Življenje je ciklično.
V praksi to pomeni, da gremo skozi vse faze rasti.
Zasajamo novo, negujemo in hranimo tisto, kar raste, pobiramo sadeže.
In potem pride tista faza, ki se je mnogi bojijo.

Staro odhaja. In novo prihaja.
Prihaja tisto, kar je bolj uglašeno z rastjo, ki si jo v sebi naredila.

Ko vse v tvojem življenju razpada, je gotova ena stvar, k tebi prihaja novo.
In to je super novica.

Ko smo v sebi pripravljeni na energijsko nadgradnjo, bo življenje poskrbelo, da bo vse tisto, kar ni uglašeno s tem kamor se premikamo, odšlo.

Življenje te ljubi. Usmerja te točno tja, kamor tvoja Duša izbira zate, da se premakneš. In premaknilo te bo do meja tega, kar se ti zdi možno in sprejemljivo. Vedno znova in znova.

Življenje te prisili v to, da se razcvetaš v svoj polni potencial.
Tak je načrt.
To je namen.
To ni slučajno.
In je vse prej kot udobno.

To je levitev.
Slačiš staro, da bi lahko oblekla novo.

In na papirju je ta proces nekaj, kar se dobro sliši.
V realnosti pa je umiranje starega, tistega, kar ni več v sozvočju s tabo, boleče.

In boleče je gledati kako razkrajajo stari načini delovanja, odnosi, službe, denar, stvari razpadajo pred tvojimi očmi.
In ob tem, ko gledaš stvari, kako odhajajo je pomembno, da se zavedaš, da je ta razpad del preboja, v katerem si.

Je del prehoda v novo.

Spomnim se, ko sem prvič poslušala Caroline Myss kako je razlagala o selitvi iz nega nadstropja v drugega v svoji stavbi življenja. Zapuščaš svoje staro stanovanje, za sabo puščaš sosede in pohištvo. Le redki ti bodo sledili v novo nadstropje, na nov nivo v tvojem življenju.
In to je ok.

Dokler ni ok.
Ker si v uporu.
Ker si v bojevanju s tem, kar se dogaja.

Ključ je v dopuščanju.
In v prepuščanju.
Kar terja zaupanje vase in zaupanje v proces.

Izziv je brez dvoma v tem, ker gre za razpad znanih identitet.
In osebnost se upira temu, da bi staro odšlo.
Tvoja osebnost se bo upirala procesu v katerega te pelje tvoja Duša.

Počasi prihajam ven iz svojega 2,5 letnega prehoda prehoda skozi Menopavzo.
Stroka pravi, da si na drugi strani leto po zadnji menstruaciji. V praksi vidim, da je to en del procesa. Premik skozi ta portal terja slačenje na vseh nivojih, energijskih, čustvenih in fizičnih. In sploh ni zabavno.

Leto 2024 je bilo zame osebno eno najtežjih. Definitivno ga ne bi ponavljala.

Z vso gotovostjo lahko rečem, da sem popolnoma druga ženska kot sem bila pred tremi leti.
Toliko stvari sem morala v teh letih odložiti in pustiti za sabo.

In vem koliko zaupanja vase je bilo potrebno, da sem se premikala skozi razkrajanje mojega življenja.

Premikala sem se skozi odlaganje identitet in načinov delovanja, ki sem jih prevzela s strani družine, družbe, izobraževalnega sistema. Soočala sem se s tem v kolikšni meri sem se prilagodila, da bi sploh lahko preživela.

V sebi čutim svobodo in suverenost, ki je prej nisem poznala.
Življenje te resnično iniciira.

In takrat, ko ti življenje ponudi tovrstno levitev, ki pogosto pride zakrinkana v boleče preizkušnje, je umetnost v tem, da se spustiš v proces. Da se predaš toku, ki te zgrabi.

Ko te zgrabi tornado, kot je zgrabil Dorotejo v Čarovniku iz Oza, se mu ni modro upirati.
Odnesel te bo s sabo.
Življenje te bo peljalo po opečnati cesti z vsemi preizkušnjami na poti.
In na koncu boš ugotovila, da si tiste rdeče čevlje, ki te lahko peljejo nazaj Domov imela ves čas na nogah.

Ko te proces na drugi strani izpljune ven, uzreš veličino prehojene poti.
Prepoznaš notranje delo, ki ga je pot terjala od tebe.
Ugotoviš koliko časa, energije in ostalih virov si vložila vase.
Da je bilo potrebno ustvariti prostor, sveti prostor, da se je ta proces lahko odvil.
Ker proces alkimije v katerem se dogaja preobrazba terja, da imaš stabilno posodo, da v njej lahko alkimiziraš vse tisto, kar ti ne služi več.

In verjemi, vredno je.
To ti lahko z vso gotovostjo zagotovim.
Če potrebuješ pomoč pri ustvarjanju prostora zase, te lahko vodim skozi proces in s teboj delim orodja, ki so pomagala meni na moji poti.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Si se kdaj vprašala, zakaj ne živiš življenja kot si ga želiš?

Zamisli si vse tiste stvari, ki si jih v vseh letih želela povedati, narediti, podeliti, pa jih nisi, ker te je nekaj držalo nazaj.

In skoraj zagotovo je bilo tisto nekaj pomanjkanje zaupanja vase.

Osupljivo spoznanje, ki je pretreslo moj svet se je glasilo; brez zaupanja vase ostajaš v neizpolnjenih sanjah, z izgovori in pogosto paralizirana.
To te izčrpava, frustrira in spravlja v depresijo.

Zato začneš iskati…

Ko čutiš, da si prerasla življenje, ki si ga živela do sedaj, iščeš.
Greš na terapijo. Greš k zdravilcem.
Bereš knjige. Poslušaš seminarje.
Ja, iščeš.

Ne glede na to kaj si želiš zase – več energije, boljše počutje, lažje telo ali boljše medsebojne odnose, bi ti bilo lažje, če bi lahko dala na stran dvome in skrbi, ter popolnoma zaupala vase.
To je še posebej pomembno takrat, ko so okoli tebe ljudje, ki se ne strinjajo s teboj.

Iskanje potrditev

Izziv ženske je brez dvoma v tem, ker si želi in išče potrditev iz zunanjega sveta.
Pomanjkanje samo-zaupanja je tisto, kar sodobno žensko zadržuje, da bi resnično zaživela svoje sanje. Vodi jo v ugajanje, perfekcionizem, pretirano pripravo in dvome glede svojih sposobnosti.

Izziv je v tem, ker ženska enostavno ne verjame, da je tako dobra kot je.
Želi si potrditve in zaradi tega se pogosto prilagodi in ustreže drugim namesto, da bi bila zvesta sama sebi.

Reci NE

Ženska težko reče NE, ker je tako dober občutek, ko si izbrana, še posebej s strani moškega. Uživaš v tem, da lahko ustrežeš očetu, šefu, ljubimcu, prijatelju.
Nočeš razočarati ljudi okoli sebe.
Želiš osrečiti ljudi okoli sebe, ker je preveč boleče, če je tvoja notranja punčka izločena, zapuščena ali izdana. Zato iščeš potrditev zunaj sebe. Kar te nikoli ne pripelje tja kamor si želiš.

Notranja gotovost

Notranja gotovost, to, da se zaneseš nase in zaupaš vase je tisto, kar te pripelje tja, kamor si želiš iti.

Da bi resnično zaupala vase se boš morala soočiti s svojo potrebo po zunanji potrditvi.
Veliko raje iščemo zunanjo motivacijo, ki le redko pripelje do uspeha na področju, kjer želiš narediti premik. Vendar te le notranja zavezanost sebi, zaupanje vase resnično vodi do uspeha.

Prisluhni navznoter

Pomembno je, da prisluhneš svojemu notranjemu glasu.
Kar pomeni, da utišaš vse tiste glasove, ki bi ugajali, ustregli, naredili stvari prav.
In vem, da je res težko slišati sebe in slediti sebi v svetu, ki je kot morje različnih mnenj in hrupa.

Upočasnitev

Zato je upočasnitev in to, da si podariš čas zase tako zelo pomembno.
Potrebuješ čas, ko si v miru in v tišini. Pa naj bo to sprehod v naravo. Poslušanje vode pri mestni fontani. Ali šumenje vetra, ki ti mrši lase, ko greš na svoj kolo in se zapelješ do prijateljice na kavo.

Pomembno je, da zavestno upočasniš, da bi se lahko zaslišala navznoter.
Ko upočasniš, se lahko uglasiš na tisto, kar se premika v tvoji notranjosti.

Zame je to ples.
Ali pa joga.
Ko se usedem na podlago in upočasnim svoje dihanje.
Umirim telo.
Začutim svoje notranjost.
Opazujem, kaj se premika v meni.

Ustvari prostor

Da imam na voljo prostor, kjer stopam v stik s svojo notranjo modrostjo.
Pomembno je, da se ne ujameš v pretirano razmišljanje, ker je to tisto kar je za žensko velik izziv.

To, kar bo vedno znova ubilo zaupanje vase je pretirano razmišljanje, ustrežljivost, perfekcionizem in premlevanje starih neuspehov.

Samo takrat, ko si zvesta sebi in zaupaš vase, lahko izraziš sebe in podeliš z ljudmi to kar je tvoje darilo.
Bolj, ko boš ti v sebi vedela kaj si želiš in kdo v resnici si, bolj zvesta boš lahko sama sebi.
Bolj se boš zanesla nase in zaupala vase.

Zaupaj Vase

Zaupanje sebi terja, da si povezana s svojo intuicijo. S tistim tihim glaskom v tebi, ki ti sporoča kaj je tisto, kar je zate najbolj modra izbira v danem trenutku.
Tvoja intuicija ne kriči. Šepeta.
In tako zlahka jo preglasi hrup zunanjega sveta in pričakovanja okolice. Ali pa hrup tvojega mentala, ki te vedno spomni na vse neuspehe in strahove, ki počivajo nekje v tvoji notranjosti.

Redna praksa

Zato je tako zelo pomembno, da imaš prakso, redno prakso, ki ti pomaga utišati vse tiste glasove, ki so v tvoji glavi.

Pomembno je, da se spomniš, da te svet potrebuje.
Da si na tem svetu z razlogom.
Da je vse že v tebi.
In da si ti tista, ki mora najprej zaupati vase, da bi lahko tudi drugi zaupali vate.

Življenje se odpira iz tvoje notranjosti v svet.
Kot cvet v razcvetu.

Zaupaj razcvetu.

Zaupaj, da v sebi veš kdo si in zakaj si tukaj.
Bodi zvesta sebi.

Svet te potrebuje.
Potrebuje tvojo edinstvenost, enkratnosti n neponovljivost, ki jo samo Ti prinašaš na ta planet.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v svetu!
Taja Albolena

»Moja največja frustracija v odnosu z moškimi je moja samoumevnost.
Ko se do konca predam in dam vedeti, da je moj fokus izključno na tem odnosu, se malce preveč “sprostijo”. V obliki te samoumevnosti.«

Samoumevnost je ena najbolj bolečih točk za žensko v partnerstvu.
Ko se ne počutiš cenjeno, spoštovano, ko ne čutiš ljubeče naklonjenosti s strani druge osebe je kot bi en del tebe umrl. Ljubeča naklonjenost je ena od petih najpomembnejših potreb ženske, skupaj s povezanostjo in varnostjo.

Ko čutiš, da te oseba v odnosu jemlje za samoumevno, se počutiš vedno bolj razvrednoteno, osamljeno in zamerljivo.

Vsi imamo potrebe in žeje.
In če ne poveš kaj potrebuješ, te imajo ljudje zlahka za samoumevno.
Večina ne zna brati misli.
Če ti ne izraziš stvari, oseba na drugi strani misli, da se strinjaš s tem, kako stvari so.

In to, da je potrebno stvari skomunicirati je nasvet št.1, ko so naši odnosi na preizkušnji.
Izziv je v tem, da največkrat ne veš kako povedati.
Težava je tudi v tem, da ne veš, kaj zares potrebuješ, še posebej, če si v vlogi Samoumevne Ženske že dolgo časa.

Številne ženske se počutijo samoumevne v odnosu s prijateljicami, sodelavci, šefom v službi, partnerjem. V glavnem v vseh odnosih v svojem življenju.

Kaj je samoumevnost?
Nekoga za samoumevnega jemljemo takrat, ko pričakujemo, da bo tam, vendar njene vloge v našem življenju ne cenimo.
To občutiš kot jemanje.

Seveda so ljudje, ki so neobčutljivi in brezobzirni, vendar je takrat, ko se počutiš samoumevno modro pogledati kaj je na tvoji strani, česar ne ceniš pri sebi.

V praksi opažam, da imajo s samoumevnostjo težave ženske, ki ne marajo konfliktov.

Tiste, ki se bojijo zavrnitve, tega, da bi jim ljudje rekli NE.
Ljudje vedo, da se ne bo postavila zase in da jih ne bo soočila s stvarmi.

Tiste, ki ne morejo zavrniti ljudi in reči NE. Tiste, ki vedno znova delajo usluge in ko nekdo prosi za uslugo vedno rečejo JA. Tudi če na svoj račun.

Tiste, ki nimajo mnenja in se vedno prilagodijo drugim. Če redko ali nikoli ne poveš kaj potrebuješ in si želiš, je razumljivo, da se ljudje sploh ne ukvarjajo s tem, ker jim je samoumevno, da se boš strinjala.

Tiste, ki iščejo potrditev za svoja dejanja zunaj sebe. Ko daš ljudem ta signal, da potrebuješ njihovo privoljenje in potrditev, s tem poveš, da te lahko nadzirajo in kontrolirajo, ker boš naredila kot želijo oni.

Tiste, ki so neodločene. Ki se ne morejo odločiti in izbrati stvari. In ko svetu pokažeš, da ne veš kaj bi rada, kaj potrebuješ in kaj si želiš, jim daš dovoljenje, da te svet vodi in upravlja s tabo.

Tihe sive miške, ki se nikoli ne bodo postavile za to, česar ne odobravajo v svetu. Ljudje vedo, da si preveč preplašena, da bi se postavila zase in to jim da svobodo, da te zatrejo. Če se ne oglasiš, ko te ima nekdo za samoumevno, se bo to ponavljalo.

Tiste, ki ugajajo ljudem okoli sebe. Ko se trudiš, da bi bila dobro zapisana pri vseh ljudeh v svojem življenju in da bi ljudje imeli dobro mnenje o tebi. Strah pred neodobravanjem vodi v samoumevnost.

Tiste, ki se razdajajo za druge in skušajo biti vse za vse. Na račun sebe pomagaš drugim v upanju, da boš nepogrešljiva zanje. S tem pa postajaš vedno bolj samoumevna za najmanjše stvari, ki jih potrebujejo v svojem življenju. Vedo, da lahko vedno računajo nate.

Tiste, ki so kot predpražniki vedno na voljo.

Tiste, ki so negotove, z nizko samopodobo in nizko samozavestjo. Ko ne veš kako se počutiš, kaj potrebuješ, v resnici ne veš ZA kaj si v svojem življenju. Kaj v resnici podpiraš in kaj si želiš? Pomembno je, da ti veš zase.

Samoumevnost je največji ubijalec odnosov.
Samoumevno se počutiš, ko se trudiš, prispevaš in to ni opaženo, prepoznano in cenjeno na drugi strani. Lahko je celo pričakovano, da se boš vedla ali delovala na točno določen način.

Oseba, ki te ima za samoumevno meni, da je vse ok.
Ne bo se potrudila, da bi bilo za tvoje potrebe in želje poskrbljeno, ker največkrat niti ne ve, kakšne so. Zato je tako zelo pomembno, da jih poveš na glas.

Samoumevnost ima v odnosih resne posledice.
Je razlog številka ena za razhode med partnerji.

Ko se eden ali oba vedeta na načine, ki drugi osebi dajo občutek, da je necenjena in ni spoštovana, tovrstno obnašanje daje osebi občutek, da je odnos v redu tudi brez dejanj, ki izražajo cenjenje in hvaležnost.

Pomembno je, da samoumevnost nasloviš, v nasprotnem primeru to vodi v zagrenjenost in zamere, kar ima za posledico toksičnost v odnosu. To pa vodi v nezadovoljstvo in to, da se počutiš nesrečno.

Na poslovnem področju… Če ne čutiš, da je tvoje delo cenjeno, to vpliva na tvojo uspešnost in potem se ne potrudiš, da bi zares prispevala vse kar zmoreš.
Isto velja za partnerski odnos… Če ne čutiš, da je tvoj prispevek cenjen, boš s časom utrujena od truda, vloženo ne bo povrnjeno.

Ko se čutiš samoumevno, v odnos vlagaš več kot prejemaš z druge strani.

Vzajemnost je v odnosu pomembna. Da imaš občutek ljubeče naklonjenosti, podpore, da te oseba na drugi strani vidi, sliši in da ve, da je tvoja prisotnost in prispevek nekaj, kar je dragoceno.

Da bi samoumevnost prekinile, to terja učenje veščin, ki jih po večini nimamo izmojstrene.

Prva je, da si v stiku s samo, s svojimi potrebami in željami. Če ti ne poznaš sebe, ne veš kdo si in kaj si želiš bo to imelo za posledico negotovost v medsebojnih odnosih, strah pred zavrnitvijo, zapuščenostjo, strah da te bodo zamenjali ali prevarali.

Druga je sposobnost reči NE in postaviti mejo brez strahu pred zavrnjenostjo,
Tretja je sposobnost izraziti svoje potrebe in upoštevanje potreb drugega.

Pomembna je medsebojna komunikacija, saj partner ne zna brati naših misli in je to, da jasno in glasno povemo kaj potrebujemo ključnega pomena.

Veščine za izpolnjujoče in harmonične medsebojne odnose bom s teboj delila v spletnem intenzivu Odnosi na preizkušnji. V šestih druženjih dom s teboj delila zakaj je povezanost za žensko tako bistvenega pomena, 5 potreb, ki jih imamo ženske v medsebojnih odnosih, 4 mehanizme, ki jih je potrebno prepoznati in 3 veščine za harmonične medsebojne odnose.

Prijaviš se na povezavi >>> http://divine.si/aktualno/odnos.html

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Si kdaj presegla dvom vase in ustvarila nekaj na kar si resnično ponosna?
Si imela razstavo, res dobro predstavitev ali pa si prosila za nekaj in je oseba na drugi strani rekla JA? Morda si bila del zabave, kjer si se naplesala, resnično uživala in šla onkraj svoje cone udobja.

Potem poznaš ta fenomen, ko se razširiš in čutiš živost, samozavest, odprtost in radost v svoji notranjosti.
Počutiš se fenomenalno.
Čistiš brezmejnost.
Čutiš, da je zate vse mogoče.

In potem lahko nekaj ur kasneje ali nekaj dni kasneje pride… zlom.

Kot strela iz jasnega se pojavi dvom, sram, občutek krivde.
Namesto, da bi čutila ponos in energijo v sebi, čutiš razgaljenost. V katero se pogosto naselijo skrbi, da ni bilo dovolj dobro, da je bilo preveč, da si naredila napako.

Posledično bi se najraje skrila.
Se pokrila z deko čez glavo in izginila za kak teden.

In če pozabiš na to, da sta širjenje in krčenje v paru in sta del naravnega cikla rasti, se boš neizogibno spraševala kaj je narobe z mano.

Težava je v tem, ker te to vodi v zakrčenost, kjer se zatakneš v svoji škatlici za vžigalice.

Vedno, ko se razširiš onkraj tega, kar ti je domače, onkraj tvojega dosega, vsakič, ko zrasteš, greš onkraj znanega, bo širitvi sledilo krčenje.

V naravnem svetu je ciklično gibanje širjenja in krčenja nekaj popolnoma naravnega.
Poglej plimovanje… voda narašča, se širi in potem odteče, se krči.
Vsakič, ko vdihneš, se razširiš in ob izdihu se skrčiš.

Poglej letne čase… poletje je čas širjenja, razcveta in dolgih dni, zima na drugi strain je čas krčenja, ko se vitalna energija umika v korenine, drevesa počivajo, dnevi se krajšajo.

Ko gledamo to ciklično gibanje v zunanjem svetu, se nam zdi naravno.
Ko se dogaja v naši notrajosti, na to gledamo kot na šibkost.
Ko smo v fazi krhkosti in počitka, to jemljemo kot osebno šibkost.
Ko se po razširitvi v svojem življenju znajdemo v obdobju krčenja smo prepričane, da je to znak nesposobnosti.

Izziv je zagotovo v družbeni paradigmi, ki pravi, da bi morali biti nenehno v širjenju in rasti. Živimo v družbi, ki ceni rast, dobiček in produktivnost.
Tudi zaradi tega jemljemo krčenje, ki sledi širitvi kot napako, kot nekaj, kar je potrebno popraviti, spremeniti in se je znebiti.

To je še posebej prisotno takrat, ko dosežeš nekaj kar te postavi v sam center dogajanja, pod žaromete. Dobiš veliko nagrado. Dosežeš nekaj nezamisljivega. Dobiš priložnost za sodelovanje z nekom, ki je tvoj zgled. To so trenutki, ko se počutiš nepremagljivo.

In temu sledi dvom vase, kritika same sebe, ko ne moreš verjeti, da si naredila to in greš v napadanje same sebe. Ker bi lahko bila še boljša, ker si bila preveč ali premalo xyz.

Ta premik iz širjenja v krčenje je kot elastika, bolj ko se razširiš, hitreje se bo potegnila nazaj skupaj. Izziv je v tem, da je širjenje onkraj mej znanega nekaj, kar je nevarno. In čimprej bi se rada vrnila nazaj v svojo varno cono.

In to je popolnoma normalno.
Žal se o tem ne pogovarjamo takrat, ko se nam dogaja.
Vsi imamo identične izzive.

Ko si na tem mestu krčenja in v sebi čutiš nelagodje, kot bi imela mačka, je pomembno, da si s seboj nežna.

Prvi korak je zagotovo prepoznava, ko prepoznaš kje si in kaj se dogaja.
Drugi je, da si priznaš kaj se dogaja in da ustvariš varno mesto zase.
Tretji korak je negovanje sebe, to da poskrbiš zase in si nežna s seboj.

Namesto dvomov vase, ustvari prostor, da vsrkaš, da po požirkih popiješ dogajanje preteklih ur ali dni.

Poskrbi za svoje fizično telo.
In praznuj dejstvo, da si se premaknila onkraj tega, kar ti je znano in domače.

Pomembna je prepoznava, da širitvi vedno sledi krčenje.

To kar skušamo narediti je nadzirati in kontrolirati cikel širjenja in krčenja.
Faza širjenja nas navda s pozitivnimi občutki in zato želimo ostati tam.
Želimo sodelovati, želimo pomagati, želimo biti aktivni in se upiramo krčenju, ki sledi širitvi.

Vendar nobena roža ne cveti vse leto.
Pomembno je zavedanje, da je krčenje naravni del cikla, v nasprotnem primeru se lahko zataknemo v zakrčenosti.

Bojevanje, da bi ostale v stanju širjenja in ignoriranje notranjega klica krčenja ustvarja neravnovesje in globoko utrujenost.
Povečuje zaskrbljenost, ustvarja paranojo in stres.

Vsaka širitev potrebuje fazo krčenja, kjer se sprostiš in spočiješ ter se pripraviš za naslednjo širitev.
Nobena rast ni mogača brez tega dinamičnega procesa dihanja, ki vključuje tako širjenje kot krčenje. Če želiš večjo širitev, bo potrebno najprej pustiti krčenju, da opravi svoje.
Krčenje je kot zima.
Je povabilo v počitek.
Razkrije šibke točke, ki jih v fazi širjenja sploh nisi opazila.
In dokler jih ne opaziš in se z njimi pomiriš, sa ne boš mogla zares ponovno razširiti onkraj znanega.

To, da prepoznaš kje se nahajaš in da objameš fazo krčenja znotraj sebe je veščina, ki je nujna za razcvet.

V teh tihih trenutkih krčenja, boš najlažje slišala navodila tvojega notranjega glasu.

Ključ je v tem, da sodeluješ in soustvarjaš tako s fazo širitve kot s fazo krčenja.
Le tako ostajaš v stiku z življenjsko silo in vitalnostjo, ki je kot gorivo za tvoj razcvet.

Širjenje na eni strani in krčenje na drugi sta dve gibanji, ki sta del narave.
Ključ je v tem, da se ne zatakneš in ostaneš v zakrčenosti.

Pomembno je čutenje.
Pomembno je razumevanje.
Pomembno je negovanje sebe.
Pomembno je praznovanje.

Če čutiš frustracijo, paraliziranost, nemoč, potem je tole povabilo namenjeno tebi.

V druženju Na Preizkušnji… bom s teboj podelila kaj deluje in kaj ne.
Pokazala ti bom kje so tista mesta, kjer ti odteka vitalna, življenjska energija, ki jo v tem času nujno potrebuješ.

Vodila te bom skozi proces ozaveščanja in preobrazbe.
Da bi ponovno začutila mehkobo, nežnost in negovanje v svojem telesu.
Se spomnila, da je vse že v Tebi.
Praznovala.
Da bi sledila naravnim ciklom.
Poslušala navznoter.

Prispevala in počivala.
Nahranila sebe in delila z drugimi iz svoje polnosti.

Skozi tisočletja je bila ženska naučena, da svojo moč daje drugim.
Zdaj se učimo kako jo vzeti nazaj.

Gre za trenng. Ko si v stiku z močjo v sebi, zavestno kreiraš svoje življenje, premikaš meje mogočega, da bi zaživela svoj polni potencial.

Vse življenje temelji na odnosih.
Odnosi so tisti, ki ti pokažejo kje te boli.
Pa tudi kaj so stvari, s katerimi se moraš spogledati v sebi.

Odnosi razkrivajo kako ljubimo, razkrivajo naše potrebe in želje.

Včasih naletim na koga, ki mi običajno v stresu zaradi težav v odnosih reče: »Zakaj sploh potrebujem odnose?
Zakaj mi je tega sploh treba?
Lažje bi bilo, če bi bil/a sam/a. Potem se mi ne bi bilo treba ukvarjati z vsem skupaj.«

»Osamljenost ubija. Tako kot kajenje ali alkohol.«

Dolgoročne raziskave univerze Harvard v ZDA, ko so leta 1938 začeli spremljati svoje študente in njihovo zdravje, so pokazale, da so pozitivni odnosi bolj kot karkoli drugega vplivali na njihovo zdravje, dolgoživost in srečo v življenju

Robert Waldinger, direktor raziskave je podelil: “Ko smo potegnili skupaj vse podatke, ki smo jih imeli o njih pri starosti 50 let, ni bil nivo holesterola tisti, ki bi napovedoval kako dolgo bodo živeli, temveč kako zadovoljni so bili v svojih odnosih. Ljudje, ki so bili pri svojih 50-tih najbolj zadovoljni v odnosih, so bili najbolj zdravi pri 80-tih.”

Kasneje so raziskavo razširili na prebivalce Bostona in prišli do identičnih zaključkov.
Tesni odnosi, bolj kot denar ali slava, ljudem pomagajo, da so srečni, zdravi in živijo dlje.

Dobri medsebojni odnosi te osrečijo, pripomorejo k dolgoživosti in zdravju.
Zato so veščine, ki pripomorejo k dobri komunikaciji in krepijo povezanost v odnosu ključnega pomena.

Večina težav v odnosih se začne z mitom, v katerega verjamemo, ki pravi, da takrat, ko boš srečala pravo osebo, bosta skupaj srečna za vedno.

Večina se ne zaveda, da bistvo odnosa ni sreča temveč rast.

V odnose običajno vstopamo s pričakovanji, da bomo našle nekoga, ki nas bo osrečil, brez navezanosti, brez komplikacij, brez pričkanja.

Menimo, da so odnosi nekaj intuitivnega in da povezanost vznika naravno.
Da bi samo morala imeti občutek za to, kako biti prijazna in spoštljiva v odnosu.

S svojim očetom sem imela pred leti debato na to temo, kako odnosi niso nekaj samo-po-sebi-umevnega in da morata oba, ki sta v odnosu vanj vlagati svoj čas in energijo, pa naj bo to ljubezenski, poslovni ali starševski odnos.

Odnosi dvigujejo čustveno dobrobit, pomagajo ustvariti stabilnost, zaupanje in razkrivajo tvojo kapaciteto sprejemljivosti. Ko si soočena z izzivi v svojem življenju je podpora prijateljice nekaj, kar je nenadomestljivo.

Ljudje okoli tebe ti pomagajo rasti in ti razkrivajo dele tebe, ki jih še ne poznaš.
Z ljudmi imaš dušni dogovor, da ti razkrijejo in te učijo točno določenih lekcij, ker je tak vajin dogovor na nivoju duše.
Če lekcije ne vzameš, se ljudje lahko zamenjajo, vendar lekcije ostajajo.

Brez odnosov ne bi čutila živosti in povezanosti s svojim resničnim jazom.

Moški in ženske potrebujejo odnose iz različnih vzrokov in tudi način kako ustvarjamo in ohranjamo odnose se razlikuje.

Ženske smo bolj čustveno povezane z ljudmi okoli sebe in se bolj zanašamo na svoje prijateljice, partnerje in zaupanja vredne ljudi, ko potrebujemo nasvete, pomoč ali podporo.

Moški ne potrebuje čustvene povezanosti in ni čustveno investiran v svojih odnosih tako kot ženska. Svoja čustva popredalčka in v odnosih pogosto sploh ne zazna, da je karkoli narobe na drugi strani. Hitreje se premika skozi odnose in ni čustveno navezan na enak način kot ženska.

Odnosi so ogledala, ki ti pokažejo kako biti boljša prijateljica ali partnerka.
Pogosto rečem, da si ti tista, ki iz osebe na drugi izvabiš njen ali njegov najboljši ali najslabši del.

Skupaj plešemo ta ples življenja.

Vsak odnos je kot most, ki ga zgradiš med seboj in osebo na drugi strani.
Močan most lahko zgradiš samo na močnih temeljih.

Ključne sestavine za dober odnos so povezanost, zaupanje in medsebojno spoštovanje.
V njih se mojstrimo in kot sem že na začetku zapisa podelila, te veščine ne padejo z neba.
Z njimi se ne rodiš. Niso nekaj, kar je intuitivno ali naravno.

Brez zaupanja ni ljubezni, prijaznosti, prijateljstva ali trajne povezanosti med dvema človekoma.

Štiri darila v odnosu je potrebno zavestno krepiti.
Tako varovanje namesto uničevanje ljubezen, kamor sodi tudi prijaznost, kot tudi medsebojno spoštovanje, cenjenje drug drugega in negovanje odnosa.

Zaupanje je ključno, ker v kolikor ne zaupaš sebi, ne boš zaupala nikomur.
Samo-zaupanje je ključ za to, da se boš izpostavila in svoje darilo podelila z ljudmi in s svetom.

Pomembno je usvojiti veščine ustvarjanja in ohranjanja odnosov.
Kajti ne glede na to, kako strastno se nek odnos začne, bo zagotovo šel skozi faze, ki bodo odnos preoblikovale.

Odnosi na preizkušnji je spletno druženje, kjer bom s teboj podelila kako ohraniti sebe v odnosu in se ne izgubiti v partnerju. Če želiš harmonične medsebojne odnose brez da se trudiš in si v izgorevanju. Če želiš biti v odnosu in v sebi čutiti živost, spontanost, divjost in skrivnostnost. Brez ugajanja, prilagajanja, razdajanja ali pretvarjanja.
Podrobnosti najdeš na spletni povezavi tukaj >>> http://divine.si/aktualno/odnos.html

Ena tistih stvari, ki jih v zadnjem času opažam je, kako vse dobre stvari v povezavi s tem, kaj bi nam lahko pomagalo zaživeti bolj izpolnjujoče življenje postajajo mehanizmi, ki žensko vodijo v še večjo produktivnost. In v končni fazi krutost do same sebe.

Ker če ne slediš nasvetom, pravilom in trendom, kako naj bi ženska živela, sledila svoji cikličnosti, bila xyz, je na koncu nekaj narobe s tabo.

In zase vem, da sem v to past najbolj globoko stopila, ko sem se znašla na preizkušnji v svojem partnerskem odnosu.

Ker odnosi so nam ženskam Sveti.
Res, res nam je pomembna povezanost in zanjo smo pripravljene narediti marsikaj.

Spremeniti sebe.
Spremeniti njega.
Izgubiti stik s sabo in z vsem, kar nam je pomembno.
Pozabiti na vse svoje vrednote.

Prilagodimo se.
Ustrežemo.
Razprodamo vse kar nam nekaj pomeni.
Razdamo se do te mere, da slečemo s sebe vse.
Pretvarjamo se, da smo nekdo, ki me sploh nismo.

Vse za povezanost.

In ko ostaneš sama, zavrnjena, zatrta, zapuščena, si prepričana, da je nekaj narobe s tabo.

Ker so nas tako strenirali.
Če nekaj ne gre kot bi moralo po pravilih, potem je krivda na strani ženske.

Požremo vse.
Požiramo vedno znova in znova.

In tudi, če mi ženska zagotavlja, da jo to sploh ne zanima, vem, da je to samo fasada, ki skriva bolečino, ki jo je v svojih odnosih izkusila.

Ja pogumne smo. Srčne smo.
In tako faking globoko ranjene.

Sistem Patriarhata, Kolonializem in Kapitalizem so poškodovali tkanino življenja in ustvarili globoke travme v sami esenci ženstvenosti.

Ženska je bila tisočletja kaznovana.
Mučena. Ubita.
In še danes v sebi čutimo posledice.

Ne glede na ves napredek in vse fine stvari, ki jih znamo povedati o moderni dobi, ženska danes še vedno posluša kaj bi morala početi in česa vse ne bi smela početi.

Ja ločene smo od svoje notranje modrosti in ne zaupamo svoji intuiciji.
Še vedno sprašujemo, če imamo dovoljenje, da obstajamo.
Še vedno poslušamo druge, ko nam govorijo kaj je dobro za nas in usmerjajo naša življenja.

Govorili so nam, da smo manjvredne.
Sužnje.

Da smo grešnice.
Da so naša telesa vir zla in da bi se ga morale sramovati.

Da smo se rodile ničvredne in se moramo vedno znova dokazovati.
Da smo nore. Zmešane.

In verjele smo jim…

In ko si v odnosih na preizkušnji pride v ospredje cel paket…
Strah, da boš zapuščena, zanikana, da boš ostala sama ker je itak nekaj narobe s tabo.
Strah da si preveč. In da si hkrati premalo.
Strah pred nemočjo. Strah pred močjo v sebi.
Strah pred ponižanjem.
Strah, da boš izločena iz skupnosti. Da boš izobčena.
Sram.
Strah, da te bodo imeli za noro. Da si histerična.
Strah pred izgubo nadzora.
Nezaupanje.
Primerjanje z drugimi.
Tekmovalnost.

In na polno greš v iskanje potrditve zunaj sebe.
Skušaš ustrezati. Ugajati.
Prilagodiš se.
Se razdajaš za druge.
Razprodaš vse kar imaš.
Se pretvarjaš, da zmoreš vse sama.

Dokazuješ, da si dobra.
Dokazuješ, da nisi preveč.
Da si Dobra Ženska.

In greš nazaj v vrsto.
V svojo škatlico.

Se trudiš dalje.

Spreminjaš sebe.
Popravljaš sebe.

Delaš na sebi.

Leta. Desetletja.
Izčrpavaš sebe.
Ker je to, da se trudiš biti vse za vse tako faking utrujajoče.

Kot hrčki na kolesu smo.
Poganjamo dalje.

Trudimo se.
Biti koristne.
Produktivne.
Zaželene.

Verjamemo temu, kar nam še vedno govorijo.
Da preživiš, če si… Dobra. Ponižna. Poslušna. Prijetna. Praktična. Produktivna. Koristna.

Kako naj zaupamo drugim ženskam, če je bil do nedavnega edini način, da je ženska napredovala, dosegla status ali imela denar, če se je dobro poročila.
Je potem kaj čudnega, da ženske še vedno tekmujemo med sabo in se primerjamo druga z drugo?

Če je bila ženska še pred 100 leti lastnina!?

Kako se osvobodiš?
Skozi sebe. V sebi.
Ne od zunaj.
Od znotraj navzven.

Da uzreš bogastvo v sebi.
Da razpustiš rane, ki jih imaš v sebi.
Da alkimiziraš ta svinec, ki si ga prevzela od prednic.

Da v sebi najdeš suverenost. In avtonomnost.
Da si sama svoja.
Da v sebi odkriješ moč ženske.

Da si ženska.
Namesto, da se trudiš biti kar nikoli ne boš – moški.

In ja, v sebi moraš najti pogum, da hodiš po tej poti.
Da terjaš svoje Darove zase.
Da se spomniš svoje izvorne narave.

Da nehaš napadati samo sebe.
Se bojevati. Tekmovati.
Se skrivati.

Nisi sama.

Odnos s sabo, v sebi je začetek vseh odnosov z ljudmi in stvarmi v našem življenju.

Kako držati sebe, ko so tvoji odnosi na preizkušnji?
Kako ne zapustiti same sebe, ko se vse podira?
Kako poskrbeti zase brez občutkov krivde in brez samo-obtoževanja?

Podrobnosti delim v spletnem druženju Odnosi na preizkušnji.
Ker živimo v takem času, ko so na preizkušnji.
In ko je praksa tega, da postavimo nove temelje za svoje novo življenje ključnega pomena.

Ker to, da pobegneš od vsega ne deluje.
Ker ignoriranje vsega ne deluje.
Ker to, da zapustiš samo sebe ne deluje.
Ker kaznovanje sebe ne deluje.

Kaj deluje? Pridi na klic, podelim s tabo.

Podrobnosti najdeš na povezavi http://divine.si/aktualno/odnos.html

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Sedela sem na vrtu in srkala svoj drugi najljubši čaj (indijski Chai Latte).
Nežen vetrič je vsake toliko do mene prinesel božanske vonjave španskega bezga, ki ravno cveti in se bohoti v vsej svoji lepoti.

Občudovala sem njegove cvetove v pastelni sivkino vijola barvi.
Visoka drevesa so mehko nihala v vetru. Zaprla sem oči in poslušala šelestenje listov.
Sončni žarki so si utirali pot skozi prostor med listi in risali zanimive vzorce na najini mizi.

To je bila že moja tretja torta tisti teden.
In muzala sem se sama pri sebi, ker so mi tale druženja z meni ljubimi ženskami res pri srcu.

Bil je tak dan, da nisi zares vedel ali bi se usedel na sonce, kjer je bilo vroče, ali v senco, kjer je bilo hladno.
In ker sem se odločila, da bom šla v mesto poletno oblečena, mi je tale pol-senca res ustrezala.
Ko ti je prijetno toplo in si v dobri družbi je sproščenost nekaj, kar je prisotno.

In rada imam njeno družbo. Predvsem to, da ima tudi ona rada globine.
Potopili sva v najino debato in ura je bila hitro mimo.
Na hitro sva zaključili najin pogovor in prijateljica je odhitela po svoje.

V tistem sem zaslišala ženski glas, ki je pritegnil mojo pozornost.
“Ne ukvarjaj se z drugimi, poskrbi zase.”

Zastrigla sem z ušesi, ker je to, da poskrbiš zase tematika, ki jo aktivno zasledujem zadnjih 15 let.
“Ampak rada bi ji pomagala.” je bila vztrajna.
“Glej, dokler ti ne boš poskrbela zase, drugim ne moreš pomagati.”

Nasmehnila sem se sama pri sebi.
Ker je tako dobro slišati odmev tega, kar govoriš že toliko let.

Sledila je tišina.

Jaz sem še vedno čakala na natakarja.

In potem je sledilo vprašanje, ki me je sezulo.
“Ampak kako!? Kako poskrbiš zase?”

Ostala sem vkopana v zemljo (verjetno sem tudi prebledela), ker se mi je posvetilo, samo res, KAKO!?
Kako poskrbiš zase po tem, ko 30, 35, 40 ali 45 let skrbiš za druge.

Večina deklet okoli 8. leta začne skrbeti za druge. Mnoge že prej.

Če imaš sorojence, lahko pozabiš na svoje radosti, želje in pogosto tudi potrebe, ker je treba pomagati.
In pri 10 ali 12-tih začneš pospravljati, kuhati, pomivati, prati, likati. Učiš druge, zabavaš, animiraš, sprehajaš psa.

Pri 12-tih opravljaš celo vrsto del, ki so nevidna.
To je delo, ki ni cenjeno ali spoštovano.
To je delo, ki ga je potrebno opraviti.
In to aktivno treniraš vse tam do 45., 50. leta.

Kako potem pri 45-tih poskrbiš zase, ko je za tabo toliko let, ko si sebe dajala na stranski tir in si pozabila na svoje potrebe in želje?

Kako?

V tistem trenutku, pod visoko smreko, ki se je majala v vetru, ko sem čakala na natakarja, da plačam svoj račun sem dojela, da je eno, ko veš kaj bi bilo fino, drugo pa je praksa, ko je potrebno teorijo dati v prakso.
In tukaj nam pogosto zmanjka.

Enostavno ne veš – Kako poskrbeti zase?
Kaj to pomeni?
Kje začeti?

V sistemu v katerem živimo je ženska tista, ki podpira ljudi okoli sebe.
Opravlja ogromno nevidnega dela, ki ni plačano.
Vendar brez tega dela družba in sistem kot ga poznamo ne bi obstajala.

Produktivnost, uspešnost in profit, ki ga družba ceni, pogosto sloni na nevidnem delu žensk, ki so del družine, tima ali skupnosti.

In dokler so stvari nevidne, v zvezi s tem ne moreš narediti ničesar, ker so stvari nevidne.
Ko stvari postanejo vidne, jih lahko spremeniš.

V spletnem programu Poskrbi Zase ti pokažem kako začneš.
In podelim razloge zakaj je to, da poskrbiš najprej zase za številne ženske tako velik izziv.

Poznaš tisto, ko je nekaj neudobno in nimaš odgovorov, spremeniš temo.
Tako pogosto sem priča temu.
Zamenjali sta temo.

Natakar je prišel z mojim računom.

In zapustila sem vrt in drevesa, ki so tihe priče pogovorom, razglabljanjem in bolečini posameznikov, ki se zbiramo pri njihovih koreninah.

Njun pogovor pa je ostal z mano.
Zasledoval me je na moji poti domov.

Nisem ga mogla spraviti iz svoje glave, ker vem koliko je žensk, ki so prepričane, da je z njimi nekaj narobe ali da bi morale stvari narediti drugače.
Pa ne vedo kako.

Izziv je v tem, ker nič ni narobe z njo.

Samo da tega ne ve.
Ne ve, da ni sama v tem.
Ne ve, da smo udomačene v to, da skrbimo za druge v upanju, da bodo drugi poskrbeli za nas.
In da je zamera, ker tega ne naredijo nekaj, kar zastruplja njo.

To, kar želim za vsako žensko je, da dojame kako pomembno je, da neha napadati samo sebe.
In da uzre to, kako sistem sloni na nevidnem delu številnih žensk, ki so bili tukaj pred njo. In na njenem nevidnem delu, ki ga opravlja.

Taja to kar vem iz prve roke je, da se boj z mlini na veter ne obnese.
Da ignoranca ne naredi pozitivne razlike.

In da je tisto, kar lahko čisto vsaka ženska pri sebi to, da uzre to kar počne. To ceni in spoštuje pri sebi.
In da jasno in glasno pove kaj potrebuje, od koga in kdaj.

Tisto kar vem zagotovo je, da skrb zase ni razvajanje, masaža ali tortica s prijateljico na najljubšem vrtu v Ljubljani. Vse to je super. Je bonus.

Skrb zase se začne s tem, da začutiš sebe, da zaznaš svoje potrebe in svoje želje.
In da se naučiš, kako jim slediti.
Ker če imaš za sabo 30, 40 ali 50. Let treninga, ko si skrbela za druge, nase pa pozabila, je to vse prej kot enostavno.

Da poznaš sebe in da veš, kaj potrebuješ.
Sledi to, da to podeliš, skomuniciraš.
Ker so odnosi tisti, skozi katere poskrbimo za svoje potrebe.
In to, kako s svojim moškim skomuniciraš kako ti lahko pomaga, je ena od stvari, ki je pri meni naredila res veliko razliko.

Instinkt ženske je, da najprej poskrbi za druge.
Zato je tako zelo pomembno, da se naučiš, da si vzameš svoj čas zase brez občutkov krivde, brez kaznovanja.

In brez čakanja na nekoga, ki ti bo dal dovoljenje.

In vedno znova si na preizkušnji ali boš še vedno delala tako, da si boš kupovala svoj čas in si ga zaslužila s tem, da boš oddelala svoje in najprej poskrbela za vse druge, preden boš na vrsti Ti.

Kje začeti in kako poskrbeti zase delim v spletnem programu Poskrbi Zase, ki je na voljo na povezavi http://divine.si/program/poskrbizase.html

Izgubljena, nesrečna in osamljena je prišla na druženje, kjer je podelila svojo zgodbo…
»Sem mamica trem otrokom. Ne vem več, kje se me drži glava.
Vsi me potrebujejo, vsak ima svoje obveznosti, kjer moram prisostvovati.
Sem tajnica, taksi voznica, kuharica, sobarica, učiteljica.
Perem, likam, kuham, pospravjam, učim se z njimi, delam naloge. Mene sploh ni.

Sploh ne vem več kdo sem. In ko mi mož reče, če bom imela kaj časa zanj bi kar popenila, ker kdo si bo pa vzel čas zame!?«

»Ne glede na to kako zelo se trudim, nikoli nisem dovolj.
In občasno imam občutek, da sem čisto preveč za okolico.
Še posebej takrat, ko se pritožujem, ker ne zmorem več.«

»Res se trudim, da bi zmogla biti vse za vse.
Trudim se, da ustrežem ljudem okoli sebe, a je vedno kaj, kar se ne izide.
Ne glede na to, kako zelo se trudim.

In skušam biti prijetna in prijazna in strpna, samo enostavno ne zmorem več.
In ko znorim in se razpizdim se zaradi tega kritiziram in napadam samo sebe.

Vem, da moram postaviti mejo, o tem berem povsod.
In res se trudim, da bi bila odločna, a se je ob tem počutim plašno kot srna.

Želim si biti to kdor jaz sem in želim biti svobodna.
Samo ko naredim korake v tej smeri, se vedno znova najde kdo, ki me utiša.

Kar skočila bi iz svoje kože.«

Tina ni več vedela kam naj se usmeri, kaj naj podpre s svojo energijo, ker je bilo vedno znova videti kot da so bili vsi poskusi sabotirani.

Sama zase je trdila, da je neorganizirana, raztresena in zmedena.
Da je težava v tem, ker se ne more osredotočiti.
In da v resnici sploh ne ve, kaj bi sploh rada.

Trudila se je vedno bolj.
Delala vedno več.
Vstajala bolj zgodaj, da bi uspela narediti vse, kar je življenje terjalo od nje.
In ne glede na vse poskuse je imela vedno znova občutek, da je zguba.

Ko sem ji rekla, naj naiše vse kar se spomni, da je naredila tisti dan na list papirja, je pisala kar nekaj časa.

Sledilo je navodilo, da pred vsako stvarjo, ki jo je napisala, napiše praznujem, da…

Bila je osupla.
»Čakaj malo, kako to misliš, da napišem, da praznujem, ker sem peljala najmlajšo v vrtec!? In da napišem, da praznujem, ker sem šlaa do veterinarja po tablete za našo Ajo!? In da praznujem, ker sem šla do Lidla v nabavo!?«

»JA, točno to,« je bil moj odgovor.

Da praznuješ, da si bila točna, ko si jih peljala v šolo. Da ste prišli pravočasno.
Da praznuješ to, da si uspela pred tem zložiti perilo in peljati psa na sprehod.
Da praznuješ to, da si imea svojih pet minut za kavo.

Da praznuješ svoje življenje v majhnih odmerkih. Vsak trenutek v dnevu.

Ker naučeni smo, da so praznovanja rezervirana za velike stvari.
Ženske specifično smo naučene, da je praznovanje samo za posebne primere.

Moški na drugi strani praznujejo kar naprej
Koliko zgodb si slišala o veeeelikih ribah, ki so jih ujeli.
Ali o kilometrih, ki so jih prevozii tisti dan s kolesom.
Moški praznujejo male zmage vsak dan.
Tako smo jih naučile mame.
Moški so pohvaljeni in praznujejo.
Ženskam se zdi to patetično.
Brezvezno.

Verjamemo, da se bomo spremenile, če se bomo počutile dovolj krivo.
In se napadamo, ko stvari ne gredo kot si želimo.
In verjamemo, da bomo s tem napadanjem sebe in zasramovanjem sebe, ker kako sem lahko tako neumna, da tega ne znam ali ne zmorem, prišle tja, kamor si želimo.

Eden najbolj toksičnih načinov, kako Patriarhat spodkopava žensko je izolacija, ki jo ženska čuti, ko izkuša preplavljenost opravil in nevidnega dela, ki ga opravlja za druge, pa le-to ni niti prepoznano, niti ugledano. Veš zakaj!?
Ker se ženski ne zdi nič posebnega vse kar počne.
Ker je vse kar dela in lahko naredi samo-po-sebi-umevno.

Ker ženska ne ceni in ne opazi, kaj šele da bi praznovala vse, kar naredi.

Ženska naredi 97% in se napada za tiste 3% ki jih ni uspela narediti.
Ženska ustreza 97% kriterijem, ki jih neko delovno mesto terja in se sekira zaradi tistih manjkajočih 3%.
Žensko na predstavitvi pohvali 97% ljudi, pa bo vso pozornost dala tistim 3%, ki jo bodo skritizirali.

Ženska svojo pozornost usmeri na 3%, ki niso uspeli.
Zakaj?

Ženska stvari vzame osebno.
Identificira se s tem, da ji stvari nikoli ne uspejo. In da stvari nikoli ne naredi prav.
Da nikoli ni dovolj.

Samo-napadanje je vgravirano v žensko psiho.
Nevidno je za večino žensk.

»Kako sem lahko tako neumna, da tega nisem pogruntala sama!?« je komentar večine žensk, ko dobijo informacije, ki jih delim s tabo.

Praznovanje Življenja je praksa, ki ti pomaga prepoznati in zaupati v to, da si dobra. Da si dovolj.

Ko se začneš osredotočati na praznovanje, namesto na samo-napadanje, v sebi ustvariš identiteto, ki stvari naredi prav.
Praznovanje sebe sporoča tvoji podzavesti, da lahko zaupaš vase in v to, kar si želiš v življenju. Da lahko zaupaš v to, da se ti v življenju dogajajo dobre stvari.

Ko si zapisuješ kaj praznuješ in prepoznaš svoje dosežke, okrepiš signal v svoji notranjosti za zmagoslavje, za praznovanje, to začutiš v svojem telesu in to vpliva na izbire, ki jih delaš v svojem življenju.

Praznovanje Življenja je praksa, ki ti pomaga negovati sebe.

V družbi, kjer je ženska naučena, da kritizira sebe, sodi in se pritožuje, je globoko zdravilno, če praznuješ namesto tega.

Skozi to, ko v svojem telesu začutiš občutek praznovanja in ga vedno znova ponavljaš reorganiziraš svojo notranjost, da se osredotoča na zmage in stvari, ki jih lahko praznuješ v svojem življenju, namesto na izgube in na to zaradi česar sebe napadaš, kritiziraš in se obsojaš.

Praznovanje te vodi v to, da
… prepoznavaš dobre stvari v svojem življenju
… uživaš v sedanjem trenutku
… se veseliš prihodnosti

Več o praksi bom s teboj delila na Mena Kafeju 17.5.2024.
Pofočkaš se na povezavi >>> http://divine.si/aktualno/kafe.html

Sodobna ženska leta, kaj leta, desetletja preživlja v moškem svetu.
V svetu, v katerem je moškost visoko cenjena in bolj spoštovana kot ženstvenost.
In sodobni svet nas sili v moško energijo, pogosto zavoljo preživetja.

Moška energija ti brez dvoma pomaga narediti stvari, usvojiti cilje, pomaga ti pri strategiji in prepračunavanju, pri samozadostnosti in neodvisnosti. Težava je v tem, da moški način, kjer se usmeriš na cilj, greš za rezultati in dosežeš, kar si si zastavila, ženske nikoli ne napolni. Moški so tisti, ki rastejo skozi dokazovanje, doseganje, izzive in tekmovalnost.

Žensko pa to na dolgi rok izčrpava. Pušča jo prazno, ločeno od njene ženske moči, ločeno od njenega centra.

Ko je ženska v moški energiji, to ustvari težave v odnosu z moškim. Možata ženska v  odnosu z moškim ne ustvari potrebne polarnosti, ki bi moškega navdihnila k dolgoročni zavezi. In to ne glede na njeno fizično privlačnost, lepoto in inteligenco.

Dejstvo je, da moški hrepeni po ženstveni ženski.

Tako kot ženska hrepeni po možatem moškem, ki jo zaščiti, poskrbi zanjo in vodi, tudi moški hrepeni po ženstveni ženski, ki ga sprejema, podpira in zna zanj ustvariti prostor, v katerem začuti toplino, domačnost in ljubezen.

Tvoja Ženstvenost je povezana z nežnostjo, ljubečnostjo, prijaznostjo, globoko povezanostjo, srčnostjo, sprejemljivostjo, pa tudi divjostjo, mističnostjo in kaotičnostjo. Tvoja ženstvenost odpira vrata z ljubeznijo. Izžarevanje svetlobe je tisto, ki odpira vrata srca.

V stiku s svojo ženstvenostjo se zavedaš svoje Edinstvenosti, enkratnosti in neponovljivosti. V sebi čutiš jasnost glede tega kdo si. Enostavno veš, da si tukaj z razlogom in da v sebi nosiš Darilo, ki ga imaš, da ga podeliš s svojim moškim in s svetom.

V svoji ženski Naravi čutiš željo po povezovanju z drugimi točno takimi kot so. Povezana s svojo žensko naravo veš kdo si in ne poskušaš ljudi pripraviti do tega, da te imajo radi, da ti dajejo ali se spreminjajo zaradi tebe. V sebi čutiš moč globoke povezanosti, ki jo poznamo kot intimnost. Veš, da intimnost lahko izkusiš le, ko si povezana najprej s seboj in utelešena v svojem ženskem telesu.

Ženstvenost je povezana s Senzualnostjo. Senzualnost pomeni, da ženska čuti z vsemi svojimi čuti in se zna sprostiti v svojem ženskem telesu. Ženstvena ženska je radovedna, raziskuje življenje in čuti živost v svojem telesu. Izkuša svet z vsemi svojimi čuti in zna uživati v trenutku, tukaj in zdaj.

Ženstvenost te poveže s samim virom Kreacije, kjer se zavedaš, da svoje življenje kreiraš v tem trenutku, tukaj in zdaj. Kreacija  je dejanje stvarjenja. Dejanje kreacije je dejanje uglaševanja na vibracijo, ki že obstaja v polju vsega kar je (v polju vseh potencialov) in ta uglasitev na vibracijo prinese v tvoje življenje tisto, na kar se uglašuješ. In v samem bistvu kreacije je igrivost. Ti si instrument skozi katerega se božansko izraža v svetu tukaj in zdaj.

Tvoja ženska narava je raznolika, v sebi ima tako temne, kot svetle dele, tako mir kot nevihto, tako ljubezen kot sovraštvo. Avtentična ženska ve, da je iskrenost ključnega pomena in v sebi čuti zaupanje vase, da se pokaže točno takšna, kot je, brez potrebe po skrivanju ali prilagajanju.

Vsaka ženska v sebi nosi globoko notranje vedenje, intuitivno moč, ki je del njenega Darila, ki ga ima, da ga podeli z ljudmi in s svetom. To je tisto, kar v ljudeh, ki pridejo v stik z ženstveno žensko vzbudi občutek domačnosti in pogosto moški takšno žensko opišejo, da se v njeni družbi počutijo, kot bi prišli Domov.

Ženstvena ženska se zaveda, kako pomembna je ranljivost in je voljna odpreti svoje srce, da se skozi njo izrazi njena ženska Duša. Moški si želi spoznati žensko v vsej njeni veličastnosti, brez mask, brez persone, brez fasade in ustvarjanja lažne podobe.

Moški globoko hrepeni po ženstveni ženski, ki ve, kako ga sprejeti točno takega kot je. Sposobnost ženske, da odpre svoje srce in sprejme moškega, njegovo možatost, njegovo moč in njegova darila, je tisto, kar je za možatega moškega pri ženstveni ženski neustavljivo privlačno. Ko ženska resnično utelesi svojo ženstvenost, se moški ob njej popolnoma stopi. Resnično je pripravljen zanjo narediti vse, kar je v njegovi moči.

In težava številnih žensk v sodobnem svetu je, da sicer hrepenijo po možatem moškem, vendar so v svoji moški energiji in se zaprejo za sprejemanje. Večina žensk se tega ne zaveda in zato vedno znova izkušajo nezanimanje s strani moških ali pa si moški to, kar potrebujejo poiščejo drugje.

Odprtost, sprejemljivost, negovanje in dopuščanje so temeljne kvalitete ženstvenosti, ki jih je potrebno prepoznati, si jih priznati, jih objeti v sebi, da bi jih lahko zaživela v svojem vsakdanu.

Šele takrat, ko je ženska voljna, da se odpre temu, kar ji moški lahko da in sprejme njegovo darilo, bo moški voljan ostati z njo. Sposobnost, da ustvari sveti prostor in neguje najprej sebe, pa ji omogoči, da bo lahko svoje Darilo, to kdo ona je tudi podelila s svojim moškim.

Koda: Ženska razkriva 6 pomembnih sestavin za izpolnjujoče življenje;
1. ženstvenost
2. edinstvenost
3. negovanje
4. sijaj
5. kreativnost
6. avtentičnost

Kako jo razkriješ in aktiviraš v sebi delim v programu Koda:Ženska. Podrobnosti najdeš na povezavi

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Spomnim se sebe… ko me je kdo vprašal kaj si želim, sem bila zmedena…
Kaj me čisto zares sprašuje? Kaj želi vedeti?
Kaj je pravilen odgovor je bilo moje pod-vprašanje…

V svojem življenju sem si prizadevala, da bi vedela, kaj je prav.
Danes vem, da ženske želimo garancijo, da bodo naše izbire odobrene s strani drugih.
In da so naše izbire »prave«. Preden sploh razmislimo o tem kaj to pomeni za nas in kaj si čisto zares želimo.

Na vseh področjih v življenju ženske – izgled, materinstvo, odnosi, denar, kariera, si prizadevamo, da ne bi kršile postavljenih pravil.
Ženska okleva. Noče se premakniti onkraj meja, ki jih določajo moški standardi in moške želje. To nas ovira, da bi se resnično spoznale s svojimi željami.

Raje smo zaželene kot da bi sledile svojim željam.
In tega se ne zavedamo.

Ženska si želi biti zaželena.
Želi biti izbrana.
Želi biti posebna.

Naučene smo kaj pomeni biti ženska. S strani moških.
Ker je prijetna, privlačna, razgledana, lepa, mladostna ženska zaželena pri moških.
In želiš ugajati. Potrebuješ pozornost in ljubezen.
In že zgodaj se naučiš pri svojem očetu kakšna moraš biti, da si sprejeta.

Vendar ta naučeni del tega kaj pomeni biti ženska pogosto pomeni, da izdaš sebe.
In da si nezvesta sebi in temu, kar ti je resnično dragoceno.
In tega se ne zavedamo.

Biti zaželena je posledica tega, da želi ženska ugajati moškemu in ga zadovoljiti

Ta potreba, da je zaželena vpliva na samopodobo, samozavest in njeno sposobnost odločanja, še posebej na njeno sposobnost, da sledi svojim željam.

S tem, ko želi biti zaželena svojo moč išče v podobi, ki jo ustvarja in ne v izkušnji, v utelešanju tega kdo v resnici je.

Zato sploh ne preseneča, da ženska v vseh svojih vlogah, od hčerke do mame, od ljubimke do žene, od študentke, do delavke in vodje skuša biti privlačna, prijetna, dobra, vredna nekomu drugemu, namesto, da bi resnično odkrila kaj čuti in si želi, zase.

V tovrstnih zavestnih ali nezavednih odnosih od drugih ljudi pričakuje, da bodo poskrbeli zanjo in za njene občutke moči, vrednosti in vitalnosti. In se odreče lastni avtentičnosti.
Temu sledi zamera, frustracija, občutek nemoči, ker svoje potrebe in želje žrtvuje, zavoljo dogovorov, ki jih ima z drugimi.

Ženska želi, da jo drugi vidijo v pozitivni luči – popolna mama, dobra žena, idealna prijateljica, zapeljiva ljubimka, prijazna soseda, ambiciozna poslovna ženska.
Pozabi na to kdo v resnici je in kaj si želi in ostaja ujeta v podobah.

To, da si želi, da bi bila zaželena nima nobene veze s soodvisnostjo.
To ni nekaj, kar naredi zaradi potrebe ali zahteve druge osebe.
Gre za željo po moči in kontroli, ki je skrita.

Namesto, da bi se naučile, kako poskrbeti za svoje potrebe in želje se naučimo, kako poskrbeti za druge.

Kako biti na voljo drugim.
Postaviti potrebe drugih pred svoje.

Verjamemo, da če bomo stvari naredile prav, bodo ljudje to opazili in nas bodo nagradili.
Verjamemo, da bodo ljudje poskrbeli nas, če bomo me poskrbele zanje.
Gremo v razdajanje. V ugajanje. V prilagajanje.

Naučimo se dokazovati, da zmoremo same in da nikogar ne potrebujemo.
Ženska je lahko izjemna, neodvisna, samostojna in zmore vse sama.
In je sama. In je nesrečna.

Ženska moč – njena neodvisnost, odločnost in vplivnost – je še vedno eksotika v najboljšem in nevarnost v najslabšem primeru.
Moči ženska ne more izraziti direktno, ker to vzbuja sumičavost, zmedenost ali strah pri ljudeh, ki jo obdajajo.

In ker moči ne more razvijati direktno, jo večina žensk začne udejanjati indirektno, skozi ugajanje, prilagajanje, razdajanje ali pretvarjanje.

Nauči se, kako držati stvari pod kontrolo s tem, da govori na določen način, se drži na določen način, dela stvari na določen način, namiguje na svoje potrebe, se pritožuje.
Ne pove direktno kaj potrebuje ali kaj si želi.

Izziv je v tem, ker po več desetletjih treninga ženska v resnici sploh ne ve več, kaj si želi.
Pozabila je.

Leta treninga imajo za posledico, da ženska zna uganiti, predvideti kaj potrebujejo drugi in kaj je potrebno za »želen« učinek, a ne vidi tega, kako zelo si prizadeva, da bi bila zaželena. In kako je ujeta v podobo, ki jo je ustvarila.

Zato ni nič nenavadnega, da je prehodu v menopavzo ženska izčrpana.
Ne more več ohranjati ustvarjene podobe.
Podoba se začne krhati.

Ženska je utrujena. Zagrenjena.
Zameri vsem okoli sebe, ker toliko dela in ker nihče ne poskrbi zanjo.

Na prehodu v menopavzo se mora ženska soočiti s tem, kako svojo moč izbire daje v roke ljudem okoli sebe. Prepoznati mora, kako izbira, da je pod vplivom moči drugih.

Ta izkrivljena potreba, da je zaželena je kot urok pod katerim je ženska.

Žensko vodi v to, da je v odnosih, v službi, včasih poročena, kjer je videti, da je stvari izbrala, vendar se v njih počuti ujeta, zaradi česar čuti zamero in za stvari krivi vse okoli sebe.

Ujeta je v začaranem krogu.

Da bi lahko izbrala, kaj si želi, mora imeti dve opcije.
Izbira pomeni, da ima alternativo.
Da reče JA sebi, bo rekla NE drugim.

Kar pomeni, da ne bo zaželena.

Sneti mora rožnata očala in se spogledati z resnico.
In ta je vse prej kot prijetna.

Menopavza ženski sname njena rožnata očala.
In terja od nje, da spozna sebe.
Da se opolnomoči.
Da vzame svojo moč nazaj.
Da se osvobodi.

Da bi se lahko resnično razcvetela.

Iz izkušenj vem, da ženska v svoj razcvet lahko stopi že na prehodu v tridesetih, tam okoli 36-tega leta. Pred petnajstimi leti sem o tem začela govoriti, ker sem intuitivno čutila, da so prva velika vrata oziroma prehod. In naslednja velika vrata so pri petdesetih.

Lahko počakaš in greš mimo prvih.
Lahko počakaš in greš mimo drugih.

Vprašanje pa je kakšna je kvaliteta tvojega življenja, če tvoje življenje furajo pričakovanja in ideje tvoje podobe, ki jo ohranjaš in če vztrajno zatiraš želje svoje Duše.

Kaj si želi ženska?
Kaj si želi zase?

Čisto zares?
Suverenost. Da je kdor je.

In to ne pade z neba.

Prvi korak je, da se ženska prebudi. Naslednji je, da vzame svojo moč nazaj
Tretji je, da se osvobodi uroka zaželenosti.

Na tej poti ti lahko pomagam na dva načina.

Prvi program je Menopavza – tvoja vodnica v žensko moč, modrost in milino. 10-tedenski program, kjer delim osnove tega vračanja k sebi.

Če še nisi v štiridesetih, se pa bližaš prehodu v trideseta, te vabim v program Prebujena, ker vem, da bi pri svojih 36-tih potrebovala to, kar želim podeliti z žensko na prehodu.

10-mesečni program Prebujena je zemljevid skozi tri korake, ki sem jih podelila malo višje.

Začeli pa bova s tem, da ti bom razložila kdo je Pridna Punčka v tebi in kako ovira tvoj razcvet, če se z njo ne spoznaš in pomiriš.
Pa tudi, kako odrasteš v Zrelo Žensko, ki pozna svoje srčne želje in naredi prostor zanje, ter jih zaživi. V svojih štiridesetih, petdesetih ali sedemdesetih.

Izbira je tvoja.
Si zraven?