Mesečni arhiv: julij 2016

Neguj Luč v Sebi!

Uvodnik julij 2016

Komentiraj

Julij je sedmi mesec v Gregorijanskem koledarju. V povprečju je najtoplejši mesec na severni polobli, ter najhladnejši mesec na južni zemeljski polobli.  Slovensko ime za julij je mali srpan.

To je brez dvoma mesec, ko bomo izzvani ali se odzivamo z ljubeznijo ali strahom. Ker je julij mesec povezan z zdravljenjem, bo dogajanje intenzivno, kar bo brez dvoma premešalo dogajanje v notranjosti.

Stabilnost in povezanost s seboj, modre izbire bodo kar na mestu. Še posebej, ko bomo konec meseca stopili skozi levja vrata in Siriusov portal, ki bodo prilili olje na ogenj.

V tem času je ključnega pomena zavedanje, da to, kar hranimo, raste. Če se osredotočamo na strah in na to, kar nam ni všeč, to hranimo in to raste. In če vedno znova opazimo strah, sedimo z njim, ga sprejmemo in objamemo v sebi, skozi hvaležnost in ljubezen preobražamo vse tisto, kar je neudobno in hkrati svojo pozornost namenjamo ljubezni, ki raste.

Brez dvoma živimo v izjemnem času. Pomembno je, da imaš oči, da vidiš in ušesa, da prepoznaš to, kar je prisotno.

Bodi v stiku s seboj. Daj si dovoljenje, da zasiješ in praznuj življenje.

Bodi sijajno!

podpis

V središču

Sveti gral

1 komentar

Sveti gral (francosko sangreal) naj bi v krščanstvu pomenil čašo, skodelico oz. kelih, iz katere bi naj Jezus pil pri zadnji večerji, zatorej naj bi ta kelih imel čudežno moč. Sveti gral (sangreal) pa pomeni tudi sveto kri (če razdelimo besedo sangreal takole; sang real), oz. sveti kelih.

Sveta kri v starih zapisih je veljala za kraljevko kri in ženska je bila gral, čaša, kelih za sveto kri kot mati, ki nosi otroka kraljevske krvi. Marija Magdalena je sveti gral, tako kot vsaka ženska. Sveti gral je maternica ženske. Gre za simboliko, ki je bila izgubljena v prevodu zgodovine.

Skozi zgodovino je ženstvenost izgubila svoj glas, svoj pomen, svojo vlogo in ustvarili smo globoko neravnovesje, kjer se ženske raje odpovedo svoji ženstvenosti, kot  da bi jo objele v sebi. Simbolično je ženska nevesta in skozi zgodovino poznamo številne zgodbe o pregnani nevesti. Ena takih zgodb je povezana s Sofijo, boginjo modrosti, druga taka zgodba govori o Isis in o tem, kako so Ozirisa umorili, kako je ponovno vstal in skupaj sta imela otroka, ki se je rodil po njegovi smrti, Horusa.

Tudi Marija Magdalena je bila nevesta, bila je izbranka Jezusa, kajti v tistih časih so se poročali zelo mladi. Njenega kralja so ubili in noseča Marija Magdalena je pobegnila na Zahod, da bi rešila otroka. Ta zgodba je bila potvorjena, zlorabljena in kasneje upodobljena kot bogokletna. Marijo Magdaleno so spremenili v prostitutko in njena vloga matere je bila pozabljena. Marija Magdalena je bila razvrednotena in izgubila je svoje glas.

Simbolično gledano imamo v samem temelju naše zgodbe mamo, ki je devica in sina, ki je v celibatu. Na partnerstvo , izpolnjujoče partnerstvo so pozabili. Se ti ne zdi zanimivo dejstvo, da imamo 2000 let kasneje tako veliko neravnovesje v moško-ženski polarnosti? Verjetno k temu pripomore tudi to, da nam nihče ni povedal resnice?

Skozi svoje 20 letno raziskovanje in v zadnjih 10 letih predvsem osredotočanje na ženstvenost sem spoznala, da imamo v sebi štiri globoke kolektivne ranjenosti, v katere se rodimo, ki so povezane s štirimi osnovnimi arhetipskimi vlogami ženske; da je ženska čarovnica, da je prasica ali psica, da je prostitutka in najbolj temeljna je razvrednotenost ženske, oskrunjenost ženske, ki izhaja iz dejstva, da je rojstvo sina bolj zaželeno in večvredno, kot rojstvo hčerke.

700 let pr.n.št. je Micah prerokoval usodo Marije Magdalene, hčerke Siona, da jo bodo pregnali in bo živela kot nevesta v izgnantvu, ter da bo obnovila Davidovo kraljevo hišo. Če bi Marija Magdalena rodila sina, kot je bilo zapovedano v prerokbah, kralja, ki naj bi obnovil Davidovo kraljevo hišo, bi lahko oprala svoje ime in verjetno bi bila zgodovina popolnoma drugačna. Ker pa je rodila hči, kar je bilo nezaslišano, je bilo njeno ime, njena vloga in vse, kar je prdstavljala, pozabljeno. Da bi obvarovala svoje življenje in življenje otroka, je morala zbežati iz Egipta v Evropo. Njena vloga kot mati, je bila zanikana, oskrunjena in pozabljena.

V strodavnih mitoloških zgodbah je bila nevesta tista, ki je mazilila svojega kralja v starodavnem obredu Hieros Gamos, ki je mazilila njegovo truplo potem, ko je bil umorjen in ki ga je srečala na velikonočno jutro, tretji dan po njegovi smrti, ko je vstal od mrtvih. Tovrstno arhetipsko zgodbo o praznovanju vrnitve življenjske sile poznamo v kultih Innane, Ishtar, Isis, Aphrodite, Cybele. V gospelih, Jezus and Marija Magdalena poosebljata to nikoli dokončano zgodbo na fizični ravni.

Legende pripovedujejo o tem, da je Sangreal prispel na obalo južne Francije in da je šlo za čašo iz katere je pil Jezus zadnji večer preden je bil aretiran. Sveti gral je najbolj iskana relikvija v krščanstvu in nihče ni niti pomislil na to, da to ni predmet, da to ni dejanska čaša, temveč ženska. Legende govorijo o tem, da je bil kralj ranjen in da je bil sveti gral izgubljen. Zgodba obljublja, da bo kraljstvo obnovljeno, ko bo najdena čaša, ki vsebuje Kristusovo kri. Zgodbe govorijo o tem, da je Jožef iz Arimateje prinesel sveti gral v Evropo in da je bil shranjen v Glastonbury-ju v Angliji.

Seveda poznaš zgodbo o svetem gralu in kralju Arturju ter vitezih okrogle mize, o iskanju svetega grala in o njegovi veliki vrednosti, ki je bila izgubljena.

Kaj če je sveti gral ženska?
Kaj pa, če je bila izgubljena vrednost in dragocenost ženske s tem, ko se je izgubil sveti gral?

V srednjem veku, v 12. stoletju je legenda o svetem gralu ponovno vzniknila na površje. V tej novi verziji se je govorilo o tem, da je Marija Magdalena prinesla sveto kri na obalo južne Francije. Vpliv je čutiti v poeziji, slikarstvu, literaturi.  Številne zgodbe so vzniknile in bile zapisane v tem času. Sveti Bernard Clairvaux je kristusovo nevesto iz velike pesmi (Song of the Song) povezal z Marijo Magdaleno.

In tudi tokrat je bila resnica pozabljena, zmanipulirana, še enkrat je Marija Magdalena izgubila svoj glas, ko je inkvizicija preganjala in sčasoma uničila Templarje, ki naj bi imeli sveti gral.

Vloga ženske je bila zanikana, uničena, ženski so ponovno vzeli glas. Sveta ženstvenost je šla v ilegalo. In ta globoka ranjnost je še vedno del našega celičnega spomina. Ženske smo pogosto raje tiho, kot da bi delile to, kar čutimo. Pogosto smo ustrahovane in zapustimo svojo resnico, ker nas je strah, da bomo izgnane, zanikane, označene z nalepkami, ki razvrednotijo pomen in darilo, ki ga prinašamo na planet.

Številne ženske danes žrtvujejo svoj sveti gral, svoj portal, ki vodi direktno v stik z izvorom, ker jim tako svetuje avtoriteta, ki naj bi imela večje razumevanje, večje znanje. Ženske ne vidimo svoje vrednosti in vedno znova oskrunimo svoje bistvo.

Ženska je vir moči, njena maternica je v številnih tradicijah vir moči za moškega. Zato je mnogo informacij o tem, kako ženska skozi maternico zdravi in regenerira sebe, in moškega pozabljeno ali namerno skrito.

Zasmehovanje, poniževanje in oskrunjenost ženske živi v vsaki ženski. In vsako leto je v času pasjih dni, ko se podajamo skozi Siriusov portal, ko oživi legenda boginje Isis in ko praznujemo dan Marije Magdalene idealen čas za obujanje moči, povezovanje s svojo maternico in predvsem čas, ko ima ženska idealno priložnost za samoregeneracijo, samoobnovo skozi stik s svojim svetim gralom.

To je čas negovanja, to je čas, ko je modro, da stopiš v svojo maternico in se povežeš s kozmično maternico boginje Isis. Marija Magdalena je kot svečenica boginje Isis poznala skrivnosti ženstvenosti in čas je, da se jih spomnimo vse ženske.

Izziv je brez dvoma v tem, da je potrebno obuditi spomin na lastno vrednost v sebi, da gre za zavestno spominjanje in zavestno aktivacijo svoje moči, da se nič ne zgodi samo od sebe, ne glede na to, kako močno verjamemo v angele in boginje. Vsaka ženska nosi v sebi sveto posodo. Posodo, ki jo mora negovati, ki jo mora redno čistiti, odstranjevati ovire, ki jih je sama sebi postavila na pot. To je delo vsake posameznice.

Včasih so bile svečenice tiste in kasneje porodne babice, ki so ženskam predajale te modrosti, ki so jih spominjale in z njimi delile pomembne informacije in spoznanja. Na vsaki ženski pa je bilo, da je pridobljeno dala v prakso.

V tem izjemnem času z ženskami delim modrost in umetnost ženstvenosti. Če čutiš, da je vse zapisano resnica in čutiš notranji klic, da v zvezi s tem nekaj narediš, te vabim v SiStar Tempelj, kjer je tema meseca julija sveti gral in kjer bom o Mariji Magdaleni in njeni vlogi delila več >>> http://divine.si/divinefemme/sistars.html

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Telo je Tempelj

Modrost telesa je modrost, ki jo lahko le občutiš

Komentiraj

Zbudijo me prvi sončni žarki in prodoren zvok čričkov. Skobacam se iz šotora in z bosimi nogami začutim mokro trato pod nogami.
Stik. Prizemljenost.
Kot da bi me nekaj preko stopal prijetno namagnetilo od znotraj. Vsi še spijo. A v naravi že vse žvrgoli, miglja, se oglaša, klepeta, miga, se giba in pripoveduje zgodbe. Dobro jutro!

Med svojim ritualom žvrkljanja kokosovega olja se sprehodim do obale. Slečem vse, kar imam na sebi in se gola prepustim božanju nežnega jutranjega sonca. Kot da bi me roka nebes gladila in negovala. Počasi svoje telo potopim v svežo, kristalno čisto morsko vodo. Vse skupaj se zdi kot katarza. Očiščenje. Zdi se, kot da sem v izvorni maternici vesolja. Plavam v njej. Moje telo v gibanje spravi čisti užitek ob breztežnostnem premikanju v tej neverjetni tekočini.

Iz svoje glave vstopim v svoje telo. Dovolj je misli. Za misli bo še čas. Vklopim vsa čutila. Čutenje in zaznavanje me presenetita z vso intenziteto, ki obliva moje telo, moja čustva in mojo dušo.

Ja, to! Stopiti ven iz svoje glave in se potopiti v svoje telo, v čutenje in v globino sebe. Kako nepovezani sami s seboj hodimo po svetu in iz dneva v dan ždimo v svojih mislih ter delujemo le iz glave. Kakšna škoda! Kaj vse zamujamo!

Telo nosi svoje modrosti in vedenje, ločeno in drugačno od našega uma. Um misli, medtem ko telo čuti. Tako od telesa kot od uma dobimo dragocene informacije. Naše telo ima poseben in edinstven odnos z vibracijami matrice realnosti, od katerega se lahko učimo, če se le znamo potopiti vanj.

Zunanji svet zaznavamo preko telesa.
Ta komunicira z nami ves čas in mi komuniciramo z njim. Fizično telo je plast med zunanjim in našim notranjim svetom, ki je vidna in otipljiva in tako zelo dragocena!

Zasluži si spoštovanje, cenjenje, skrb, negovanje in pozornost, ne le zato, da bomo lepe in dobro izgledale, ampak tudi zaradi dejstva, da s tem posredno vplivamo na vse globlje plasti našega bitja. To so vedeli že stari jogiji in zato v ta namen razvili toliko tehnik in telesnih praks, saj so vedeli, da je skrb za telo, za zdravje in za fizično pripravljenost ključna, da sploh lahko meditiramo in pridemo do višjih duhovnih stanj.

Duša komunicira preko telesa v obliki občutkov in čutenja.
Ste že doživeli, da vas nekaj močno stisne v trebuhu, ko se približuje nevarnost, za katero sploh niste vedeli? Kako se telo odziva, ko ste noro zaljubljeni? Vsi imamo tako radi tiste »metuljčke v trebuhu«. Ko nas kdo prizadene rečemo, da nam je zlomil srce, ker dejansko čutimo kot da bi nam srce razklalo na pol. Ko te nekaj presune, impresionira ali te preseneti, občutiš mravljince po celem telesu in dobiš kurjo polt.

Modrost telesa je modrost, ki jo lahko le občutiš. Do nje prideš preko zaznavanja. Modrost telesa zaobide logiko in nam podari občutke. Občutke, ki bi jih morali poslušati in jih spoštovati. Če se ne odpremo zaznavanju in čutenju, nam je ta modrost nedostopna. Gre za samo-odkrivanje, pri katerem je bistveno to, da smo zveste same sebi in svojim odzivom. Zelo verjetno je, da smo odraščale v okolju, ki ni priznavalo ali je celo zanikalo notranji glas kot vodilo. Zahodna kultura zanemarja vrednost intuicije in postavlja žensko intuicijo na stranski tir.

Za nas ženske je bistvenega pomena, da se znamo povezati s svojim telesom, zaznavati sporočila in krepiti intuicijo. Si na nek način dovoliti spontanega odzivanja. Zame je to kot nekakšna potrditev pravice, da sem živa v tem trenutku in natančno taka kot sem, brez sramu in opravičevanja.

Ko si dovolimo spontano izražati, se gibamo iz naše enkratne posode vitalne energije. V trenutku, ko smo odprte za to avtentično energijo, nismo več ujetnice dualnosti, ampak smo povezane s svojo lastno močjo.

Marsikatera ženska, s katero se pogovarjam, mi pove, da ne mara gibanja. Jaz pa mislim, da to v nobenem primeru ni čista resnica. Ko slediš pravemu impulzu, ki te spravi v gibanje, ko spoznaš, da je lahko gibanje raziskovanje in čisti užitek, ko se začneš zavedati, da skozi gibanje potujemo v raziskovanje notranjega sveta, se vse spremeni. A ne gre le za gibanje, gre za celostno skrb za svoje telo in mojstrenje v poslušanju sporočil, ki jih prenaša. Tako v gibanju, kot v mirovanju. Mislim, da je celo večja težava to, da se večina sodobnih žensk ne zna umiriti. Si vzeti čas za počitek. Za sprostitev. Ves čas sledimo impulzom zunanjega sveta, kaotičnosti vsakdana, skrbi za druge, tisočim opravkom. Stremimo k temu, da bi bile super-ženske: izjemne partnerice, ljubeče mame, dobre prijateljice, poslovno uspešne in finančno neodvisne, lepe in privlačne, informirane in izobražene, na tekočem z dogodki, polne znanja itd.

Ob vsem tem rade pozabimo na mirovanje, počitek in sprostitev. Če si ne vzamemo časa za redno sprostitev, se bomo zagotovo kmalu znašle v rdečih številkah pri naši energetski in zdravstveni bilanci. Sproščanje in mirovanje nam odpre vrata do intimne povezave z našim telesom in do globlje povezave z našo dušo.

Poletje je idealen čas za to, da se začnemo uriti v poslušanju svojega telesa, tako med gibanjem, kot med mirovanjem. Zavedanje svojega telesa in sporočil ki nam jih pošilja je ključno, če želimo živeti v stiku s sabo in celostno. To je pot do urjenja intuicije, poslušanja sporočil duše, potenciranja našega notranjega sijaja, ki se odseva skozi našo fizično telo in nenazadnje življenja v stiku s sabo.

To se odrazi tudi na zelo oprijemljivih rezultatih: ko razviješ sposobnost poslušati svoje telo npr. ješ le takrat, ko si lačna in točno to, kar tvoje telo potrebuje, kar pomeni da bo tvoja telesna teža in podoba postajala vedno bolj »idealna«. Ko si sposobna slišati svoje telo, te v gibanje vodijo notranji impulzi, ki te vodijo preko užitka, občutenja radosti in gibanje zlahka postane redno, kar se definitivno odrazi na fizičnem izgledu in na nivoju energije. Ko si v stiku s svojim telesom, veš, kdaj potrebuješ sprostitev in kdaj počitek ter si to podariš. Zmotno je prepričanje, da za sprostitev potrebuješ veliko časa, že 10-15 minut prinese neverjetne učinke (15-minutno vodeno sprostitev najdete kot darilo na moji spletni strani). Dovolj počitka in sprostitve dobesedno pomladi, regenerira, uravnoveša hormone, gladi gubice, pozitivno vpliva na našo kožo, imunski sistem in še in še. Tudi dihalne vaje nam pri tem neizmerno pomagajo.

Torej, kako začeti s prakso zavedanja in poslušanja telesa?

Začnemo s tem, da se telesa zavedamo najprej v mirovanju. Uležemo se na tla v udoben položaj (v jogi znan kot položaj trupla ali savasana) in samo prisluhnemo. Pozorne bodite na vsa občutja, ki jih zaznamo v telesu. V mislih »preskeniraš« telo od glave do konic prstov na nogah. In pri tem ves čas globoko in enakomerno dihaš. Skušaš zaznati vse občutke v vsakem delu telesa.

Nato se nežno pretegneš in počasi vstaneš. S stopali stojiš na tleh, če se le da bosih nog. Nato začneš z nežnimi gibi. Najprej z zgornjim delom telesa, potem tudi z nogami. Slediš občutku in greš v gibanje, kamor koli te pač nese telo. Če ne zaznaš impulza telesa, ki te vodi v gibanje, začni s hojo. Vklopi vsa čutila. Korak za korakom se zavedaj vsakega milimetra giba in občutkov v telesu. Enako lahko prakticiraš med plavanjem. Zopet je zelo pomembno, da ves čas zavestno globoko dihaš in se povezuješ z dihom. Dih je most med telesom, umom in dušo.

Sposobnost zaznavanja in poslušanja telesa je vseživljenjska praksa. Je znanje, k zahteva urjenje. Je popotovanje, ki je lahko zabavno, navdihujoče in polno odkritij. Zelo veliko naredimo že z malimi koraki. Nekaj minut urjenja na dan bo prineslo velike spremembe.

Pogosto prav kanali zaznavanja, ki jih manj uporabljamo, postanejo prenašalci sporočil iz notranjosti. Ker naša kultura omejuje telo v njegovi izraznosti in ga podcenjuje, so sporočila duše pogosto artikulirana skozi telo. Sporočilo se lahko pojavi kadarkoli, vprašanje je le, če smo ga sposobne zaznati in upoštevati.

Naj bo vam to poletje razkrije pot do zaznavanja svojega telesa in sporočil, ki jih prinaša!

Barbara Balažič
www.beyond.si

Na kratko

Kako ti lahko polepšam dan?

Komentiraj

Richard Paul Evans je na prvi pogled zelo srečen človek. Ima pet otrok, ženo in je uspešen pisatelj.
Milijoni ljudi po celotnem svetu kupujejo njegove romane in zelo je priljubljen.
Toda kljub njegovemu uspehu, se pisatelj že leta ubada z zakonskimi težavami.

Na njegovi spletni strani je objavil zgodbo, ki je vzela dih marsikomu:
»Moja najstarejša hčerka Joanne mi je nedavno rekla:
Ko sem bila majhna, je bil moj največji strah, da se bosta ti in mama razšla.
Ko sem imela 12 let, sem uvidela, da bi bilo to morda celo najbolje, glede na to, koliko se prepirata.

Leta in leta sva z ženo reševala zakon.
Ko pogledam nazaj, nisem najbolj siguren, kaj naju je združilo, najini karakterji se namreč enostavno niso ujemali.
Dlje, kot sva bila poročena, bolj so razlike postajale očitne.
Slava in bogastvo nista olajšala najin zakon. Zgolj poglobila sta ga.

Najini spori so bili vse pogostejši, zazidala sva emocionalne ovire med nama in bila tik pred tem, da se ločiva.
Bil sem na turneji, ko je spet počilo. Ponovno sva se na veliko sprla preko telefona. To je bil vrh ledene gore.
Takrat sem se obrnil k Bogu ali komurkoli že. Stal sem pod tušem v nekem hotelu in ga prosil, naj mi pomaga.
Globoko v sebi sem vedel, da je moja žena Carry dobra oseba, prav tako jaz.
Zakaj se potem ne ujemava? Nazadanje sem se zlomil in začel jokati.
V globini te žalosti sem dobil inspiracijo: Ne moreš spremeniti Carry. Lahko spremeniš samo sebe.

Ko sem prišel domov in legel zraven žene v posteljo, je inspiracija ponovno prišla. Vedel sem, kaj moram storiti.
Naslednje jutro sem se obrnil k njej in jo vprašal: »Kako ti lahko polepšam dan?«
Pogledala me je in mi jezno odvrnila: »KAJ!?«
»Kako lahko polepšam tvoj dan?«

»Ne moreš ga,« mi je odvrnila. »In zakaj me to sedaj sprašuješ?«, je dodala.
»Ker tako tudi mislim,« sem ji dejal. »Samo želim, da vem, kaj lahko storim za to, da bo tvoj dan lepši.«
Cinično me je pogledala in dejala: »Pojdi in očisti kuhinjo.«
»Ok,« sem ji dejal. In očistil kuhinjo.

Naslednji dan sem jo zopet vprašal isto. »Kako lahko naredim tvoj dan lepši?«
Njene oči so postale manjše, zavila je: »Počisti garažo.«
Globoko sem vzdihnil. Imel sem namreč dan, poln obveznosti in vedel sem, da me je provocirala. Bil sem tik pred tem, da jo naderem. Namesto tega sem ji rekel:
»Ok.« In sledeči dve uri sem čistil garažo.

Prišlo je naslednje jutro. »Kaj lahko naredim danes zate, da ti polepšam dan?«
»Nič,« je dejala. »Ne moreš narediti nič. Prosim te, da prekineš s tem.«
»Žal mi je,« sem ji odvrnil. »Ne morem. Obljubil sem samemu sebi. Kaj lahko naredim, da ti polepšam dan?«
»Zakaj počneš to?«
»Ker mi je do tebe,« sem ji dejal. »In do najinega zakona.«

Jutro za jutro sem jo spraševal isto.
Neke nedelje se je zgodilo sledeče. Medtem ko sem ji ponovno postavil to vprašanje, je dobila solze v očeh. Začela je jokati in mi dejala:
»Nisi ti problem. Jaz sem. Jaz sem težka oseba za živeti. Pravzaprav ne vem, zakaj ostajaš z mano.«
Povzdignil sem njen obraz in ji dejal: »Ker te imam rad. Kaj lahko naredim danes, da bo tvoj dan lepši?«
»To bi morala jaz tebe vprašati.«
»Res bi lahko,« sem ji odgovoril. »Ampak ne sedaj. Sedaj sem jaz v glavni vlogi. Želim, da veš, koliko mi pomeniš.«
Naslonila se je name in mi dejala: »Oprosti, da sem bila tako zlobna.«
»Ljubim te,« sem ji odvrnil.
»Ljubim te,« je odgovorila nazaj.
»Kaj lahko naredim, da bo tvoj dan lepši?«
Pogledala me je in mi iskreno dejala: »Lahko samo preživiva nekaj časa skupaj?«
Nasmejal sem se. »To mi je všeč.«

Vsako jutro sem ji isto vprašanje postavljal več kot en mesec.
Stvari so se spremenile, najin odnos se je močno izboljšal.
Takrat me je Carry vprašala: »Kaj potrebuješ ti? Kako sem lahko boljša žena?«

Zidovi med nama so padli. Začela sva s smiselnimi pogovori o tem, kaj želiva v življenju in kako lahko osrečiva drug drugega.

Ne bom rekel, da se nikoli več nisva skregala.
Ampak narava najinih kreganj se je spremenila. Ne samo da so kreganja postala vse bolj redka, zmanjkovalo jim je tudi intenzivnosti in energije, ki so jo imele nekoče.
Vzela sva jim kisik. Enostavno v sebi več nisva imela občutka, da bi lahko prizadela eden drugega.
Več kot 30 let sva poročena. Ne samo da jo imam rad, všeč mi je.
Rad sem z njo. Potrebujem jo. Najine razlike so postale vir najine moči.

Zakon ni enostaven. Toda imeti partnerja je neverjeten dar življenja.
Vem, da morda vsem najina formula reševanja težav ne bo uspela, toda prepričan sem, da je to izjemno dobra pot.
Še najbolj pa sem hvaležen, da sva s tem odprla oči tudi najinim otrokom.

Da ne govorim o tem, da se še vedno na vsake toliko časa najina jutra začnejo z vprašanjem:
»Kaj lahko naredim danes, da bo tvoj dan lepši?«

DIVINE.SI

Vir: splet