasto in je sestavljeno iz številnih rumenih bunkic, ki se razpihnejo v čudovito rumeno grozdasto puhasto socvetje. Sadež je v obliki stroka s semeni.

Rumeno cvetoče mimoze od januarja do marca krasijo francosko riviero, kjer poznajo mimozno cesto (Route du Mimosa), ki privablja turiste.

»Cvetje nekaterih vrst mimoz prav milo diši in ta vonj se da ujeti in prodajati naprej. Takšna je farnesova mimoza (Acacia farnesiana), ki so jo v najtoplejši del Francije posadili v 18. stoletju, kar je več kot sto let pred danes najobičajnejšo okrasno belkasto mimozo (Acacia dealbata), ki jo poznamo tudi iz cvetličarn. Iz Farnesove mimoze pridobivajo vonj, ki ga prodajajo pod imenom kasija,« v knjigi z naslovom Barvita predstava – Jesensko-zimski in praznični čas o tej cvetlici piše avtor Matjaž Mastnak.

Mimoza je rastlina toplega sredozemskega pasu in potrebuje toploto in vlago. Da bi dobro uspevala jo je potrebno posaditi na prisojno lego v lahka in dobro odcedna tla.

Če so tla bogata s hranili bo rastla hitreje, vendar bo uspešna tudi v revnih tleh, le če ji bo dovolj toplo in se voda ne bo dlje časa zadrževala. Cveti od januarja do aprila, cvetovi pa prijetno dišijo.

Tisto, kar me je najbolj presenetilo je to, kako občutljiva je.

Puhasti rumeni cvetki padejo skupaj dobesedno v nekaj urah.

Zaradi tega ji pravijo tudi sramežljivka.

Splošna predstava o nežni in občutljivi mimozi po njegovem izvira od vrste mimoze, ki ji pravimo sramežljivke (Mimosa pudica). Gre za prvo botanično mimozo, ki si je vzdevek sramežljivka prislužila zaradi tega, ker se odziva na različne dražljaje, kot so dotik, tresenje, veter. Ko se rastline dotaknemo ali jo stresemo, se cvetovi povesijo oz. posamezni lističi drug za drugim zložijo skupaj. Če je dražljaj dovolj močan, se lahko povesi cel list.

Če pri nas za osmi marec podarjamo nageljne, v Italiji simbolično obdarujejo ženske z mimozami. Izvor te tradicije je vzpostavila komunistična političarka Teresa Mattei po vzoru francoske navade, po kateri so ženskam ob osmem marcu poklanjali dražje vijolice in šmarnice, predlagala je namreč dostopnejšo cvetlico, ki je rasla na podeželju.

Mimoza kljub svoji navidezni občutljivosti kaže moč in lahko raste tudi na bolj neprijaznem območju, predstavlja simbol spoštovanja in solidarnosti do žensk.

Mit o mimozi sega v leto 1908, ko je 129 tekstilnih delavk v New Yorku pričelo stavko kot protest za grozljive razmere, v katerih so morale delati. Stavka je trajala več dni, potem pa je 8. marca lastnik zaprl vrata tovarne in delavkam preprečil izhod. Ko je v tovarni zagorelo, po nekaterih virih je bil požar podtaknjen, je 129 delavk umrlo v peklenskih mukah. V bližini tovarne pa naj bi po pričanju nekaterih rastlo prav drevo mimoze.

Od takrat je 8. marec mednarodni dan boja ženskih pravic.

Vir:splet

Ljubezen je izbira

Ljubezen do Sebe je izbira.

Moje povabilo danes je, da izbereš, da ljubiš sebe točno tako kot SI, točno tam, kjer si in se osvobodiš popravljanja sebe, spreminjanja in izboljševanja sebe.

Gre za radikalno izbiro, da varuješ namesto uničuješ ljubezen.

In ko govorim o ljubezni, govorim o ognjeviti, brezpogojni ljubezni, ki navdihuje.
Ljubezni, ki te drži v bolečini in žalosti. Ljubezni, ki neguje tvoje telo in celo tvoje Bitje.
O Ljubezni, ki poboža tvoje senčne dele, ki te navdihne, dvigne in te podpre, da izraziš svoj polni potencial.

V resnici imaš tovrstno ljubezen na voljo 24/7.

Ljubezen do Sebe je izbira, ki jo je potrebno zavestno kultivirati.

Začne se s tem, da ustvariš prostor za ljubezen in jo povabiš v svoje življenje.
Gre za prakse, ki jih je potrebno usvojiti, ker živimo v družbi, ki te ne nauči kako ljubiti Sebe.

Vsak otrok se nauči, da omejuje sebe, sabotira svoj potencial, da se pomanjša, se podredi drugim, da bi si zagotovil pozornost, potrditev in ljubezen s strani odraslih v družini.

Skuša biti boljši od drugih, se primerja z drugimi, tekmuje.
In potem skozi prilagajanje, ugajanje, razdajanje ali pretvarjanje, dokazovanje, da zmore, skuša preživeti.

Gre za način, kako Patriarhat ohranja sistem nadrejenosti in podrejenosti.
Gre za moč nad drugimi.

In to zatiranje ostaja v celičnem spominu ne glede na leta v katerih si trenutno.
V resnici živimo v paradigmi Vojne, kjer je bojevanje, zatiranje in lčevanje nekaj, kar se nam zdi čisto običajno.

Zato je ljubezen do sebe tista, ki s seboj nosi potencial, da spremeni to igro.
Vendar je tako kot pri vsakem potencialu proces utelešanja tisti, ki dejansko spremeni igro.

V svojem življenju vsaka ženska pride do točke, ko preraste življenje, ki ga je živela do takrat.
Ko nič več ne deluje.
Ko je razočarana nad seboj in nad življenjem.
Ko ugotovi, da si ne more več kupovati pozornosti, ker postane predrago.
Ko si ne more več privoščiti, da drugi hodijo po njej. Enostavno mora postaviti mejo in reči NE.
Ko se ne more več razdajati za druge. Ko sama potrebuje občutek varnosti, podporo in občutek, da je zanjo poskrbljeno.

Ugotovi, da je prerasla škatlico na kateri piše 100% odobreno.
Škatlico v katero se je zaprla, da bi bila sprejeta, ljubljena, uspešna in da bi dobila potrditev iz zunanjega sveta.

Začne se iskanje.
Ženska ve, da noče več nazaj, ne ve pa kako naprej.

Gre na terapijo. K zdravilcem.
Bere knjige. Posluša seminarje.
Ja, išče.

Voljna je prehoditi določeno razdaljo, vendar želi imeti tudi nadzor in kontrolo nad spremembo. Ima pričakovanja.

Ni pripravljena zamenjati temeljnih predpostavk na katerih je postavila svoje znano in udobno življenje, ki ga je živela.

Ni voljna tvegati, da bi izgubila vse, kar ima.
Želi več – več ljubezni, več zdravja, več denarja.

Želi izboljšati svoje življenje.
Želi postati bolj ljubeča, bolj srečna, zaslužiti več denarja, doseči več, izboljšati svoje telo, izboljšati odnose, izboljšati prijateljstva. Seznam je neskončen.

Izboljšanje sebe je ena najhitreje rastočih industrij in vključuje diete, fitnes, izobraževanja na področju poslovnih in osebnih odnosov ter osebnostno rast. Modna industrija, lepotna industrija in novodobna duhovnost ponujajo celo vrsto sintetičnih sistemov in predlogov za perfekcijo, ki jo ženska želi doseči.

Si dovolj vitka?
Si dovolj duhovno napredovala?
Si v popolnem odnosu?
Je tvoj posel dovolj uspešen?

Nemogoči standardi fizične, čustvene in profesionalne perfekcije prežijo nate na vsakem koraku.
Seksi-uspešna-duhovno razgledana ženska je ideal h kateremu stremi večina žensk, ne glede na starost.

In ko dela na sebi skozi meditacijo, jogo, razstrupljanje, fitnes, coaching in številne druge modalnosti, ki so na voljo, čaka na dan, ko bo fizično, mentalno in duhovno dovolj perfektna, dovolj dobra, da bi bila ljubljena.

V sodobni družbi ljubezen do sebe potiskamo nekam v neopredeljeno prihodnost, ko bomo dovolj xyz.

In da se razumeva, seveda ni čisto nič narobe s tem, da skrbiš za svoje zdravje in svoje telo, da si prizadevaš za svojo dobrobit in dobro počutje na čustvenem in mentalnem nivoju.

Izziv je v tem, ker je izboljševanje sebe tisto, ki te v resnici ne osreči.
Tvoje najglobje hrepenenje ostaja neizpolnjeno, hkrati pa si vedno bolj prazna.

Toliko žensk srečam, ki mi povedo, da delajo na sebi že leta, včasih desetletja.
Ponosne so na vse certifikate, ki so si jih pridobile v vsem tem času in na prebrane knjige.
In včasih mi je res težko, ko ji povem, da je njena želja po izboljšanju svojega življenja in same sebe tista, ki je v resnici težava. Ko se trudi izboljševati sebe, svoje odnose in svoje življenje namreč izhaja iz predpostavke, da v tem trenutku NI DOVOLJ, da bi bila ljubljena kot je.
Zato mora narediti nekaj, da spremeni sebe, popravi sebe, izboljša sebe.
Izhaja iz predpostavke pomanjkanja.

In na koncu je samo-izboljševanje ravno nasprotje ljubezni do sebe.

Ključ Ljubezni do sebe je v sprejemanju sebe točno tam kjer si. Točno take kot SI.

Verjetno sem tudi zaradi tega v dvomih glede smiselnosti uporabe in sledenja socialnim medijem. Ker je onkraj sintetično ustvarjenih podob in družbenih okvirjev popolnosti resnični svet v katerem si kdor si.

Vsak posameznik je kompleksno vesolje svetlobe in sence, moči in strahov ter ranljivosti.
Vsako telo je edinstvene oblike. V tebi je lepota, moč in šibkost.
Vsak je enkraten, avtentičen in neponovljiv posameznik.
Vsak je umetnina. Izraz življenja v vsej njegovi lepoti.
Skozi vsakogar se božansko izraža na njemu enkraten in neponovljiv način.
Vsak ima svoj dušni namen.

Odnosi, kreativni izraz, talenti, veščine so dragoceni sestavni deli tega kdor ti si.
Skozi tebe svetloba in senca ustvarjata svoj edinstveni ples polarnosti.
V tebi je bolečina, moč, žalost in potencial, ki čaka, da se lahko skozi tebe izrazi kot TI.

Izziv je v tem, da v paradigmi izboljšanja sebe ni prostora za nepopolnost in sence, ki so del tebe. To kar je narobe s tabo, ni sprejemljivo in v želji, da bi bila najboljša ženska, ki lahko si, sodiš tiste dele sebe, ki ne ustrezajo podobi popolnost. Zato jih skušaš popraviti, izboljšati, jih spremeniti ali jih skriti. Zanikaš obstoj delov same sebe.

Dokler se ne zgodi kriza. Razpad.
Kriza ali razpad življenja kot si ga poznala je klic tvoje ženske Duše.

Dva načina obstajata, kako te Duša sooči s tem zakaj si tukaj… ali te ugrabi kot je to ponazorjeno v mitu o Perzefoni ali pa se v globine svoje notranje pokrajine podaš sama, kot je razloženo v mitu o Inanni.

Obstaja pa še tretja pot, ki je neizogibna. Prehod v menopavzo je tista iniciacija v življenju ženske, ki predstavlja radikalno povabilo ženski, da sprejme sebe, se pomiri sama s seboj in objame vse dele sebe v Celoto.

V praksi vedno znova vidim, da je radikalna alternativa samo-izboljševanju, ljubezen do Sebe.

Zanima me… Bi lahko sedela sama s seboj in izbrala, da si vsak del tebe zasluži Ljubezen?
Bi si lahko dovolila, da čutiš bes, jezo, strah, zmedenost ali sram brez da v zvezi s tem nekaj narediš?
Si lahko daš dovoljenje, da čutiš vse kar čutiš?
Si lahko s tem kar čutiš brez potrebe, da karkoli spremeniš, tako kot ljubeča mati drži svojega novorojenega otroka?
Si lahko dopustiš, da čutiš izjemno ranljivost in nežnost do sebe v tem prostoru?
Si lahko s tem, da ima vsak občutek, vsak vtis, vsaka percepcija v tebi dovoljenje, da obstaja?
Si voljna začutiti, da si v vsej kompleksnosti čustev, ki jih imaš v sebi globoko vredna ljubezni točno taka kot si?
Ali lahko začutiš ljubezen do sebe?
Ali lahko držiš ljubeči prostor za vse dele sebe? Za svoje telo? Za svoja čustva?
Ali lahko ljubeči prostor držiš za odnose z drugimi (tudi tiste težavne odnose)?
Ali lahko držiš ljubeči prostor za svoje uspehe in neuspehe?

Ali lahko spustiš svojo potrebo po tem, da popravljaš, izboljšuješ, spreminjaš sebe?

Točno v tem se skriva glavni ključ ljubezni do sebe.
Gre za izbiro, da si tukaj in zdaj v točno tem trenutku, prisotna z ljubeznijo, v ljubezni in za ljubezen. Da ljubiš sebe v vseh svojih barvah.

Vabim te, da odkriješ moč ljubezni do sebe.

Ker takrat, ko se predaš toku Ljubezni in sprejmeš sebe v celoti, tudi najgloblje sence, skrivnosti, bolečino in tiste stvari, ki se ti zdijo nepopravljive v tebi, ugotoviš, da se v tej mehkobi in nežnosti zgodi zdravljenje in preobrazba.

Izziv preobrazbe je v tem, da je potrebno držati stabilno posodo in poznati stvari, ki jih preobražaš. Sedeti s tem, kar je prisotno. Včasih se stvari razpustijo hitro, včasih traja dlje časa. Vendar se stvari premaknejo. Včasih se zgodijo čudeži.
Največkrat pa se stvari raztopijo na misteriozne načine, ki jih tvoj intelekt ne more razumeti.

Življenje se odziva na Ljubezen.
Vse v tebi bo čutilo to frekvenco Ljubezni, ki jo nameniš sebi.
Čustva, telo, misli, odnosi, kariera, vsi deli tvojega življenja se bodo odzvali.
In tvoja poklicanost bo dobila krila.

Pomembno je, da ustvariš varen prostor Ljubezni v katerem se lahko razcvetiš v polnosti.

In točno to ti je na voljo v programu Varuhinja Ljubezni.

Osebno ne verjamem v to, da ne veš kdo si. Seveda veš.
V sebi točno veš zakaj si tukaj.
Vendar je to potencial, ki ti je na voljo 24/7.

Na tebi je, da ga v sebi prepoznaš, si ga priznaš in prisvojiš, da ga aktiviraš v sebi, da bi ga resnično lahko v polnosti zaživela.
Nihče zunaj tebe v resnici ne ve in ne more definirati kdo ti si in kaj je tvoj resničen potencial.

To potovanje Ljubezni do Sebe zate ustvari prostor in ti ponudi širino, svobodo, da odkriješ kdo si in kako je videti tvoja življenjska misija.

Moje povabilo tebi je, da se podaš na pot Ljubezni.
Z namenom, da ti pokažem korake na tej poti, sem ustvarila spletno druženje Varuhinja Ljubezni, v kateri bom s teboj delila podrobnosti.

Pridruži se mi preko spletne povezave http://divine.si/program/ljubezen.html

Ostani na frekvenci Ljuebzni.
Taja Albolena

Valentinovo

Tradicionalno gledano je bil Valentinov dan verjetno starodavni festival Lupercalia, praznik, posvečen plodnosti in rodovitnosti.ki je slavil erotiko, vročico in ljubezen v  čast rimske boginje Juno. Nekateri strokovnjaki  trdijo, da ime meseca februarja izhaja iz latinske besede “febres”, kar pomeni vročičen.

Če se spomnimo legende o Romulu in Remusu, ki ju je vzgajala volkulja in sta odrasla ter postala ustanovitelja Rima, sta domnevno odraščala na hribu, ki so ga imenovali “Lupercallus” ali volkov brlog v prevodu. Vsako leto so praznovali ustanovitev Rima in poganski duhovnik je vodil ceremonijo v čast plodnosti žensk. Priredili so nekakšno ljubezensko loterijo. V obredu, so zbrali imena vseh neporočenih žensk in imena so mladeniči, godni za poroko vlekli iz klobuka. Nekakšna staromodna oblika zmenka na slepo, bi lahko rekli. Fant in dekle, ki sta se tako našla, sta naslednje leto veljala za par. Listič z imenom svojega “Valentina” so si dekleta pripela na obleko in ga nosila še nekaj dni. Združenje je potekalo pod okriljem boginje Juno, boginje ljubezni in poroke. Zgodovinarji vedo povedati, da se je ta navada “loterije” obdržala tudi v 16. stoletju, ko so listke zamenjale valentinove kartice, ki so jih vlekli iz posode.

Kdo je bil Sveti Valentin?
270 n.št. je Claudius II, Rimski cesar ugotovil, da poročeni moški niso dobri vojaki in je prepovedal festival Lupercalia ter poroke. Ker je tudi krščanska cerkev nasprotovala poganskemu prazniku, so se znašli na isti strani, kar je bilo zelo nenavadno. V tem času je bilo namreč nevarno biti kristjan in še duhovnik povrhu. Valentin je bil del Krščanskega podzemlja in je kljuboval cesarju ter na skrivaj poročal pare. Odkrili so ga in ga zaprli. Verjetno je bilo na Valentinu nekaj posebnega, saj si je celo sam cesar vzel čas in ga v zaporu obiskal, kar je bilo za tiste čase nekaj nezaslišanega, da bi ga spreobrnil v pogansko vero. Valentina cesarjevi argumenti niso prepričali in je namesto tega predlagal cesarju in njegovim ječarjem, naj sprejmejo krščanstvo. Cesarja to ni zanimalo in ukazal je usmrtitev Valentina, njegovo mučeništvo je kasneje pripomoglo k temu, da so ga proglasili za svetnika.

In kdo je izumil Valentinove kartice?
Nihče drug kot sam Valentin. Legenda pravi, da je, ko je bil v zaporu, pridigal ječarjem in eden od njih je k njemu v zapor pripeljal svojo hčer, ki je bila slepa. Valentin ji je povrnil vid in postala je redna obiskovalka Valentina v zaporu. Tik preden so ga usmrtili, ji je napisal pismo in ga podpisal z Tvoj Valentin. To pismo, prvi Valentin je sedaj razstavljeno v narodnem muzeju v Angliji.

Zakaj je Valentinovo 14. februarja?
Sv. Valentina so usmrtili 14. februarja, festival Lupercalia pa je bil 15. februarja. Ker je cerkev ugotovila, da ne morejo izkoreniniti običaja, so se s svojo strategijo, če ne moreš uničiti, se pridruži, enostavno ta dan posvojili in ga spremenili v sveti dan praznovanja krščanskih vrlin ljubezni in poroke. Prvo pričevanje o povezanosti dne svetega Valentina z romantično ljubeznijo sega v 14. stoletje, ko so v Angliji in Franciji 14. februar označevali kot dan, ko se ženijo ptički. V tej dobi so si ljubimci izmenjevali pisemca in se imenovali za valentine.

Valentinove barve
Vemo, da imajo barve direkten vpliv na naše razpoloženje in na atmosfero, ki jo želimo ustvariti. Barve za romantična druženja so rdeča, bela, modra, rožnata, vijolična in roza. Rdeča nedvomno simbolizira strast in energijo in stimulira energijo. Modra in bela izražata zaupanje in sprostitev. Vijolična združuje rdečo in modro in prinaša občutek udobja in lahkotnosti, Roza pa je kombinacija bele in rdeče in prinaša nežnost ter pomirjenost, tudi nedolžnost.

Valentinove dišave
Sveče in parfumi, ki so povezani z Valentinom ravno tako pripomorejo k ustvarjanju romantičnega razpoloženja. Lahki cvetlični vonji tako pričarajo pridih romantičnosti. Tudi zemeljski volji in vonji svežega sadja so zelo čutni. Sandalovina, jasmin in cimet ustvarjajo zelo senzualno noto v prostoru. Pomembna je zmernost, komaj zaznaven vonj je bolj primeren kot močan vonj. Cvetni lističi lahko dodajo piko na i v valentinovo kopel ali na romantični pogrinjek.

Valentinova glasba
In ko govorimo o ustvarjanju romantične atmosfere ga ni boljšega načina kot je glasba. Prava izbira glasbe bo ustvarila občutek izbranosti, posebnosti in pozornosti. Glasba naj bo umirjena in v ozadju, saj tako pomaga ustvariti umirjeno in romantično atmosfero.

DIVINE.SI

Svetovni dan ljubezni do Sebe

Svetovni dan ljubezni do sebe obeležujemo 13. febuarja.

Pobudnica in začetnica za svetovni dan Ljubezni do sebe je avtorica Christine Arylo

“Svetovni dan ljubezni do sebe je namenjen temu, da okrepiš moč Ljubezni v sebi pred 14. februarjem, da ne pričakuješ od drugih ljudi, da ti bodo dali to, po čemer hrepeniš – ljubezen.
Tako je vsaka ljubezen, ki jo ljudje okoli tebe delijo s teboj le ekstra.

Ko si polna ljubezni lahko 14. februarja ljubezen deliš z vsemi, ne samo s svojim partnerjem.

Ko si polna ljubezni in stojiš v svoji moči Ljubezni, se osamljenost in zapuščenost enostavno ne prikažeta,” pravi  Arylo.

Ljubezen do Sebe je opomnik, da se vsi odnosi začenjajo z odnosom, ki ga imaš s seboj.
Malo več sem podelila v videu >>>

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena