Arhiv Značk: Mesečnik

Smernice za lunarni mesec pod okriljem RIbi 2024

Kaj prinaša mesec pred nami – vstopili smo v nov lunarni mesec pod okriljem ozvezdja Ribi, ki prinaša nove darove in izzive.

Aktivirajo se nove arhetipske energije in nove zgodbe.
Moje smernice za aktualen lunarni mesec, ki se začenja z mlajem 10.3.2024 najdeš v videu >>>

Pridruži se mi v intenzivu Spomladansko čiščenje, kjer bom v šestih druženjih, ki jih bomo imele v 30-dneh, bom s teboj podelila prakse, orodja, spoznanja in pomembne informacije, ki jih, če si v ženskem telesu potrebuješ, da zavestno poskrbiš zase in za svoje telo. Vsakič se bomo osredotočile na enega od telesnih sistemov.

Začele bomo z živčnim sistemom, ker je v sodobnem svetu preplavljen z informacijami in je intimno povezan s stresom.
Drugo druženje bo posvečeno respiratornemu sistemu, ker v tem pomladnem času poslušam o tem, koliko je težav z bronhitisi in pljučnicami.
Sledi bo reproduktivni sistem in hormonski sistem, kjer se bomo osredotočile na čiščenje sintetičnih hormonov iz telesa.
Četrto druženje bo posvečeno srcu in kardiovaskularnemu sistemu, ki vključuje tudi limfatični sistem.
Peto druženje bomo posvetile prebavnemu sistemu in sistemu izločal.
Šesto pa kostno-mišičnemu sistemu in opornemu sistemu telesa.

Vsakič se bomo povezale z devinskim bitjem, ki skrbi za telo in tistim, ki skrbi za posamezen sistem.
Delale bomo čiščenje in razpuščanje stvari na energijskem in metafizičnem nivoju.
Pogovarjale se bomo o ženskem energijskem telesu, o telesnih sistemih, o pomenu maternice, o krvi in zakaj je takrat, ko ženska izgubi menstruacijo zavestna skrb za kri in svoje telo še toliko bolj pomembna.

Poleg tega boš imela na voljo 28 vodenih praks, ki te bodo vodile skozi čiščenje telesa, čustev in mentalnega telesa.
Pridružiš se mi preko spletne povezave >>> http://divine.si/program/pomlad.html

Koda: Ženska

Sodobna ženska leta, kaj leta, desetletja preživlja v moškem svetu.
V svetu, v katerem je moškost visoko cenjena in bolj spoštovana kot ženstvenost.
In sodobni svet nas sili v moško energijo, pogosto zavoljo preživetja.

Moška energija ti brez dvoma pomaga narediti stvari, usvojiti cilje, pomaga ti pri strategiji in prepračunavanju, pri samozadostnosti in neodvisnosti. Težava je v tem, da moški način, kjer se usmeriš na cilj, greš za rezultati in dosežeš, kar si si zastavila, ženske nikoli ne napolni. Moški so tisti, ki rastejo skozi dokazovanje, doseganje, izzive in tekmovalnost.

Žensko pa to na dolgi rok izčrpava. Pušča jo prazno, ločeno od njene ženske moči, ločeno od njenega centra.

Ko je ženska v moški energiji, to ustvari težave v odnosu z moškim. Možata ženska v  odnosu z moškim ne ustvari potrebne polarnosti, ki bi moškega navdihnila k dolgoročni zavezi. In to ne glede na njeno fizično privlačnost, lepoto in inteligenco.

Dejstvo je, da moški hrepeni po ženstveni ženski.

Tako kot ženska hrepeni po možatem moškem, ki jo zaščiti, poskrbi zanjo in vodi, tudi moški hrepeni po ženstveni ženski, ki ga sprejema, podpira in zna zanj ustvariti prostor, v katerem začuti toplino, domačnost in ljubezen.

Tvoja Ženstvenost je povezana z nežnostjo, ljubečnostjo, prijaznostjo, globoko povezanostjo, srčnostjo, sprejemljivostjo, pa tudi divjostjo, mističnostjo in kaotičnostjo. Tvoja ženstvenost odpira vrata z ljubeznijo. Izžarevanje svetlobe je tisto, ki odpira vrata srca.

V stiku s svojo ženstvenostjo se zavedaš svoje Edinstvenosti, enkratnosti in neponovljivosti. V sebi čutiš jasnost glede tega kdo si. Enostavno veš, da si tukaj z razlogom in da v sebi nosiš Darilo, ki ga imaš, da ga podeliš s svojim moškim in s svetom.

V svoji ženski Naravi čutiš željo po povezovanju z drugimi točno takimi kot so. Povezana s svojo žensko naravo veš kdo si in ne poskušaš ljudi pripraviti do tega, da te imajo radi, da ti dajejo ali se spreminjajo zaradi tebe. V sebi čutiš moč globoke povezanosti, ki jo poznamo kot intimnost. Veš, da intimnost lahko izkusiš le, ko si povezana najprej s seboj in utelešena v svojem ženskem telesu.

Ženstvenost je povezana s Senzualnostjo. Senzualnost pomeni, da ženska čuti z vsemi svojimi čuti in se zna sprostiti v svojem ženskem telesu. Ženstvena ženska je radovedna, raziskuje življenje in čuti živost v svojem telesu. Izkuša svet z vsemi svojimi čuti in zna uživati v trenutku, tukaj in zdaj.

Ženstvenost te poveže s samim virom Kreacije, kjer se zavedaš, da svoje življenje kreiraš v tem trenutku, tukaj in zdaj. Kreacija  je dejanje stvarjenja. Dejanje kreacije je dejanje uglaševanja na vibracijo, ki že obstaja v polju vsega kar je (v polju vseh potencialov) in ta uglasitev na vibracijo prinese v tvoje življenje tisto, na kar se uglašuješ. In v samem bistvu kreacije je igrivost. Ti si instrument skozi katerega se božansko izraža v svetu tukaj in zdaj.

Tvoja ženska narava je raznolika, v sebi ima tako temne, kot svetle dele, tako mir kot nevihto, tako ljubezen kot sovraštvo. Avtentična ženska ve, da je iskrenost ključnega pomena in v sebi čuti zaupanje vase, da se pokaže točno takšna, kot je, brez potrebe po skrivanju ali prilagajanju.

Vsaka ženska v sebi nosi globoko notranje vedenje, intuitivno moč, ki je del njenega Darila, ki ga ima, da ga podeli z ljudmi in s svetom. To je tisto, kar v ljudeh, ki pridejo v stik z ženstveno žensko vzbudi občutek domačnosti in pogosto moški takšno žensko opišejo, da se v njeni družbi počutijo, kot bi prišli Domov.

Ženstvena ženska se zaveda, kako pomembna je ranljivost in je voljna odpreti svoje srce, da se skozi njo izrazi njena ženska Duša. Moški si želi spoznati žensko v vsej njeni veličastnosti, brez mask, brez persone, brez fasade in ustvarjanja lažne podobe.

Moški globoko hrepeni po ženstveni ženski, ki ve, kako ga sprejeti točno takega kot je. Sposobnost ženske, da odpre svoje srce in sprejme moškega, njegovo možatost, njegovo moč in njegova darila, je tisto, kar je za možatega moškega pri ženstveni ženski neustavljivo privlačno. Ko ženska resnično utelesi svojo ženstvenost, se moški ob njej popolnoma stopi. Resnično je pripravljen zanjo narediti vse, kar je v njegovi moči.

In težava številnih žensk v sodobnem svetu je, da sicer hrepenijo po možatem moškem, vendar so v svoji moški energiji in se zaprejo za sprejemanje. Večina žensk se tega ne zaveda in zato vedno znova izkušajo nezanimanje s strani moških ali pa si moški to, kar potrebujejo poiščejo drugje.

Odprtost, sprejemljivost, negovanje in dopuščanje so temeljne kvalitete ženstvenosti, ki jih je potrebno prepoznati, si jih priznati, jih objeti v sebi, da bi jih lahko zaživela v svojem vsakdanu.

Šele takrat, ko je ženska voljna, da se odpre temu, kar ji moški lahko da in sprejme njegovo darilo, bo moški voljan ostati z njo. Sposobnost, da ustvari sveti prostor in neguje najprej sebe, pa ji omogoči, da bo lahko svoje Darilo, to kdo ona je tudi podelila s svojim moškim.

Koda: Ženska razkriva 6 pomembnih sestavin za izpolnjujoče življenje;
1. ženstvenost
2. edinstvenost
3. negovanje
4. sijaj
5. kreativnost
6. avtentičnost

Kako jo razkriješ in aktiviraš v sebi delim v programu Koda:Ženska. Podrobnosti najdeš na povezavi

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Ostara

“Marec nam bo še bolj poglobil potrebo po usmerjanju vase. Dejstvo je, da ste v svojem iskanju sebe zunaj sebe šli zelo daleč iz ravnovesja. Energija, ki prihaja v marcu vam bo pomagala uravnovešati, zato lahko to energijo uporabite za ustvarjanje notranjega ravnovesja v sebi. Notranja povezanost vseh delov sebe in zavestno zavedanje sebe je v časih, ki so pred vami ključnega pomena za harmonijo, ki jo želite ustvariti v svetu. Z vami sem, da vas podprem v tem prizadevanju in da vam s svojo energijo miline in igrivosti pomagam, da bo proces čimbolj lahkoten. Vedite, da lahko v tem času vse dosežete zlahka, če le opustite svojo težnjo po nadzoru in kontroli. Povežite se z naravo in vsemi svojimi pomočniki, dovolite si narediti kaj nepredvidljivega. Nepredvidljivost je energija v katero vas sili Kozmos, jaz pa sem tu, da vas primem za roko in da skupaj narediva ta korak. V tem koraku se obrnite globoko v svojo notranjost, v center Keacije, ki je v vašem srcu. Dovolite si biti eno z vsem kar je in se v svojem življenju naprej premaknite z gracioznostjo srnjadi in mehkobo puha. ” Ostara

Ostara: Spomladansko enakonočje, 21. marec
Ključ: Obnova
Barva: vsi pastelni odtenki, zelena
Simbol: Jajce, zajec, pero
Kristal: Kalcit

Sonce vstopi v ovna. V tem času, četudi gre za enakonočje in ravnotežje med dnevom in nočjo, dnevne sile hitro dobivajo na svoji moči in napovedujejo nenaden izbruh nove življenjske moči in novega življenja, ki se pokaže kot cvetni popki žefranov in zvončkov. Rastline se poženejo iz zemlje, zrak je napolnjen s ptičjim petjem in živali se parijo. Ljudje v tem času čutimo neskončno željo po ustvarjanju, gradnji, sajenju in zaljubljenosti. To je čas potencialov, ko je potrebno delovati v skladu s sanjami, ki smo jih sanjali pozimi. Jajce je izjemen talisman v tem času.

To je tisti čas leta, ko se Ostari zahvalimo za ponovno rojstvo in obnovo. Ostara je boginja plodnosti, boginja, ki kaže obraz mladenke. Vlada osebni preobrazbi, rodovitnosti, uspešnosti in novim začetkom. Je boginja radosti in plodnosti. Če imate težave z rodili, kar velja za ženske, je Ostara pravi naslov za ozdravljenje teh težav. Ostara predstavlja pomladno vitalnost in energijo in zmožnost prenove.
Ena izmed variacij njenega imena Eostara se je počasi preoblikovalo v moderno ime za praznik v tem času
Easter oziroma veliko noč. Ostara je eden od simbolov zraka in življenjske moči pomladi. Vzhod je simbolično povezan z zrakom in z mentalnimi močmi. Zrak je povezan z novimi začetki in spodbudi duha k poletu.

Čas je za osebno prenovo. Meditirajte na začetke, na vzhod, na zrak ali na jutranjo zarjo. Privoščite si dolge
sprehode v naravi in se povežite z vilinskim svetom.
Uporabite to energijo rasti za polnjenje novih ciljev in projektov. Ustvarite si oltar s katerim boste počastili to energijo in jo vnesli v svoj dom. Na oltarju uporabite kristale močnih barv, kot so Ametist, Roževec, Akvamarin, Kalcit in Citrin; pobarvana jajca; semena ali riž; pero in dišeče palčke; ptičke in zajce; pomladno cvetje.

Ostara je tista, ki nas spomni na pomembnost cenjenja sebe in svojih darov, da prepoznamo svojo veličastnost in povezanost v sebi. Povezanost predstavlja dokončno izpolnjenost, popolno enost, ki se nahaja v vseh stvareh in je mogoča le, ko svojo osebnost predamo božanskemu. Dinamična energija povezanosti predstavlja zlitje, spajanje, združevanje v nekaj novega. Ko se predamo povezanosti s tem presežemo sami sebe. Gre za zavedanje, da sta dajanje in prejemanje del enega, da gre za povezanost vsega kar je v eno. Ko brezpogojno dajemo, brez vsakršne navezanosti in brez potrebe, da bi karkoli dobili nazaj, se nam vse vrne, kajti dajanje in prejemanje sta neločljivo povezana. In samo sami sebe lahko prikrajšamo za darilo prejemanja, če dajemo s pričakovanji ali navezanostjo, ki so ovire na poti prejemanja.

Pomladno enakonočje je praznovanje ravnovesja med svetlim in temnim ciklusom leta, med soncem in luno, med ognjem in vodo, jangom in jinom. In iz te povezanosti se rojeva novo življenje. Začenja se obdobje intenzivne rasti, ko je čas za povezovanje, zduževanje, za plodnost in ponovno rojstvo. Iz povezovanja izhaja novo življenje.

DIVINE.SI

Fotografija by Jill Welling

Gregorjevo, ko se ženijo ptički

Čeprav je verjetno kot praznik zaljubljencev danes bolj znano valentinovo, pa imamo tudi Slovenci svojo različico – Gregorjevo.

Naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo. Stari običaj namreč pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož.

Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski.

S to spremembo koledarja pa se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga zdaj praznujemo 12. marca, in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Da se gregorjevo praznuje na god Gregorja, uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Stari god, ki je dan njegove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar ni bilo najbolje.

Kdaj imajo torej ptički svatbo?
Na gregorjevo se ptički ženijo, to pa ni povsem točno, saj se ženijo tudi na vincencijevo (22. 1.), zato pravijo koroški Rožani “K šent Cenovem se tice ženijo”, na Gorenjskem pa, da imajo “ta dan ptiči ofcet”, ptički pa se ženijo tudi na valentinovo (14. 2.). Na Slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.

Na Gorenjskem na predvečer praznika ohranjajo običaj spuščanja razsvetljenih barčic in hišic (imenovanih “gregorčki”) v vodo. Po starih šegah namreč na ta dan sv. Gregor “luč v vodo vrže”. V Kropi ima ta običaj dolgo tradicijo in sega še v čase, ko ljudje še niso poznali elektrike.

Sveti Gregor pozdravlja sonce in pomlad
Sveti Gregor je pomenil preobrat v življenju Kroparjev, saj pri svojem delu niso potrebovali več svetilke. Z metanjem različnih gorečih predmetov v manjši potok so pozdravili prihod sonca in pomladi. Kroparski kovači pa so nekoč na ta dan pozabili na delo in odšli na ptičjo svatbo.

Spuščanje gregorčkov
V nekaterih delavskih in obrtniških krajih v Sloveniji so do druge svetovne vojne na predvečer gregorjevega v kovaške reke in potoke vrgli kos lesa z gorečim, v smolo namočenim “oblanjem” ali s svečo. Po drugi svetovni vojni so to šego oživili. Simbolično spuščanje ladjic po vodi so poznali tudi drugod po Gorenjskem, denimo v Tacnu, Domžalah in Cerkljah.

Vir: www.rtvslo.si

Zakaj praznujemo dan žena?

Dan žena (originalno “Dan delovnih žena”) je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk.

Če pogledamo časovnico praznovanja dneva žena…
Osmega marca 1908 se je na ulicah New Yorka zbralo 15 tisoč žensk in zahtevalo krajše delovne ure, boljšo plačo, volilne pravice. Njihov slogan se je glasil “Kruh in Vrtnice”. Kruh je simboliziral ekonomsko varnost, vrtnice pa boljšo kvaliteto življenja. V maju je Socialistična stranka Amerike razglasila zadnjo nedeljo v mesecu februarju za državni praznik žensk. Nacionalni praznik žena so v Ameriki praznovali vse do leta 1913.

V začetku so ga v Evropi praznovali 19. marca, kar je predlagala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Njen predlog so sprejeli in dan žena namenili počastitvi boju za ženske pravice, vključujoč pravico do volitve.
Na tej konferenci pa še niso izbrali datuma za praznovanje.

Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec.
Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah.

V državah sovjetskega bloka se je Dan delovnih žena praznoval 8. marca in je vedno imel velik pomen.
Leta 1917 so na zadnjo nedeljo v mesecu februarju ženske v Petrogradu (danes St. Petersburg) pričele s protestom, ki je bil podkrepljen s sloganom “Kruh in Mir”. To je bil odziv na več kot 2 milijona Ruskih vojakov, ki so umrli v vojni. Iz teh protestov je nastala komunistična Oktobrska revolucija. Kljub vsem pritiskom ženske s protestom niso prenehale, dokler ni bil car prisiljen k odstopu in je začasna vlada ženskam odobrila volilno pravico.

Tudi na slovenskih tleh je potekal boj za enakopravnost žensk. Tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, medtem, ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Ženske pa so se približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica.

8. marec je dan, ko se po vsem svetu ženske povežejo med seboj v praznovanju.
Letos je pobuda usmerjena k povezovanju žensk in sestrstvu, da presežemo tekmovalnost, primerjanje in ljubosumje, ter podpremo druga drugo.

Podpora.
Soustvarjanje.
Preobrazba.

Vir: Splet

Materinski dan

Pomlad je vsekakor čas praznovanja in v marcu imamo kar nekaj praznikov posvečenih ženskam. 8. marec je mednarodni dan vseh žensk, medtem ko je materinski dan mednarodni praznik, ob katerem izražamo pozornost in zahvalo vsem ženskam v vlogi matere.

Leta 1907 je v ZDA Anna Jarvis pred cerkvijo razdelila 500 belih nageljnov v spomin na svojo pokojno mamo. Anna se je zavedala, da je v ZDA veliko otrok, ki se grdo obnašajo do svojih staršev, zato je pisala politikom, naj uzakonijo poseben praznik namenjen materam.

Leta 1914 je ameriški predsednik Woodraw Wilson podpisal zakon, po katerem naj bo vsako leto na drugo majsko nedeljo materinski dan kot državni praznik – v čast materam, ki so v prvi svetovni vojni izgubile svoje sinove. Vendar je že po nekaj letih  Anna Jarvis ugotovila, da je praznik, kot številni drugi prazniki, namesto svojega pravega namena, postal bolj priložnost za zaslužke trgovcev. Zato si je celo prizadevala, da bi praznik ukinili.

A namesto tega so praznik prevzele tudi nekatere druge države po svetu, le praznujejo ga ob različnih datumih. Norvežani na primer drugo februarsko nedeljo, Indonezijci pa 22. decembra. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 25. marec.

V Sloveniji smo materinski dan praznovali že v obdobju med obema vojnama. Šole so takrat po eno učno uro namenile materam, katoliške organizacije pa so priredile svoja praznovanja. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marec.

V Sloveniji smo materinski dan na 25. marec bolj pogosto začeli obeleževati šele po letu 1991, in sicer na isti dan kot je krščanski praznik Marijino oznanjenje.

Vir: splet

Mimoza

Spomnim se tistega kosila v Luciji pred nekaj leti, ko smo poleg pice vse ženske za mizo dobile rumeno vejico.

Takrat Mimoze še nisem poznala. In tudi tega nisem vedela, da se jo podarja ženskam na dan žena. Gesta mi je bila všeč. Pobožala je moje srce.

Mimoza je postala simbol dneva žena leta 1946, ko so v Rimu ženske iskale sezonsko cvetje po dostopni ceni, da bi obeležile ta praznik.

Mimoza simbolizira spoštovanje, varnost in gotovost.

Mimoza oziroma srebrna akacija (Acacia dealbata) prihaja iz družine metuljnic. izvira pa iz Avstralije. Mimoza je hitro rastoč grm ali drevo, ki lahko zraste tudi do 30 m v višino.

Listi so razcepljeni, srebrno zelenkaste barve, na listu postavljeni pahljačasto.

Cvetje je grozdasto in je sestavljeno iz številnih rumenih bunkic, ki se razpihnejo v čudovito rumeno grozdasto puhasto socvetje. Sadež je v obliki stroka s semeni.

Rumeno cvetoče mimoze od januarja do marca krasijo francosko riviero, kjer poznajo mimozno cesto (Route du Mimosa), ki privablja turiste.

»Cvetje nekaterih vrst mimoz prav milo diši in ta vonj se da ujeti in prodajati naprej. Takšna je farnesova mimoza (Acacia farnesiana), ki so jo v najtoplejši del Francije posadili v 18. stoletju, kar je več kot sto let pred danes najobičajnejšo okrasno belkasto mimozo (Acacia dealbata), ki jo poznamo tudi iz cvetličarn. Iz Farnesove mimoze pridobivajo vonj, ki ga prodajajo pod imenom kasija,« v knjigi z naslovom Barvita predstava – Jesensko-zimski in praznični čas o tej cvetlici piše avtor Matjaž Mastnak.

Mimoza je rastlina toplega sredozemskega pasu in potrebuje toploto in vlago. Da bi dobro uspevala jo je potrebno posaditi na prisojno lego v lahka in dobro odcedna tla.

Če so tla bogata s hranili bo rastla hitreje, vendar bo uspešna tudi v revnih tleh, le če ji bo dovolj toplo in se voda ne bo dlje časa zadrževala. Cveti od januarja do aprila, cvetovi pa prijetno dišijo.

Tisto, kar me je najbolj presenetilo je to, kako občutljiva je.

Puhasti rumeni cvetki padejo skupaj dobesedno v nekaj urah.

Zaradi tega ji pravijo tudi sramežljivka.

Splošna predstava o nežni in občutljivi mimozi po njegovem izvira od vrste mimoze, ki ji pravimo sramežljivke (Mimosa pudica). Gre za prvo botanično mimozo, ki si je vzdevek sramežljivka prislužila zaradi tega, ker se odziva na različne dražljaje, kot so dotik, tresenje, veter. Ko se rastline dotaknemo ali jo stresemo, se cvetovi povesijo oz. posamezni lističi drug za drugim zložijo skupaj. Če je dražljaj dovolj močan, se lahko povesi cel list.

Če pri nas za osmi marec podarjamo nageljne, v Italiji simbolično obdarujejo ženske z mimozami. Izvor te tradicije je vzpostavila komunistična političarka Teresa Mattei po vzoru francoske navade, po kateri so ženskam ob osmem marcu poklanjali dražje vijolice in šmarnice, predlagala je namreč dostopnejšo cvetlico, ki je rasla na podeželju.

Mimoza kljub svoji navidezni občutljivosti kaže moč in lahko raste tudi na bolj neprijaznem območju, predstavlja simbol spoštovanja in solidarnosti do žensk.

Mit o mimozi sega v leto 1908, ko je 129 tekstilnih delavk v New Yorku pričelo stavko kot protest za grozljive razmere, v katerih so morale delati. Stavka je trajala več dni, potem pa je 8. marca lastnik zaprl vrata tovarne in delavkam preprečil izhod. Ko je v tovarni zagorelo, po nekaterih virih je bil požar podtaknjen, je 129 delavk umrlo v peklenskih mukah. V bližini tovarne pa naj bi po pričanju nekaterih rastlo prav drevo mimoze.

Od takrat je 8. marec mednarodni dan boja ženskih pravic.

Vir:splet

Ženska si želi biti zaželena…

Spomnim se sebe… ko me je kdo vprašal kaj si želim, sem bila zmedena…
Kaj me čisto zares sprašuje? Kaj želi vedeti?
Kaj je pravilen odgovor je bilo moje pod-vprašanje…

V svojem življenju sem si prizadevala, da bi vedela, kaj je prav.
Danes vem, da ženske želimo garancijo, da bodo naše izbire odobrene s strani drugih.
In da so naše izbire »prave«. Preden sploh razmislimo o tem kaj to pomeni za nas in kaj si čisto zares želimo.

Na vseh področjih v življenju ženske – izgled, materinstvo, odnosi, denar, kariera, si prizadevamo, da ne bi kršile postavljenih pravil.
Ženska okleva. Noče se premakniti onkraj meja, ki jih določajo moški standardi in moške želje. To nas ovira, da bi se resnično spoznale s svojimi željami.

Raje smo zaželene kot da bi sledile svojim željam.
In tega se ne zavedamo.

Ženska si želi biti zaželena.
Želi biti izbrana.
Želi biti posebna.

Naučene smo kaj pomeni biti ženska. S strani moških.
Ker je prijetna, privlačna, razgledana, lepa, mladostna ženska zaželena pri moških.
In želiš ugajati. Potrebuješ pozornost in ljubezen.
In že zgodaj se naučiš pri svojem očetu kakšna moraš biti, da si sprejeta.

Vendar ta naučeni del tega kaj pomeni biti ženska pogosto pomeni, da izdaš sebe.
In da si nezvesta sebi in temu, kar ti je resnično dragoceno.
In tega se ne zavedamo.

Biti zaželena je posledica tega, da želi ženska ugajati moškemu in ga zadovoljiti

Ta potreba, da je zaželena vpliva na samopodobo, samozavest in njeno sposobnost odločanja, še posebej na njeno sposobnost, da sledi svojim željam.

S tem, ko želi biti zaželena svojo moč išče v podobi, ki jo ustvarja in ne v izkušnji, v utelešanju tega kdo v resnici je.

Zato sploh ne preseneča, da ženska v vseh svojih vlogah, od hčerke do mame, od ljubimke do žene, od študentke, do delavke in vodje skuša biti privlačna, prijetna, dobra, vredna nekomu drugemu, namesto, da bi resnično odkrila kaj čuti in si želi, zase.

V tovrstnih zavestnih ali nezavednih odnosih od drugih ljudi pričakuje, da bodo poskrbeli zanjo in za njene občutke moči, vrednosti in vitalnosti. In se odreče lastni avtentičnosti.
Temu sledi zamera, frustracija, občutek nemoči, ker svoje potrebe in želje žrtvuje, zavoljo dogovorov, ki jih ima z drugimi.

Ženska želi, da jo drugi vidijo v pozitivni luči – popolna mama, dobra žena, idealna prijateljica, zapeljiva ljubimka, prijazna soseda, ambiciozna poslovna ženska.
Pozabi na to kdo v resnici je in kaj si želi in ostaja ujeta v podobah.

To, da si želi, da bi bila zaželena nima nobene veze s soodvisnostjo.
To ni nekaj, kar naredi zaradi potrebe ali zahteve druge osebe.
Gre za željo po moči in kontroli, ki je skrita.

Namesto, da bi se naučile, kako poskrbeti za svoje potrebe in želje se naučimo, kako poskrbeti za druge.

Kako biti na voljo drugim.
Postaviti potrebe drugih pred svoje.

Verjamemo, da če bomo stvari naredile prav, bodo ljudje to opazili in nas bodo nagradili.
Verjamemo, da bodo ljudje poskrbeli nas, če bomo me poskrbele zanje.
Gremo v razdajanje. V ugajanje. V prilagajanje.

Naučimo se dokazovati, da zmoremo same in da nikogar ne potrebujemo.
Ženska je lahko izjemna, neodvisna, samostojna in zmore vse sama.
In je sama. In je nesrečna.

Ženska moč – njena neodvisnost, odločnost in vplivnost – je še vedno eksotika v najboljšem in nevarnost v najslabšem primeru.
Moči ženska ne more izraziti direktno, ker to vzbuja sumičavost, zmedenost ali strah pri ljudeh, ki jo obdajajo.

In ker moči ne more razvijati direktno, jo večina žensk začne udejanjati indirektno, skozi ugajanje, prilagajanje, razdajanje ali pretvarjanje.

Nauči se, kako držati stvari pod kontrolo s tem, da govori na določen način, se drži na določen način, dela stvari na določen način, namiguje na svoje potrebe, se pritožuje.
Ne pove direktno kaj potrebuje ali kaj si želi.

Izziv je v tem, ker po več desetletjih treninga ženska v resnici sploh ne ve več, kaj si želi.
Pozabila je.

Leta treninga imajo za posledico, da ženska zna uganiti, predvideti kaj potrebujejo drugi in kaj je potrebno za »želen« učinek, a ne vidi tega, kako zelo si prizadeva, da bi bila zaželena. In kako je ujeta v podobo, ki jo je ustvarila.

Zato ni nič nenavadnega, da je prehodu v menopavzo ženska izčrpana.
Ne more več ohranjati ustvarjene podobe.
Podoba se začne krhati.

Ženska je utrujena. Zagrenjena.
Zameri vsem okoli sebe, ker toliko dela in ker nihče ne poskrbi zanjo.

Na prehodu v menopavzo se mora ženska soočiti s tem, kako svojo moč izbire daje v roke ljudem okoli sebe. Prepoznati mora, kako izbira, da je pod vplivom moči drugih.

Ta izkrivljena potreba, da je zaželena je kot urok pod katerim je ženska.

Žensko vodi v to, da je v odnosih, v službi, včasih poročena, kjer je videti, da je stvari izbrala, vendar se v njih počuti ujeta, zaradi česar čuti zamero in za stvari krivi vse okoli sebe.

Ujeta je v začaranem krogu.

Da bi lahko izbrala, kaj si želi, mora imeti dve opcije.
Izbira pomeni, da ima alternativo.
Da reče JA sebi, bo rekla NE drugim.

Kar pomeni, da ne bo zaželena.

Sneti mora rožnata očala in se spogledati z resnico.
In ta je vse prej kot prijetna.

Menopavza ženski sname njena rožnata očala.
In terja od nje, da spozna sebe.
Da se opolnomoči.
Da vzame svojo moč nazaj.
Da se osvobodi.

Da bi se lahko resnično razcvetela.

Iz izkušenj vem, da ženska v svoj razcvet lahko stopi že na prehodu v tridesetih, tam okoli 36-tega leta. Pred petnajstimi leti sem o tem začela govoriti, ker sem intuitivno čutila, da so prva velika vrata oziroma prehod. In naslednja velika vrata so pri petdesetih.

Lahko počakaš in greš mimo prvih.
Lahko počakaš in greš mimo drugih.

Vprašanje pa je kakšna je kvaliteta tvojega življenja, če tvoje življenje furajo pričakovanja in ideje tvoje podobe, ki jo ohranjaš in če vztrajno zatiraš želje svoje Duše.

Kaj si želi ženska?
Kaj si želi zase?

Čisto zares?
Suverenost. Da je kdor je.

In to ne pade z neba.

Prvi korak je, da se ženska prebudi. Naslednji je, da vzame svojo moč nazaj
Tretji je, da se osvobodi uroka zaželenosti.

Na tej poti ti lahko pomagam na dva načina.

Prvi program je Menopavza – tvoja vodnica v žensko moč, modrost in milino. 10-tedenski program, kjer delim osnove tega vračanja k sebi.

Če še nisi v štiridesetih, se pa bližaš prehodu v trideseta, te vabim v program Prebujena, ker vem, da bi pri svojih 36-tih potrebovala to, kar želim podeliti z žensko na prehodu.

10-mesečni program Prebujena je zemljevid skozi tri korake, ki sem jih podelila malo višje.

Začeli pa bova s tem, da ti bom razložila kdo je Pridna Punčka v tebi in kako ovira tvoj razcvet, če se z njo ne spoznaš in pomiriš.
Pa tudi, kako odrasteš v Zrelo Žensko, ki pozna svoje srčne želje in naredi prostor zanje, ter jih zaživi. V svojih štiridesetih, petdesetih ali sedemdesetih.

Izbira je tvoja.
Si zraven?

Pomladni festival Lichun

4. Februar je v tradicionalnem kitajskem koledarju praznik, ko se formalno začne pomlad. Običajno je malo pred ali pa za začetkom kitajskega novega leta, ki je vezan na luno in ne na sonce kot naš gregorjanski koledar. Vendar astronomi pravijo, da ne gre le za delitev solarnega leta v tradicionalnem kitajskem koledarju, temveč je to predvsem čas praznovanja. To je čas, ko se ljudje srečujejo, jedo pomladne palačinke in si ogledajo predstave, ki temeljijo na zgodbah in mitih o pomladi. Celotna dežela pomaha zimi in začnejo se praznovanja ob kitajskem novem letu.

“Lichun” pomeni dobesedno začetek pomladi in je prvi dan delitve leta na 24 sezonskih period leta, glede na tradicionalni kitajski koledar. Kitajski meseci sledijo Luninim menam, zato se ne pokrivajo povsem točno z letnimi časi. Da bi kmetom pomagali pri odločitvah, kdaj sejati in žeti, so sestavljalci koledarja koledar razdelili na 24 sezonskih period leta, ki se imenujejo jiéqì節氣.

Beseda jiéqì dobesedno pomeni “časovni vozel”, v meteorološkem smislu pa besedo lahko prevajamo kot “sončevo obdobje”. Vsak vozel pomeni trenutek, ko Sonce doseže eno od 24 enakomerno razporejenih točk vzdolž ekliptike, vključno s solsticiji in enakoonočji, ki so postavljene v intervalih po 15°.

Jiéqì-ji sovpadejo na približno isti datum po gregorijanskem koledarju, po kitajskem koledarju pa nimajo nekega točnega obrazca. V tabeli so dani približni datumi, ki se lahko razlikujejo en dan od leta do leta, odvisno od vpliva prestopnih let v gregorijanskem koledarju.

Jiéqì-je objavijo vsako leto v kmetijskih pratikah. Kitajsko novo leto je običajno najbližje jiéqì lìchūn, to je “začetek pomladi”. V tabeli so te mere podane po standardni astronomski konvenciji ekliptične dolžine, po kateri je kot 0° točka spomladanskega enakonočja. Termin lahko označuje mejnik periode, v kolikor označuje prehod v novo astrološko znamenje.

Lunin koledar je najverjetneje najstarejši koledar na svetu, saj sega več kot 4.000 let nazaj. Kitajsko leto temelji na luninem koledarju in se vedno začne po drugi mladi luni po zimskem sončnem obratu. Njegovih dvanajst živalskih znamenj je zelo podobnih dvanajstim znakom zahodnega zodiaka, vendar so določeni z letom rojstva in ne mesecem.

Imenovanje dvanajstih let v kitajskem luninem ciklu izhaja iz legende o Budi. Preden je zapustil svet, je Buda povabil vse živali sveta na pojedino. Samo dvanajst živali se je odzvalo povabilu. Najprej je prišla podgana, nato pa še bivol, tiger, zajec, zmaj, kača, konj, koza, opica, petelin, pes in še prašič. Tako se je Buda odločil, da bo leto poimenoval po vsaki živali, ki je prišla na pojedino, v vrstnem redu njenega prihoda. Vsako leto v tem dvanajstletnem ciklu sedaj predstavlja simbolična žival, katere lastnosti naj bi vplivale na svetovne dogodke, osebnost in usodo vsakega živega bitja, ki se je rodilo v tem letu.

ZHAO Zhiheng, direktor akademije astronomije v Tianjin-u pravi, da so Lichun poimenovali tudi “Dachun” ali “ko udari pomlad”.

Stara tradicija je zapovedovala, da so na Lichun žrtvovali vola. Gre za tradicijo, ki sega vse do dinastije Han pred 2000 leti. Vendar v ritualu niso žrtvovali živega vola, temveč kip iz gline. Na večer Lichuna je visok, močan, mlad moški, ki je igral vlogo  “Mangshen, boga vzhoda, boga pomladi in boga trav in dreves” z vrbovo šibo udarjal glinen kip vola, obkrožale pa so ga plesoče mladenke in moški. Kasneje so kip zamenjale podobe na rumenem papirju, ki visijo po domovih, da bi privabile pomlad v hišo. Gre za sliko pomladnega vola, ki označuje začetek dela na poljih.

Verjetno ni naključje, da v tem času tudi v naši tradiciji praznujemo zelo podoben prehod. Običaj izhaja iz pradavnine, ko so naši predniki verovali, da bodo na ta način pregnali zimo in priklicali pomlad. Gre za pust.

Beseda pust izhaja iz besedne zveze “meso pust”, torej iz časa posta. Verjetno gre za izraz identičen italijanskemu “carne leva”, kar prav tako pomeni pusti meso. Iz tega je tudi nastala beseda carnebale oziroma slovensko karneval – se pravi pustno rajanje.

DIVINE.SI