Arhivi Kategorije: Posebnost tega meseca

Litha praznik poletja

Litha, Poletni solsticij, 21. junij
Ključ: Svetloba, lepota, toplota
Simbol: Boben, Zelišča, modra in zelena sveča
Kristal: Biseri, Smaragd, Žad, Safir

Sonce vstopi v znamenje raka. Sonce je na višku, kar predstavlja zunanjo širitev. Jang energija je na višku, to je čas toplote, ko je poletje na svojem vrhuncu. Na tej točki prehoda sonce poda roko luni in ob tem prehodu jang prižge svoje nasprotje jin, ki prinaša refleksijo in novo notranjo širitev. Gre za potrditev potovanja, ki prinaša ponotranjenje izkušnje. Od tega dne naprej se dnevi krajšajo in noči daljšajo.

Prihajajo prvi sadeži, prva žetev, življenje je lahkotno in vse je dobro.

Litha je praznik, ko se jedo jagode. Ko se praznuje nosečnost boginje, ko je v fazi najvišje rasti in kreativnosti. Je čas primeren za vse vrste zdravljenja in igro.

Cvetje v tem času kaže svojo najlepšo podobo z močnimi barvami, ki nas opominjajo na veselje in pozitivno energijo.

Boginja Isis je tista, ki na ta dan prevzame vodstvo in nas povede v ženski del leta, ki nas vodi v globine vse do točke premika, ki se zgodi 21.12.
Isis je egipčanska kraljica nebes, upravlja tako nebesa kot zemljo. Odgovorna je za vsak aspekt obstoja.

Isis je egipčanska boginja imenovana tudi Sopdet ali Auset, ki je predstavljala Sirius. Isis je poznana kot velika mati, kot boginja magije. Je gospa besed Moči, ki je ukanila svojega strica Ra-ja in si s tem pridobila ogromno moč kreiranja. Njene glavne značilnosti so čarobna zaščita, zdravljenje in umetnost rasti. Opravlja zdravljenje na eteričnem in duhovnem telesu, na katerih so težave običajno povezane s karmo in abstraktnim. Izjemno dobro nas sooči s prejšnjimi življenji. Krila, ki jih pogosto vidimo na njenih slikah predstavljajo gesto zaščite, ki nam jo nudi. Isis je mesečeva boginja, povezana z vodami, še posebej oceani, s psihičnimi plimami, ki na nas delujejo na veliko različnih nivojih.

To je odličen čas za čiščenje vsega kar ne potrebuješ več in vzpostavljanje trdnih temeljev. Uporabi ogenj za čiščenje in energetiziranje.

Alkimijo tega praznika predstavlja salamander, mitološko bitje, ki živi v ognju. Poznamo ga tudi kot feniksa. V preizkušnji, ki jo prinaša Litha postaja ego vse bolj skromen, kar nam pomaga razvijati integriteto. S pomočjo ognja, ki stvar spremeni v pepel je preizkušena in prečiščena notranja resnica.
Vse naše omejitve, navezave in odvisnosti so izžgane s pomočjo ognja, ki povzroči smrt starega načina bivanja.
V samem srcu te izkušnje se nahaja ponovno rojstvo. Tukaj si utiramo pot v globoko notranjo modrost.
Ogenj je povezan z močjo naše volje in zavestno izbiro.

Letos nam Litha razkriva feniksa, ki simbolizira dvig zavesti na višjo raven. To bo priložnost, da se na kolektivni ravni resnično lahko premaknemo v smeri naše kreacije, naše manifestacije. In vendar je zavedanje, da svet okoli sebe ustvarjamo sami izjemno pomemben. Feniks nam bo pomagal priti v stik s svojim notranjim zaupanjem v lastno kreativno moč, da prižgemo svoj notranji ogenj in začnemo ustvarjati sebe!

Poletni sončni obrat tako predstavlja velik portal, ki nam omogoča prehod in preobrazbo. Odpira nove poti in nas usmerja v našo poklicanost, aktivira naš klic, misijo, da začnemo živeti to, kar smo in si dopustimo, da se zgodi to, kar nam je namenjeno. Ključ tukaj pa je DOPUŠČANJE in IZBIRA!

Čez dan se napolni s sončno energijo. 21. junija zvečer pa je primeren čas za druženje in zabavo, ples, bobnanje in petje z družbo v kateri se dobro počutiš.

DIVINE.SI

Kresna noč

Kresna noč je eden največjih ognjenih praznikov, ki nakazuje začetek obdobja, ko začne sončna svetloba pojemati.

V staroslovanski mitologiji je bil Kresnik zlatolasi in zlatoroki sin ognjenega boga, ki je podedoval sonce, svetlobo, toploto in ogenj. Kresnik je bil prvotno sončno božanstvo, ki ga je kasneje krščanstvo prikrojilo svojim potrebam in ga je izpodrinilo s čaščenjem sv. Janeza Krstnika.

Tako je Kresniku na koncu ostalo le še ime. Kresne ognje zato kurijo tudi na janezovo, ivanovo, šentjanževo, 24. junija, ko goduje sv. Janez Krstnik. In ponekod še danes zagorijo tako imenovani janezovi oziroma šentjanževi kresovi, kar je nedvomno ostanek poganskih kresov in staroslovanskega Kresnikovega mitološkega cikla.

Pregovor “O kresi se dan obesi” pa nas še danes opominja na dejstvo, da se po poletnem sončevem obratu, ko sonce obstane (sol- sonce in  sistere- obstane), dnevi začnejo krajšati.

Kresna noč ima posebno moč

S prižiganjem kresov na visokih hribih in gorah, čim bližje nebu, naj bi sonce prejemalo čim več svetlobe in toplote ter še dolgo sijalo s polno močjo.

Zato kresni noči ne rečejo zaman noč velikega ognja. Tudi na ognjiščih so ponekod žgali hrastov panj ali čok. Ljudje so včasih na kresovanjih skakali čez ogenj, živino so gnali skozi ogenj, da bi se očistila bolezni in zlih sil, okrog ognja so plesali in peli.

Ko so ognji pogoreli, so preostali pepel nesli domov, ga natresli v vse vogale hiše, ga potrosili po poljih, žerjavico pa so si včasih položili tudi na srce. Ta pepel naj bi namreč imel moč zaščite, zagotavljal naj bi zdravje in srečo.

V kresni noči je poleg priklica dobre letine na polja, mogoče najti zaklad, priklicati hudiča, zvedeti za svojo prihodnost in celo slišati ter razumeti govorico živali.

Ta magična noč, ki ima v sebi veliko noč je povezana s pravljičnimi bitji kot so čarovnice, vile, škrati in druga nadnaravna pravljična bitja. O globoki veri v svetost kresnega ognja priča tudi stara zgodba o kresovanju, ko ni šlo prižgati ognja, ni hotelo zagoreti in se je neki kmet razhudil ter zaklel: “Hudiča, ali ne bo zagorelo!” V tistem je potegnil oster veter, ki je raznesel ogenj po vsej vasi. Da ni vsa vas pogorela, so morali gasiti z blagoslovljeno vodo.

Kresna noč je tudi najprimernejši čas za nabiranje magičnih rastlin, zelišč in rož. Rastline, nabrane v tej noči, imajo prav posebno moč.

Na kresni dan sonce tudi rastline in zelišča napolni s svojim blagoslovom in s skrivnostnimi močmi, ki naj bi potem vse leto varovale pred slabimi silami, nesrečo in uroki. Kresne rastline odganjajo slabe sile in privabljajo dobre.

Včasih so jih nabirali pred zoro, ko je bila na njih še rosa. S prav posebnimi močmi so obdarjene predvsem praprot, šentjanževka, ivanjščica, bela stelja, orlica, bezeg, kamilica, materina dušica, vinska rutica, omela, kopriva, repinec, divji pelin in druge. Te rastline so obešali na vrata, okna in okrog domov za zaščito ter jih celo polagali zakoncem v posteljo.

Na kresni večer so z njimi okrasili hišo in hlev, da bi bili ljudje in živina zdravi in zaščiteni. Ženske so metale kresne rože tudi v ogenj, ob katerem so se nato grele, saj naj bi jim čar rastlinic podaril lažji porod.

Ženske so nosile venčke, spletene iz detelje in drugih rastlin, moški pa vence iz hrastovih listov in rastlin. Tudi živino so okraševali z venci iz zelenja, nabranega v kresni noči.

Že staroslovensko ime za mesec junij – rožnik, mesec cvetja – priča, da je v tem obdobju narava v polnem razcvetu.

Njeno veličanstvo praprot

Največ magičnosti na kresno noč pa gre vsekakor pripisati praproti. Praprotno seme oziroma trosi imajo posebno moč, še posebej če so bili tisti, ki so ga nabirali, goli in če je praprot rasla na križpotju.

S praprotno vodo so se umivali in se s tem zaščitili pred boleznimi in zlimi silami. Magično seme naj bi te napravilo nevidnega, pomagalo proti urokom, zaščitilo pred strelami. Praprotno seme so nosili po žepih, zašito v suknjah, krilih, klobukih, rutah. Če je dekle nosilo trose v nedrih, potem je zagotovo dobila fanta, če pa je kdo nevede dobil v čevelj praprotno seme na kresni večer, je lahko razumel živalsko govorico.

O čarobni moči praproti govori tudi stara slovenska pripovedka o hlapcu, ki je na kresni večer zaspal na stelji v hlevu in ni vedel, da ima pri sebi čudežno praprotno seme. Ko se je zbudil, je slišal pripovedovanje najstarejšega vola v hlevu, da bo spomladi gospodarja pičila strupena kača in da bodo njega, starega vola, to leto prodali. Hlapec je bil zato spomladi ves čas na preži in uspelo mu je ubiti kačo, še preden je tej uspelo pičiti gospodarja. Starega vola pa so tudi res prodali.

Če komu uspe utrgati praprot s korenino vred točno opolnoči, dobi na koncu korenine zlat prstan. Ponekod so verjeli, da bo na svojem potovanju v kresni noči na praproti prespal sam sveti Janez.

Druga pomembna kresna rastlina in sončeva roža je šentjanževka, ki začne cveteti ob času kresne noči ali janezovega. Že njeno ime, ki opozarja na svetega Janeza, nam pove, da je čas za njeno nabiranje. Tudi njena podoba z zlato rumenimi cvetovi spominja na sonce. Naši predniki so močno verjeli v njeno zaščitno in obrambno moč. Na kresno noč, ko se začenja poletje in z njim nevarnost hude ure, so jo pritrjevali na okna, da ne bi treščilo v hišo.

Kresna noč se v literarni zgodovini nedvomno najbolj izrazito pojavi v Shakespearovem delu Sen kresne noči, kjer avtor opozori na relativnost ljubezni in obenem poje hvalnico silni moči strasti. V tej gledališki igri se na kresno noč na gozdni jasi, ki ji gospodarita vilinski kralj Oberon in kraljica Titanija s svojimi pravljičnimi bitji, odvijajo razne spletke in prigode, ko se skupaj z mojstri rokodelci znajdeta tukaj dva para, Hermija in Lisander ter Helena in Demetrij. Verovanje in čaščenje božanskega sonca pa odseva tudi v številnih slovenskih ljudskih pesmih, ki opevajo to žarečo kroglo.

Povzeto po zapisu Ize Verdel

Vesak

Vesak je starodavni budistični praznik, ki ga praznujejo na polno luno v četrtem mesecu luninega koledarja. Simbolično predstavlja rojstvo,  Nirvano (razsvetljenje) in Parinirvana (smrt) Gautama Buddha in je najpomembnejši praznik v budističnem koledarju. Praznujejo ga tudi s tem, da okrasijo templje s cvetjem in zastavicami, prižigajo svečke in dišeče palčke. Z rituali se spominjajo nespornega dejstva, da je življenje podrejeno ciklom rojevanja in umiranja.  Glavna tema Veska pa je praksa ljubezni, miru in harmonije, kot je učil Buda.

Legenda o Vesku pravi, da obstaja dolina, ob vznožju Himalaje, ki jo obdajajo visoke gore z vseh strani, razen na SV, kjer se nahaja vhod v to posebno dolino. Tradicija pravi, da je Buda pod okriljem polne lune v Biku prišel pod vznožje gore Kailaš, v dolino Vesak. Za goro  Kailaš  v  zahodnem  Tibetu, ki jo  istovetijo  tudi  z  mitično  goro  Semura,  so  ljudje  osrednje  Azije  v starodavnih  časih  verjeli,  da  je  središče  vesolja.  Za  domorodno  kulturo  Bon iz  Tibeta  je  Kailaš  sveta  gora.  Za hinduiste  predstavlja  Šivin  prestol.  In to  je mesto,  kjer  maja  vsako  leto  poteka  velik duhovni  praznik  vesak.  Film  The  Wesak  Festival: Moon  of  the  Buddha, ki  ga  je  leta  1980  produciral  Albert Falzon,  opisuje  dolino  v  senci  gore  Kailaš  kot  verjetni  kraj  tega  dogodka.
V knjigi The Dalai Lama: My Tibet avtor Galen Rowell pravi, da ljudje v karavanah prihajajo k piramidasto oblikovani gori Kailaš že od davnih časov, da bi se na kolenih poklonili na njeni sveti zemlji.

Romarji verjamejo, da če se bo njihovo telo dotaknilo vsakega centimetra svete poti okrog gore, bo to očistilo njihovo karmo in jim prineslo razsvetljenje. Iz vse Azije prihajajo tako religiozni kot nereligiozni.
Potovanje do svetega mesta je izziv že samo po sebi. Gora Kailaš – Kangrinpoče po tibetansko – in sveto jezero Manasarovar, kjer se romarji simbolično umijejo, preden stopijo na sveto pot, sta za budiste princip matere in očeta, ki predstavljata sredstva za dosego razsvetljenja.

Tradicija govori o tem, da se je Buda rodil, dosegel razsvetljenje in umrl ob polni luni v znamenju Bika, ki jo bomo letos praznovali 10.5.2017.

Josephine Harrison opisuje, kako praznik vesak budisti po vsej Aziji praznujejo v času polne lune v maju. Alice A. Bailey in C. W. Leadbeater opisujeta, da praznik poteka v dolini v obliki vratu steklenice, ki je pokrita z grobo travo in obdana z gorami, pokritimi z drevesi, na severni strani Himalaje, približno 650 km zahodno od Lhase. Leadbeater je omenil tudi bližnje jezero, kjer se romarji umijejo, preden stopijo v dolino.

Ob tem svetem dogodku v Tibetu, Buda preda energijo iz Šambale Zemlji. Med obredom, ki traja približno pol ure in je na Zahodu poznan pod imenom Vesak, na Vzhodu pa kot Sakadava, se skupina velikih bitij, Poznavalcev rase, zbere na severovzhodnem koncu doline pred ploščato skalo, na kateri počiva z vodo napolnjena kristalna čaša. Tri vodje oddelkov Hierarhije – Manu, Kristus Maitreja in Mahačohan – in Mojstri sedmih žarkov se med petjem starodavnih verzov v jeziku pali premikajo s simboličnimi kretnjami. Na vrhuncu obreda Mojstri in njihovi učenci, razvrščeni v skupino, oblikujejo peterokrako zvezdo z Maitrejo, ki stoji na vrhu, in je obrnjen proti oltarnemu kamnu. V trenutku, ko nastopi polna luna, se pojavi Buda v obleki žafranaste barve in sedi s prekrižanimi nogami. Najprej se pojavi kot majhna pika na nebu. Leadbeater nato opisuje Budo, ki polagoma postane velikanska postava s sijočo auro, iz katere izžarevajo ultramarinsko modra, nato zlato rumena, temno rdeča, bleščeče sivo bela in škrlatna barva z briljantnimi zelenimi in vijoličastimi žarki, ki izhajajo iz tega področja luči. Te barve so v prastarih budističnih tekstih opisane kot Budova aura. To bleščeče bitje lebdi nad kristalno čašo in nad tremi velikimi gospodi. Takrat Maitreja intonira mantro, ki se uporablja samo ob tem prazniku.

To je ključni dogodek duhovne vitalizacije človeštva – energije iz Šambale, ki se prevajajo prek Bude, sprejme Maitreja kot predstavnik človeštva. Maitreja nato vzdigne in blagoslovi vodo, medtem ko udeleženci obreda pridejo drug za drugim bliže in v požirkih pijejo vodo. Romarji, ki prihajajo tudi iz srednje Azije, prinesejo svoje steklenice za vodo, da bi sodelovali pri tem blagoslovu. Obred se konča, ko Buda dvigne desnico v blagoslov, nato pa se počasi umakne in kmalu je videti le še kot majhna pika na nebu.

Tega obreda se živo spominjajo nekateri ljudje, ki so mu bili priča v sanjah. Pristnost teh doživetij je opisala Alice Bailey, ki je v presledku sedmih let o tem sanjala dvakrat.
Baileyeva v Esoteric Psychology II navaja, da je združen napor učencev pri duhovni pripravi – pred vesakom in po njem – največjega pomena. Videti je, da je to velja še posebej zdaj, ko vstopamo v novo tisočletje. Globalno gibanje k bratstvu, pravičnosti in svetovnemu miru je zelo močno in priložnost, ki jo predstavlja vesak, je izredna. To je tako, kot da bi bila avtocesta luči dostopna za velik izliv energije iz Šambale. Baileyeva tudi predlaga, da bi se morali učenci notranje pripraviti vsaj dva dni pred tem izrednim dogodkom in dva dni po njem. Na dan polne lune bi morali “pozornost stalno držati v luči”.

Divine.si

Beltane

Beltane je drugi najpomembnejši praznik v keltskem koledarju leta in je povezan s spočetjem, plodnostjo. Predstavlja polno luno. Je praznik čaščenja življenjske sile, plodnosti in udejanjanja.
Gre za praznovanje novih začetkov, za višek pomladi in cvetja.
Praznujemo ga 30.4. s prižiganjem kresov.

Beltane je praznik, ki slavi zunanjo rast, novo življenje in izvorno energijo stvarjenja. Predstavlja zadnjo stopnjo v dejavni jang, sončevi fazi v ciklu leta, preden doseže svoj višek ob poletnem sončevem obratu.
Mitološko gledano bog in boginja dosežeta puberteto, se zavesta svoje spolne energije. Je praznik čaščenja življenjske sile, plodnosti in udejanjanja. Ta plodni čas uporabljamo za udejanjanje svojega zlata, za njegovo prenašanje v življenje, v ta fizični svet.

Alkimistično gledano predstavlja beltane izkušnjo mnogoterosti, kjer vse izhaja iz enega samega vira, v katerem se vse združuje. Spomni nas na dejstvo, da je vse kar počnemo naša kreacija, naša izbira. In da je pravzaprav naša izbira kako oblikujemo svojo usodo. Beltane predstavlja slavljenje življenjske sile, obilne plodnosti zemlje in te iste plodnosti v nas samih.

Beltane je povezan s poroko, z iskanjem partnerja. Polja so v tem času blagoslovili za dobro žetev.  Na ta praznik so skakali čez kres ali plesali okoli njega v smeri urinega kazalca.
Beltane je čas veselja. Pomlad je tukaj in poletje je pred vrati. Vse življenje se razodeva kot obdobje divje rasti, ki je na višku.

Beltane predstavlja slavljenje življenjske sile, obilne plodnosti mame Zemlje in nas samih. V tem času je tančica med svetovi zelo tanka, še posebej ob zori in ob mraku, gre za vmesni čas, čas prehodov. Gre za obdobje v letu, ko simbolično gledano vstopimo v svetlobo, ko stopimo v stik z vilinskimi svetovi in elementali Zemlje, z devami in zmajevo silo prebujenih zemeljskih energij.

V tem času so v Zemljo zabadali velike akupunkturne igle, poznane kot mlaje, okoli katerih so plesali in naslednjih nekaj mesecev so čuvarji zmaja te mlaje varovali pred vsiljivci. Prav tako je v tem času poznana tradicija prižiganja kresov, ki na površju Zemlje izvajajo mokšo, portali energije se ustvarijo skozi katere je možno prehajati med svetovi. Tradicionalno je bl to čas druženja z drevesnimi duhovi, za raziskovanje vilinskega kraljestva in skrivnosti, ki se udejanjajo na robu naše realnosti.

Je praznik boginje Rhiannon. Rhiannon je boginja plodnosti, komunikacije in gibanja. V tem času je kot kraljica vil jahala na svojem belem konj. To je čas, ko so se vile vračale iz svojih zimskih počitnic. To je čas prerokovanja in komunikacije z vilinskim svetom in duhovi narave.

Napoveduje mesec maj, ki je mesec senzualnosti in spolnosti, čas prebujanja zemlje v mavričnem cvetju, drhtečih vonjavah, svežem zelenju in radosti po dolgi zimi. Je čas povezovanja, ljubezni in razvijanja svojih potencialov osebne rasti. Uživajte!

DIVINE.SI

Ostara

“Marec nam bo še bolj poglobil potrebo po usmerjanju vase. Dejstvo je, da ste v svojem iskanju sebe zunaj sebe šli zelo daleč iz ravnovesja. Energija, ki prihaja v marcu vam bo pomagala uravnovešati, zato lahko to energijo uporabite za ustvarjanje notranjega ravnovesja v sebi. Notranja povezanost vseh delov sebe in zavestno zavedanje sebe je v časih, ki so pred vami ključnega pomena za harmonijo, ki jo želite ustvariti v svetu. Z vami sem, da vas podprem v tem prizadevanju in da vam s svojo energijo miline in igrivosti pomagam, da bo proces čimbolj lahkoten. Vedite, da lahko v tem času vse dosežete zlahka, če le opustite svojo težnjo po nadzoru in kontroli. Povežite se z naravo in vsemi svojimi pomočniki, dovolite si narediti kaj nepredvidljivega. Nepredvidljivost je energija v katero vas sili Kozmos, jaz pa sem tu, da vas primem za roko in da skupaj narediva ta korak. V tem koraku se obrnite globoko v svojo notranjost, v center Keacije, ki je v vašem srcu. Dovolite si biti eno z vsem kar je in se v svojem življenju naprej premaknite z gracioznostjo srnjadi in mehkobo puha. ” Ostara

Ostara: Spomladansko enakonočje, 21. marec
Ključ: Obnova
Barva: vsi pastelni odtenki, zelena
Simbol: Jajce, zajec, pero
Kristal: Kalcit

Sonce vstopi v ovna. V tem času, četudi gre za enakonočje in ravnotežje med dnevom in nočjo, dnevne sile hitro dobivajo na svoji moči in napovedujejo nenaden izbruh nove življenjske moči in novega življenja, ki se pokaže kot cvetni popki žefranov in zvončkov. Rastline se poženejo iz zemlje, zrak je napolnjen s ptičjim petjem in živali se parijo. Ljudje v tem času čutimo neskončno željo po ustvarjanju, gradnji, sajenju in zaljubljenosti. To je čas potencialov, ko je potrebno delovati v skladu s sanjami, ki smo jih sanjali pozimi. Jajce je izjemen talisman v tem času.

To je tisti čas leta, ko se Ostari zahvalimo za ponovno rojstvo in obnovo. Ostara je boginja plodnosti, boginja, ki kaže obraz mladenke. Vlada osebni preobrazbi, rodovitnosti, uspešnosti in novim začetkom. Je boginja radosti in plodnosti. Če imate težave z rodili, kar velja za ženske, je Ostara pravi naslov za ozdravljenje teh težav. Ostara predstavlja pomladno vitalnost in energijo in zmožnost prenove.
Ena izmed variacij njenega imena Eostara se je počasi preoblikovalo v moderno ime za praznik v tem času
Easter oziroma veliko noč. Ostara je eden od simbolov zraka in življenjske moči pomladi. Vzhod je simbolično povezan z zrakom in z mentalnimi močmi. Zrak je povezan z novimi začetki in spodbudi duha k poletu.

Čas je za osebno prenovo. Meditirajte na začetke, na vzhod, na zrak ali na jutranjo zarjo. Privoščite si dolge
sprehode v naravi in se povežite z vilinskim svetom.
Uporabite to energijo rasti za polnjenje novih ciljev in projektov. Ustvarite si oltar s katerim boste počastili to energijo in jo vnesli v svoj dom. Na oltarju uporabite kristale močnih barv, kot so Ametist, Roževec, Akvamarin, Kalcit in Citrin; pobarvana jajca; semena ali riž; pero in dišeče palčke; ptičke in zajce; pomladno cvetje.

Ostara je tista, ki nas spomni na pomembnost cenjenja sebe in svojih darov, da prepoznamo svojo veličastnost in povezanost v sebi. Povezanost predstavlja dokončno izpolnjenost, popolno enost, ki se nahaja v vseh stvareh in je mogoča le, ko svojo osebnost predamo božanskemu. Dinamična energija povezanosti predstavlja zlitje, spajanje, združevanje v nekaj novega. Ko se predamo povezanosti s tem presežemo sami sebe. Gre za zavedanje, da sta dajanje in prejemanje del enega, da gre za povezanost vsega kar je v eno. Ko brezpogojno dajemo, brez vsakršne navezanosti in brez potrebe, da bi karkoli dobili nazaj, se nam vse vrne, kajti dajanje in prejemanje sta neločljivo povezana. In samo sami sebe lahko prikrajšamo za darilo prejemanja, če dajemo s pričakovanji ali navezanostjo, ki so ovire na poti prejemanja.

Pomladno enakonočje je praznovanje ravnovesja med svetlim in temnim ciklusom leta, med soncem in luno, med ognjem in vodo, jangom in jinom. In iz te povezanosti se rojeva novo življenje. Začenja se obdobje intenzivne rasti, ko je čas za povezovanje, zduževanje, za plodnost in ponovno rojstvo. Iz povezovanja izhaja novo življenje.

DIVINE.SI

Fotka by anietaralom

Pomladni festival Lichun

4. Februar je v tradicionalnem kitajskem koledarju praznik, ko se formalno začne pomlad. Običajno je malo pred ali pa za začetkom kitajskega novega leta, ki je vezan na luno in ne na sonce kot naš gregorjanski koledar. Vendar astronomi pravijo, da ne gre le za delitev solarnega leta v tradicionalnem kitajskem koledarju, temveč je to predvsem čas praznovanja. To je čas, ko se ljudje srečujejo, jedo pomladne palačinke in si ogledajo predstave, ki temeljijo na zgodbah in mitih o pomladi. Celotna dežela pomaha zimi in začnejo se praznovanja ob kitajskem novem letu.

“Lichun” pomeni dobesedno začetek pomladi in je prvi dan delitve leta na 24 sezonskih period leta, glede na tradicionalni kitajski koledar. Kitajski meseci sledijo Luninim menam, zato se ne pokrivajo povsem točno z letnimi časi. Da bi kmetom pomagali pri odločitvah, kdaj sejati in žeti, so sestavljalci koledarja koledar razdelili na 24 sezonskih period leta, ki se imenujejo jiéqì節氣.

Beseda jiéqì dobesedno pomeni “časovni vozel”, v meteorološkem smislu pa besedo lahko prevajamo kot “sončevo obdobje”. Vsak vozel pomeni trenutek, ko Sonce doseže eno od 24 enakomerno razporejenih točk vzdolž ekliptike, vključno s solsticiji in enakoonočji, ki so postavljene v intervalih po 15°.

Jiéqì-ji sovpadejo na približno isti datum po gregorijanskem koledarju, po kitajskem koledarju pa nimajo nekega točnega obrazca. V tabeli so dani približni datumi, ki se lahko razlikujejo en dan od leta do leta, odvisno od vpliva prestopnih let v gregorijanskem koledarju.

Jiéqì-je objavijo vsako leto v kmetijskih pratikah. Kitajsko novo leto je običajno najbližje jiéqì lìchūn, to je “začetek pomladi”. V tabeli so te mere podane po standardni astronomski konvenciji ekliptične dolžine, po kateri je kot 0° točka spomladanskega enakonočja. Termin lahko označuje mejnik periode, v kolikor označuje prehod v novo astrološko znamenje.

Lunin koledar je najverjetneje najstarejši koledar na svetu, saj sega več kot 4.000 let nazaj. Kitajsko leto temelji na luninem koledarju in se vedno začne po drugi mladi luni po zimskem sončnem obratu. Njegovih dvanajst živalskih znamenj je zelo podobnih dvanajstim znakom zahodnega zodiaka, vendar so določeni z letom rojstva in ne mesecem.

Imenovanje dvanajstih let v kitajskem luninem ciklu izhaja iz legende o Budi. Preden je zapustil svet, je Buda povabil vse živali sveta na pojedino. Samo dvanajst živali se je odzvalo povabilu. Najprej je prišla podgana, nato pa še bivol, tiger, zajec, zmaj, kača, konj, koza, opica, petelin, pes in še prašič. Tako se je Buda odločil, da bo leto poimenoval po vsaki živali, ki je prišla na pojedino, v vrstnem redu njenega prihoda. Vsako leto v tem dvanajstletnem ciklu sedaj predstavlja simbolična žival, katere lastnosti naj bi vplivale na svetovne dogodke, osebnost in usodo vsakega živega bitja, ki se je rodilo v tem letu.

ZHAO Zhiheng, direktor akademije astronomije v Tianjin-u pravi, da so Lichun poimenovali tudi “Dachun” ali “ko udari pomlad”.

Stara tradicija je zapovedovala, da so na Lichun žrtvovali vola. Gre za tradicijo, ki sega vse do dinastije Han pred 2000 leti. Vendar v ritualu niso žrtvovali živega vola, temveč kip iz gline. Na večer Lichuna je visok, močan, mlad moški, ki je igral vlogo  “Mangshen, boga vzhoda, boga pomladi in boga trav in dreves” z vrbovo šibo udarjal glinen kip vola, obkrožale pa so ga plesoče mladenke in moški. Kasneje so kip zamenjale podobe na rumenem papirju, ki visijo po domovih, da bi privabile pomlad v hišo. Gre za sliko pomladnega vola, ki označuje začetek dela na poljih.

Verjetno ni naključje, da v tem času tudi v naši tradiciji praznujemo zelo podoben prehod. Običaj izhaja iz pradavnine, ko so naši predniki verovali, da bodo na ta način pregnali zimo in priklicali pomlad. Gre za pust.

Beseda pust izhaja iz besedne zveze “meso pust”, torej iz časa posta. Verjetno gre za izraz identičen italijanskemu “carne leva”, kar prav tako pomeni pusti meso. Iz tega je tudi nastala beseda carnebale oziroma slovensko karneval – se pravi pustno rajanje.

DIVINE.SI

Imbolc

Imbolc, 1. Februar
Ključ: Prebujenje
Simbol: Metla, belo cvetje, slamnat križ boginje Brigit
Kristal: Ametist, Akvamarin, Turkiz, Oniks

Imbolc je keltski praznik, ki se ujema z večerom sveč, ki so ga uvedli s krščanskim koledarjem, tradicionalno pa je to praznik posvečen boginji Brigit ali Bride, ki predstavlja tisti del boginje, ki je mladenka.
Brigit je irska boginja poznana po vsej Evropi kot »sijoča« zaradi njene navdihujoče lepote in ognjenih lastnosti.
Na ta dan se nanjo obračajo vsi, ki si želijo zdravja, plodnosti in kreativnosti. Prinaša duhovno inspiracijo in modrost, častili so jo druidi (keltski svečeniki in mistiki). Od tega dne pa vse do 21. marca je njeno obdobje, ko se pripravlja na rast in obnovo. Kača boginje Brigit se pokaže iz maternice mame Zemlje in pogleda, kakšno je vreme (tradicija Svižčevega dne (Groundhog Day)).

Imbolc je eden od štirih praznikov ognja v keltskem kolesu leta, ki čast enega od štirih faz letnega ciklusa naravne rodovitnosti.
S prvim februarjem se v naravi začne faza izdiha, ki naravo uvede v pomlad in vse do viška poletja, ko se s prvim avgustom začne faza vdiha. Osrednja lastnost praznika ognja je upoštevanje našega odnosa z Zemljo in z bitji, ki živijo v vzporedni realnosti – v devinskem svetu (silfi, rusalke, undine, vilinci, elfi, salamandri, gnomi…). Prazniki ognja torej že tisočletja častijo devinsko realnost.

Na ta dan prižgite nov ogenj. Včasih so prižigali  ogenj, kresove in sveče, da bi nazaj zvabili sončni sij pomladi. Zato prižgimo luč, se zahvaljujemo  sili življenja v nas in zunaj nas. Ne glede na to, da je v naravi še vedno zima, je Imbolc prvi opomin, da prihaja pomlad. Na ta praznik so blagoslavljali seme in orodje, ki so ga uporabljali pri delu na polju.

Imbolc kot prvi dan keltske pomladi sporoča, da se je mati narava pričela premikati v globokem snu, novi val življenjske energije je pripravljen, da se požene v rast. Imbolc slavi kreativnost. Pust je eden od  praznikov, ki je še iz poganskih časov praznovanj povezan z Imbolcem.

Trenutke tega vznemirljivega časa praznujemo tako, da zemljo pripravimo na nov val zemeljske življenjske energije. Priporočljivo je tudi, da očistite svoja življenja tako fizično, mentalno, duhovno kot čustveno. S tem naredite prostor novim, svežim stvarem v življenju. Počistite svoje predale in omare, počistite svojo kramo, stvari, ki jih ne potrebujete več podarite. S tem, tako kot boginjo Brigit, pokličete nazaj svojo energijo.

Imbolc nas spomni, naj sledimo notranjim vizijam in sledimo navdihom, ki prihajajo od znotraj. Opominja nas na sposobnost mladenke, da z energijo plodnosti napolnimo naše najglobje želje in notranje namere. Spomni nas na pomen pozornosti, da tisto, čemur namenjamo svojo pozornost raste in se krepi. Ob imbolcu sejemo semena, ki kasneje zrastejo v tisto, kar smo sejali. Imbolc predstavlja začetek zunanjega potovanja, gre za združitev notranjega z zunanjim, ko se energije od znotraj prenesejo navzven. Zato je to praznik, ki slavi prebujanje zemlje in naraščanje življenjske sile, ki je tvorec plodnosti in rasti.

Keltsko izročilo veliko lažje razumemo, če živimo v stiku z naravo in kmečkimi opravili. Veliko tega znanja se je preneslo od ust do ust predvsem na podeželju, kjer so stari miti in zgodbe še vedno aktualne. Pri praznovanju Imbolc gre predvsem za osebni odnos do sveta, do živali, ki dajejo mleko in so v zimskem času omogočale preživetje plemena oz. družine, gre za odnos do materinstva in dojenja, ki omogoči rojstvo in razvoj otroka. Tako so tudi obredja povezana z večinoma mlečno hrano, stari Kelti so nastavljali darila za Brigit in njeno kravo, s katero je največkrat upodobljena. Obredje je povezano tudi s prošnjo prednikom po dobri letini.

Zahvalite se za vse, kar je na vaši mizi in vse, kar je v vaši shrambi ali hladilniku. V tem času je pomembno, da se spomnimo, da vso hrano, ki jo uživamo nekdo prideluje in le upamo lahko, da je ta “nekdo” čimbolj v stiku z naravo in njenimi cikli. Z blagoslovom hrane lahko spremenite njeno vibracijo, hvaležnost pa bo vplivala na nas vse. Zato bodimo hvaležni za vse kar je.

DIVINE.SI

Yule

Yule, Zimski solsticij, 21. december

Ključ: Umirjenost, počitek, oklevanje
Simbol: Venčki iz smrečja, božje drevce,
bršljan, omela, zlata sveča
Kristal: Rubin, Smaragd, Diamant

31.10 je po legendi stari bog umrl, se vrnil domov na Drugi svet ali Tir – Na – Nog in potrpežljivo čakal na ponovno rojstvo ob zimskem solsticiju. 21.12. je dan, ko je noč najdaljša in dan najkrajši.
Temna polovica leta se prelevi v svetlo polovico.
Naslednji dan bo Sonce malo višje na nebu in dan bo malo daljši.

Sile v naravi počivajo, se usmerjajo navznoter. Vendar se globoko v nedrjih Zemlje novo življenje pripravlja na rast.

Ko je Krščanstvo prevzelo poganske praznike, so Yule začeli praznovati kot Božič. Prevzeli so tudi mnogo poganskih simbolov povezanih s tem praznikom luči. Prižiganje sveč in obešanje venčka na vrata, sta samo dva od najbolj poznanih simbolov Luči. Mitološko gledano je na Yule boginja rodila sončnega boga, na najdaljšo noč zato vsako leto praznujejo ponovno rojstvo – sonca.

Najdaljša noč v letu se je imenovala Materina noč, saj je v temi boginja še enkrat rodila Luč. Isis je rodila Horusa, Marija sina Jezusa, Freya sina Baldurja, gre za simbolično rojstvo Luči.
Freya je boginja magije, sonca, moči in molitve. Njen simbol je omela, ki simbolizira mir in ljubezen ter obljublja poljub vsakomur, ki se sprehodi pod njo.

Na ta večer Velika Mati rodi otroka upanja. Na najdaljšo noč v letu so predniki proslavljali ponovno rojstvo sina, ki bo segrel zmrznjeno zemljo in omogočil, da se bo iz semen, ki jih je skozi dolgo zimo varovala Zemlja, razvilo novo življenje. Prižigajo se sveče in kresovi v pozdrav novorojenega sina. Vrnjena luč zaključi cikel življenja, smrti in ponovnega rojstva. V procesu ponovnega rojstva določate nova semena, nove namere, nove odločitve, za nov cikel.

To je dan preobratov, ključen trenutek, ko se začne nov cikel. Dvanajst dni Božiča se začne 25. decembra in traja do 6. januarja, ko so praznovali mali božič, v tem obdobju so se obdarovali.

21.12. je začetek 22 svetih dni Božiča, ko je primeren dan, da postavite božično drevesce. Okrasite ga z zlatimi in rdečimi okraski, ki tradicionalno, skupaj z zeleno predstavljajo novo rojstvo.
Po stari tradiciji so na poljih prižgali kresove. Otroci so hodili od hiše do hiše z jabolki in pomarančami v košari, ki je bila narejena iz zimzelenega stebla. Jabolka in pomaranče predstavljajo Sonce. Stebla simbolizirajo neumrljivost. Božično drevo, omelo in bršljan so povabilo Naravi, da se pridruži proslavljanju. V ta namen v bližini vhodnih vrat nameščamo vejico božičnega drevesca.

V tem času ponovnega rojstva se začnemo bolj zavedati svoje povezanosti z angelskimi energijami, ki so del nas in so v nas. V tem času nas na svojo prisotnost začenejo opozarjati z vseh koncev. Pojavljajo se na televiziji, v trgovinah jih videvamo na policah, z njimi se obdarujemo in z nami so, da nas spomnijo, kdo smo v resnici in da so del nas in v nas.

Iz teme prihajajo vizije in navdih s strani duha, novo življenje začne rasti s pomočjo življenjske sile. Vrne se energija ognja, jang energija, sonce, ki aktivira naš notranji vodni svet in nas navdihne, da odidemo iz teme. To je čas ponovnega vstajenja, ko se najgloblji vzgibi manifestirajo v zunanji svet in soustvarjamo to, kar smo izbrali zase. To je čas sprejemanja odločitev, ki bodo prečistile in okrepile našo povezavo z duhom in našo duhovno pot. V tem času se izoblikujejo duhovne moči, naša kvintesenca, ki je peti element, vir vseh smeri ali duh, ki povezuje vse kar obstaja. V duhu ni ne začetka in ne konca, je le nadaljevanje.

Tukaj se začnemo zavedati, da ustvarjamo vibracije v duhu z vsako mislijo, besedo, dejanjem, vsako čustvo in vse kar storim se vrača anzaj k meni.

Zimski solsticij predstavlja konec jin ciklusa in začetek jang ciklusa, ko se sonce vrača. Zemljin ciklus se ohranja v harmoničnem ravnovesju s pomočjo naraščujočega in upadajočega ciklusa sonca, ki ustvarja uravnoteženi sili jina in janga.

Zimski solsticij je praznovanje povratka sonca, povratka svetlobe in povratka ciklusa zunanje rasti. Čas za delovanje še ni napočil in vendar se v notranjosti čas zunanje rasti že začenja.

DIVINE.SI

Praznik svetlobe in obnove

Praznovanje sv. Lucije 13. decembra je – poleg švedskega praznika »midsommar« v juniju – eno izmed osrednjih praznovanj v švedski kulturi in je nedvomno povezano z nekdanjimi življenjskimi pogoji v skandinavski kmečki družbi, s temo in lučjo, mrazom in toploto.
Ime Lucija izhaja iz latinske besede lux, ki pomeni svetlobo, luč

Poznamo dva načina praznovanja sv. Lucije: eno temelji na praznovanju kot ga poznajo na Švedskem, nekoliko drugače pa ta dan praznujejo v Italiji. Po švedskem ustnem izročilu je bila noč pred Lucijo nevarna noč, ko naj bi bile na delu nadnaravne sile, verjeli pa so celo, da v tej noči spregovorijo celo živali. Prav zato naj bi bilo bolje tisto noč ostati buden.

Lucija je pradavna podoba, ki se pojavlja v vlogi nosilke svetlobe sredi temne švedske temne. Mlado dekle s krono iz sveč je na noč pred 13.12. obdarovala otroke s sladkarijami. Ona je bila tista, ki je klicala nazaj sonce in preganjala temo, zato so ta dan imenovali praznik svetlobe in obnove. S pesmijo je razveseljevala ljudi okoli sebe in jim delila posebne žefranove kolačke.

Praznovanje Lucije je uvod v božični čas in nakazuje, da se približujemo daljšim dnevom in krajšim nočem. Tradicionalni Lucijin sprevod sestavljajo: dekle, ki predstavlja sv. Lucijo, oblečena je v belo, njene družice in zvezdni palčki, ki jih predstavljajo fantje, ki nosijo klobuke z zlatimi zvezdicami.

Po starejših koledarjih je bila ta noč najdaljša v letu. Vsekakor pa je to noč, ko se začne v naravi vse pripravljati na 12 svetih noči, ki se začnejo tradicionalno v noči iz 24. na 25.december.
Na dan svete Lucije naj bi se začel proces preobrata, zato ta dan imenujejo Praznik Luči. Kajti po nekaterih virih naj bi se na ta dan začel proces v katerem se vsako jutro še vedno zdani minuto kasneje, medtem, ko se zvečer naj ne bi več stemnilo minuto hitreje, temveč naj bi ta večerni  čas v dneh od 13.12. do 21.12 ostajal isti. S tem naj bi svetloba postopoma začela premagovati sile teme.

Tudi letos lahko opazujemo meteorski dež Geminidov, ki se bo začel 7. decembra in ki naznanja vstop v izjemno zdravilen čas v letu v 12 svetih noči, ko so energije zdravljenja izjemno močne in so nam na voljo, da obnovimo svoje fizično telo in povežemo vse aspekte sebe, tudi čutveno in mentalno telo z duhovnimi telesi v eno celovito Bit. Svoj vrhunec bodo dosegli v noči z 13. na 14. december, nadaljevali pa se bodo vse do 17. decembra.

Meteorski dež je sicer astronomski pojav, ki se pojavlja vsako leto okoli 13. decembra.  Meteorski dež je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke. Točka iz katere izvirajo meteorji se imenuje radiant. Meteorski dež izhaja iz asteroida, ki se imenuje Phaethon.

Meteorji so posledica delcev, ki vstopijo v atmosfero Zemlje z izredno veliko hitrostjo. Manjši delci zaradi trenja pri gibanju skozi zrak izparijo. Večji delci pa pustijo svetlo sled, ki hitro izgine. Sled nastane zaradi zastojnega tlaka, ki deluje na delec pri gibanju skozi zrak. Večina delcev tako razpade in nikoli ne dosežejo površine Zemlje. Kadar pa delec (ali njegov del) pade na površino Zemlje, ga imenujemo meteorit ali zvezdni utrinek.

Nato pa se bo začel meteorski dež Ursidov in sicer 17. decembra in bo trajal vse do konca leta. Vrhunec bo dosegel iz noči 21. na 22. december, ko lahko pričakujemo okoli 10 utrinkov v eni uri. Komet Tuttle, ki je vzrok za obilni meteorski dež avgusta je starš temu meteorskemu dežju v decembru.

DIVINE.SI

Super Luna

Super Luno so včasih imenovali Perigejeva luna, dokler ni dobila bolj posebnega naziva Super Lune, ki ji ga je dodelil astrolog Richard Nolle. Označil jo je kot:“… novo ali polno luno, ki se nahaja najbližje Zemlji na svoji orbiti.” Super luna je videti do 14% večja in do 30% bolj svetla kot je običajno. Glede na podano definicijo Richarda Nolle imamo letno 4 do 6 super Lun, kar vključuje tako mlaj kot polno luno.

V letu 2016 pa imamo kar tri jesenske polne lune kot super lune; 16.  oktobra, 14. novembra in 14. decembra.

Super Luna se pojavi ker luna ne kroži okoli Zemlje po krožnici, temveč elipsi. Razdalja med Luno in Zemljo se spreminja tekom meseca in leta. Najdlje stran je 405,000 km, kar se imenuje apogej ali vrhunec, ko pa je najbližje to imenujemo perigej. V času, ko perigej sovpada s polno ali prazno luno to imenujemo Super Luna.

In kako blizu bo v resnici? Od nas bo oddaljena 356 508 kilometrov. Še vedno torej ne bo ravno na dosegu roke. Tako blizu ni bila vse od januarja 1948 in tako blizu se ne bo vrnila do novembra 2034

Kako Super Luna vpliva na nas?

Super Luna močneje vpliva na naravne pojave, vreme in tudi ljudi. Super Lune povezujejo tudi z ekstremnimi pojavi v atmosferi, zemljini skorji in oceanih – in seveda ljudeh. Povzročale naj bi močno plimovanje, poplave, močne nevihte, vulkanske izbruhe in potresno delovanje.

Super Luna pa intenzivno vpliva tudi na naše notranje vode. Pogosto ljudje čutijo večji nemir, kot običajno ali pa imajo precej več energije kot običajno, čemur lahko brez dvoma pritrdim sama. Ljudje v tem času izkušajo precej bolj turbulentna čustva, so bolj čustveni,razdraženi in včasih celo rahlo histerični.

Značilno za Super Luno je, da tako kot iz zemlje, tudi iz nas izvabi sile iz globin. To pomeni, da se bolj glasno oglašajo naše sence, da smo bolj nagnjeni k izbruhom.

Super Luna je zelo intenzivna. Super polna Luna prinaša še bolj dramatične in globoke vrhunce, zaključke, izpolnitve, kot je to običajno za polno luno. Zato se nanjo pripravite in izkoristite ta izjemni čas, ki brez dvoma prinaša velike priložnosti za rast. Bodite pozorni na prenagljene odločitve v tem času, ki jih lahko kasneje obžalujete.

To je brez dvoma idealen čas za vpogled, kje se trenutno nahajate in kam se želite premakniti naprej. Poglejte na svoje prioritete in ponovno nastavite svoj notranji kompas na resnični sever. Uporabite to izjemno energijo Super Lune za svojo rast in se ne predajajte strahovom, ki se utegnejo prebuditi v vaši notranjosti. Super Luna je lahko vaša priložnost, da v sebi odklenete še neizkoriščene potenciale.

Polna luna v Biku 14.11.

Vsaka polna luna je čas praznovanja, čas negovanja in nagrajevanja, Je čas razkrivanja in priložnost za obnovo, prenovo, regeneracijo tako telesa kot tudi uma in duše. Razkritja bodo bogato prisotna in od nas je odvisno ali bomo v oknu do 13.11. do 15.11. objeli in utelesili vse kar nam ta luna prinaša.

Luna v Biku razkriva moč senzualnosti. Mnogi ljudje zamešajo senzualnost s seksualnostjo in tokratna polna luna bo v polnosti razkrivala doživljanje čustnosti skozi vse čute, ki jih imamo. Bik je znamenje, ki nam pokaže, kako pomembno je, da znamo uživati v življenju. Užitek razkriva globine in te povabi v doživljanje bogastva življenja skozi izkušanje.

Venera je vladar Bika in jo poznamo kot boginjo ljubezni. Čutnost, okušanje, vonjave, dotikanje je mogoče le, ko upočasnimo, zato je tokratna polna luna povabilo v polnost izkušanja z vsemi svojimi čuti. Romantika bo v tem času v zraku in to je čas za prebujanje v svoje želje in potrebe.

Zagotovo z njo prihajajo številni izzivi, iritacija in pritiski. Gre za zgostitev energije, ki čaka, da jo sprostimo, da se osvobodimo. Če čutite ta pritisk je ta čas izjemen za to, da se prebudite in se izrazite. Iskrenost glede tega kar čutite je v tem času ključnega pomena.

Vaše telo je tempelj in čas je, da se prebudite, da se povežete s svojim čutenjem, s svojo intuicijo, da zmorete pogledati vase. Polna luna nas dreza, da si priznamo kaj čutimo, ne gre za njeno trpinčenje, pravzaprav nam odpira portal soočenja z energijo, da to prepoznamo in si priznamo ter presežemo. Čas je za ples, za radost, za povezovanje z modrostjo svete ženske energije.

Maternica igra pomembno vlogo v tem prizemljevanju in utelešanju modrosti, svetosti ter ljubezni.

DIVINE.SI