Arhivi Kategorije: V središču

Dobri medsebojni odnosi te osrečijo, pripomorejo k dolgoživosti in zdravju

Vse življenje temelji na odnosih.
Odnosi so tisti, ki ti pokažejo kje te boli.
Pa tudi kaj so stvari, s katerimi se moraš spogledati v sebi.

Odnosi razkrivajo kako ljubimo, razkrivajo naše potrebe in želje.

Včasih naletim na koga, ki mi običajno v stresu zaradi težav v odnosih reče: »Zakaj sploh potrebujem odnose?
Zakaj mi je tega sploh treba?
Lažje bi bilo, če bi bil/a sam/a. Potem se mi ne bi bilo treba ukvarjati z vsem skupaj.«

»Osamljenost ubija. Tako kot kajenje ali alkohol.«

Dolgoročne raziskave univerze Harvard v ZDA, ko so leta 1938 začeli spremljati svoje študente in njihovo zdravje, so pokazale, da so pozitivni odnosi bolj kot karkoli drugega vplivali na njihovo zdravje, dolgoživost in srečo v življenju

Robert Waldinger, direktor raziskave je podelil: “Ko smo potegnili skupaj vse podatke, ki smo jih imeli o njih pri starosti 50 let, ni bil nivo holesterola tisti, ki bi napovedoval kako dolgo bodo živeli, temveč kako zadovoljni so bili v svojih odnosih. Ljudje, ki so bili pri svojih 50-tih najbolj zadovoljni v odnosih, so bili najbolj zdravi pri 80-tih.”

Kasneje so raziskavo razširili na prebivalce Bostona in prišli do identičnih zaključkov.
Tesni odnosi, bolj kot denar ali slava, ljudem pomagajo, da so srečni, zdravi in živijo dlje.

Dobri medsebojni odnosi te osrečijo, pripomorejo k dolgoživosti in zdravju.
Zato so veščine, ki pripomorejo k dobri komunikaciji in krepijo povezanost v odnosu ključnega pomena.

Večina težav v odnosih se začne z mitom, v katerega verjamemo, ki pravi, da takrat, ko boš srečala pravo osebo, bosta skupaj srečna za vedno.

Večina se ne zaveda, da bistvo odnosa ni sreča temveč rast.

V odnose običajno vstopamo s pričakovanji, da bomo našle nekoga, ki nas bo osrečil, brez navezanosti, brez komplikacij, brez pričkanja.

Menimo, da so odnosi nekaj intuitivnega in da povezanost vznika naravno.
Da bi samo morala imeti občutek za to, kako biti prijazna in spoštljiva v odnosu.

S svojim očetom sem imela pred leti debato na to temo, kako odnosi niso nekaj samo-po-sebi-umevnega in da morata oba, ki sta v odnosu vanj vlagati svoj čas in energijo, pa naj bo to ljubezenski, poslovni ali starševski odnos.

Odnosi dvigujejo čustveno dobrobit, pomagajo ustvariti stabilnost, zaupanje in razkrivajo tvojo kapaciteto sprejemljivosti. Ko si soočena z izzivi v svojem življenju je podpora prijateljice nekaj, kar je nenadomestljivo.

Ljudje okoli tebe ti pomagajo rasti in ti razkrivajo dele tebe, ki jih še ne poznaš.
Z ljudmi imaš dušni dogovor, da ti razkrijejo in te učijo točno določenih lekcij, ker je tak vajin dogovor na nivoju duše.
Če lekcije ne vzameš, se ljudje lahko zamenjajo, vendar lekcije ostajajo.

Brez odnosov ne bi čutila živosti in povezanosti s svojim resničnim jazom.

Moški in ženske potrebujejo odnose iz različnih vzrokov in tudi način kako ustvarjamo in ohranjamo odnose se razlikuje.

Ženske smo bolj čustveno povezane z ljudmi okoli sebe in se bolj zanašamo na svoje prijateljice, partnerje in zaupanja vredne ljudi, ko potrebujemo nasvete, pomoč ali podporo.

Moški ne potrebuje čustvene povezanosti in ni čustveno investiran v svojih odnosih tako kot ženska. Svoja čustva popredalčka in v odnosih pogosto sploh ne zazna, da je karkoli narobe na drugi strani. Hitreje se premika skozi odnose in ni čustveno navezan na enak način kot ženska.

Odnosi so ogledala, ki ti pokažejo kako biti boljša prijateljica ali partnerka.
Pogosto rečem, da si ti tista, ki iz osebe na drugi izvabiš njen ali njegov najboljši ali najslabši del.

Skupaj plešemo ta ples življenja.

Vsak odnos je kot most, ki ga zgradiš med seboj in osebo na drugi strani.
Močan most lahko zgradiš samo na močnih temeljih.

Ključne sestavine za dober odnos so povezanost, zaupanje in medsebojno spoštovanje.
V njih se mojstrimo in kot sem že na začetku zapisa podelila, te veščine ne padejo z neba.
Z njimi se ne rodiš. Niso nekaj, kar je intuitivno ali naravno.

Brez zaupanja ni ljubezni, prijaznosti, prijateljstva ali trajne povezanosti med dvema človekoma.

Štiri darila v odnosu je potrebno zavestno krepiti.
Tako varovanje namesto uničevanje ljubezen, kamor sodi tudi prijaznost, kot tudi medsebojno spoštovanje, cenjenje drug drugega in negovanje odnosa.

Zaupanje je ključno, ker v kolikor ne zaupaš sebi, ne boš zaupala nikomur.
Samo-zaupanje je ključ za to, da se boš izpostavila in svoje darilo podelila z ljudmi in s svetom.

Pomembno je usvojiti veščine ustvarjanja in ohranjanja odnosov.
Kajti ne glede na to, kako strastno se nek odnos začne, bo zagotovo šel skozi faze, ki bodo odnos preoblikovale.

Odnosi na preizkušnji je spletno druženje, kjer bom s teboj podelila kako ohraniti sebe v odnosu in se ne izgubiti v partnerju. Če želiš harmonične medsebojne odnose brez da se trudiš in si v izgorevanju. Če želiš biti v odnosu in v sebi čutiti živost, spontanost, divjost in skrivnostnost. Brez ugajanja, prilagajanja, razdajanja ali pretvarjanja.
Podrobnosti najdeš na spletni povezavi tukaj >>> http://divine.si/aktualno/odnos.html

Odnosi na preizkušnji

Ena tistih stvari, ki jih v zadnjem času opažam je, kako vse dobre stvari v povezavi s tem, kaj bi nam lahko pomagalo zaživeti bolj izpolnjujoče življenje postajajo mehanizmi, ki žensko vodijo v še večjo produktivnost. In v končni fazi krutost do same sebe.

Ker če ne slediš nasvetom, pravilom in trendom, kako naj bi ženska živela, sledila svoji cikličnosti, bila xyz, je na koncu nekaj narobe s tabo.

In zase vem, da sem v to past najbolj globoko stopila, ko sem se znašla na preizkušnji v svojem partnerskem odnosu.

Ker odnosi so nam ženskam Sveti.
Res, res nam je pomembna povezanost in zanjo smo pripravljene narediti marsikaj.

Spremeniti sebe.
Spremeniti njega.
Izgubiti stik s sabo in z vsem, kar nam je pomembno.
Pozabiti na vse svoje vrednote.

Prilagodimo se.
Ustrežemo.
Razprodamo vse kar nam nekaj pomeni.
Razdamo se do te mere, da slečemo s sebe vse.
Pretvarjamo se, da smo nekdo, ki me sploh nismo.

Vse za povezanost.

In ko ostaneš sama, zavrnjena, zatrta, zapuščena, si prepričana, da je nekaj narobe s tabo.

Ker so nas tako strenirali.
Če nekaj ne gre kot bi moralo po pravilih, potem je krivda na strani ženske.

Požremo vse.
Požiramo vedno znova in znova.

In tudi, če mi ženska zagotavlja, da jo to sploh ne zanima, vem, da je to samo fasada, ki skriva bolečino, ki jo je v svojih odnosih izkusila.

Ja pogumne smo. Srčne smo.
In tako faking globoko ranjene.

Sistem Patriarhata, Kolonializem in Kapitalizem so poškodovali tkanino življenja in ustvarili globoke travme v sami esenci ženstvenosti.

Ženska je bila tisočletja kaznovana.
Mučena. Ubita.
In še danes v sebi čutimo posledice.

Ne glede na ves napredek in vse fine stvari, ki jih znamo povedati o moderni dobi, ženska danes še vedno posluša kaj bi morala početi in česa vse ne bi smela početi.

Ja ločene smo od svoje notranje modrosti in ne zaupamo svoji intuiciji.
Še vedno sprašujemo, če imamo dovoljenje, da obstajamo.
Še vedno poslušamo druge, ko nam govorijo kaj je dobro za nas in usmerjajo naša življenja.

Govorili so nam, da smo manjvredne.
Sužnje.

Da smo grešnice.
Da so naša telesa vir zla in da bi se ga morale sramovati.

Da smo se rodile ničvredne in se moramo vedno znova dokazovati.
Da smo nore. Zmešane.

In verjele smo jim…

In ko si v odnosih na preizkušnji pride v ospredje cel paket…
Strah, da boš zapuščena, zanikana, da boš ostala sama ker je itak nekaj narobe s tabo.
Strah da si preveč. In da si hkrati premalo.
Strah pred nemočjo. Strah pred močjo v sebi.
Strah pred ponižanjem.
Strah, da boš izločena iz skupnosti. Da boš izobčena.
Sram.
Strah, da te bodo imeli za noro. Da si histerična.
Strah pred izgubo nadzora.
Nezaupanje.
Primerjanje z drugimi.
Tekmovalnost.

In na polno greš v iskanje potrditve zunaj sebe.
Skušaš ustrezati. Ugajati.
Prilagodiš se.
Se razdajaš za druge.
Razprodaš vse kar imaš.
Se pretvarjaš, da zmoreš vse sama.

Dokazuješ, da si dobra.
Dokazuješ, da nisi preveč.
Da si Dobra Ženska.

In greš nazaj v vrsto.
V svojo škatlico.

Se trudiš dalje.

Spreminjaš sebe.
Popravljaš sebe.

Delaš na sebi.

Leta. Desetletja.
Izčrpavaš sebe.
Ker je to, da se trudiš biti vse za vse tako faking utrujajoče.

Kot hrčki na kolesu smo.
Poganjamo dalje.

Trudimo se.
Biti koristne.
Produktivne.
Zaželene.

Verjamemo temu, kar nam še vedno govorijo.
Da preživiš, če si… Dobra. Ponižna. Poslušna. Prijetna. Praktična. Produktivna. Koristna.

Kako naj zaupamo drugim ženskam, če je bil do nedavnega edini način, da je ženska napredovala, dosegla status ali imela denar, če se je dobro poročila.
Je potem kaj čudnega, da ženske še vedno tekmujemo med sabo in se primerjamo druga z drugo?

Če je bila ženska še pred 100 leti lastnina!?

Kako se osvobodiš?
Skozi sebe. V sebi.
Ne od zunaj.
Od znotraj navzven.

Da uzreš bogastvo v sebi.
Da razpustiš rane, ki jih imaš v sebi.
Da alkimiziraš ta svinec, ki si ga prevzela od prednic.

Da v sebi najdeš suverenost. In avtonomnost.
Da si sama svoja.
Da v sebi odkriješ moč ženske.

Da si ženska.
Namesto, da se trudiš biti kar nikoli ne boš – moški.

In ja, v sebi moraš najti pogum, da hodiš po tej poti.
Da terjaš svoje Darove zase.
Da se spomniš svoje izvorne narave.

Da nehaš napadati samo sebe.
Se bojevati. Tekmovati.
Se skrivati.

Nisi sama.

Odnos s sabo, v sebi je začetek vseh odnosov z ljudmi in stvarmi v našem življenju.

Kako držati sebe, ko so tvoji odnosi na preizkušnji?
Kako ne zapustiti same sebe, ko se vse podira?
Kako poskrbeti zase brez občutkov krivde in brez samo-obtoževanja?

Podrobnosti delim v spletnem druženju Odnosi na preizkušnji.
Ker živimo v takem času, ko so na preizkušnji.
In ko je praksa tega, da postavimo nove temelje za svoje novo življenje ključnega pomena.

Ker to, da pobegneš od vsega ne deluje.
Ker ignoriranje vsega ne deluje.
Ker to, da zapustiš samo sebe ne deluje.
Ker kaznovanje sebe ne deluje.

Kaj deluje? Pridi na klic, podelim s tabo.

Podrobnosti najdeš na povezavi http://divine.si/aktualno/odnos.html

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Poskrbi Zase

Sedela sem na vrtu in srkala svoj drugi najljubši čaj (indijski Chai Latte).
Nežen vetrič je vsake toliko do mene prinesel božanske vonjave španskega bezga, ki ravno cveti in se bohoti v vsej svoji lepoti.

Občudovala sem njegove cvetove v pastelni sivkino vijola barvi.
Visoka drevesa so mehko nihala v vetru. Zaprla sem oči in poslušala šelestenje listov.
Sončni žarki so si utirali pot skozi prostor med listi in risali zanimive vzorce na najini mizi.

To je bila že moja tretja torta tisti teden.
In muzala sem se sama pri sebi, ker so mi tale druženja z meni ljubimi ženskami res pri srcu.

Bil je tak dan, da nisi zares vedel ali bi se usedel na sonce, kjer je bilo vroče, ali v senco, kjer je bilo hladno.
In ker sem se odločila, da bom šla v mesto poletno oblečena, mi je tale pol-senca res ustrezala.
Ko ti je prijetno toplo in si v dobri družbi je sproščenost nekaj, kar je prisotno.

In rada imam njeno družbo. Predvsem to, da ima tudi ona rada globine.
Potopili sva v najino debato in ura je bila hitro mimo.
Na hitro sva zaključili najin pogovor in prijateljica je odhitela po svoje.

V tistem sem zaslišala ženski glas, ki je pritegnil mojo pozornost.
“Ne ukvarjaj se z drugimi, poskrbi zase.”

Zastrigla sem z ušesi, ker je to, da poskrbiš zase tematika, ki jo aktivno zasledujem zadnjih 15 let.
“Ampak rada bi ji pomagala.” je bila vztrajna.
“Glej, dokler ti ne boš poskrbela zase, drugim ne moreš pomagati.”

Nasmehnila sem se sama pri sebi.
Ker je tako dobro slišati odmev tega, kar govoriš že toliko let.

Sledila je tišina.

Jaz sem še vedno čakala na natakarja.

In potem je sledilo vprašanje, ki me je sezulo.
“Ampak kako!? Kako poskrbiš zase?”

Ostala sem vkopana v zemljo (verjetno sem tudi prebledela), ker se mi je posvetilo, samo res, KAKO!?
Kako poskrbiš zase po tem, ko 30, 35, 40 ali 45 let skrbiš za druge.

Večina deklet okoli 8. leta začne skrbeti za druge. Mnoge že prej.

Če imaš sorojence, lahko pozabiš na svoje radosti, želje in pogosto tudi potrebe, ker je treba pomagati.
In pri 10 ali 12-tih začneš pospravljati, kuhati, pomivati, prati, likati. Učiš druge, zabavaš, animiraš, sprehajaš psa.

Pri 12-tih opravljaš celo vrsto del, ki so nevidna.
To je delo, ki ni cenjeno ali spoštovano.
To je delo, ki ga je potrebno opraviti.
In to aktivno treniraš vse tam do 45., 50. leta.

Kako potem pri 45-tih poskrbiš zase, ko je za tabo toliko let, ko si sebe dajala na stranski tir in si pozabila na svoje potrebe in želje?

Kako?

V tistem trenutku, pod visoko smreko, ki se je majala v vetru, ko sem čakala na natakarja, da plačam svoj račun sem dojela, da je eno, ko veš kaj bi bilo fino, drugo pa je praksa, ko je potrebno teorijo dati v prakso.
In tukaj nam pogosto zmanjka.

Enostavno ne veš – Kako poskrbeti zase?
Kaj to pomeni?
Kje začeti?

V sistemu v katerem živimo je ženska tista, ki podpira ljudi okoli sebe.
Opravlja ogromno nevidnega dela, ki ni plačano.
Vendar brez tega dela družba in sistem kot ga poznamo ne bi obstajala.

Produktivnost, uspešnost in profit, ki ga družba ceni, pogosto sloni na nevidnem delu žensk, ki so del družine, tima ali skupnosti.

In dokler so stvari nevidne, v zvezi s tem ne moreš narediti ničesar, ker so stvari nevidne.
Ko stvari postanejo vidne, jih lahko spremeniš.

V spletnem programu Poskrbi Zase ti pokažem kako začneš.
In podelim razloge zakaj je to, da poskrbiš najprej zase za številne ženske tako velik izziv.

Poznaš tisto, ko je nekaj neudobno in nimaš odgovorov, spremeniš temo.
Tako pogosto sem priča temu.
Zamenjali sta temo.

Natakar je prišel z mojim računom.

In zapustila sem vrt in drevesa, ki so tihe priče pogovorom, razglabljanjem in bolečini posameznikov, ki se zbiramo pri njihovih koreninah.

Njun pogovor pa je ostal z mano.
Zasledoval me je na moji poti domov.

Nisem ga mogla spraviti iz svoje glave, ker vem koliko je žensk, ki so prepričane, da je z njimi nekaj narobe ali da bi morale stvari narediti drugače.
Pa ne vedo kako.

Izziv je v tem, ker nič ni narobe z njo.

Samo da tega ne ve.
Ne ve, da ni sama v tem.
Ne ve, da smo udomačene v to, da skrbimo za druge v upanju, da bodo drugi poskrbeli za nas.
In da je zamera, ker tega ne naredijo nekaj, kar zastruplja njo.

To, kar želim za vsako žensko je, da dojame kako pomembno je, da neha napadati samo sebe.
In da uzre to, kako sistem sloni na nevidnem delu številnih žensk, ki so bili tukaj pred njo. In na njenem nevidnem delu, ki ga opravlja.

Taja to kar vem iz prve roke je, da se boj z mlini na veter ne obnese.
Da ignoranca ne naredi pozitivne razlike.

In da je tisto, kar lahko čisto vsaka ženska pri sebi to, da uzre to kar počne. To ceni in spoštuje pri sebi.
In da jasno in glasno pove kaj potrebuje, od koga in kdaj.

Tisto kar vem zagotovo je, da skrb zase ni razvajanje, masaža ali tortica s prijateljico na najljubšem vrtu v Ljubljani. Vse to je super. Je bonus.

Skrb zase se začne s tem, da začutiš sebe, da zaznaš svoje potrebe in svoje želje.
In da se naučiš, kako jim slediti.
Ker če imaš za sabo 30, 40 ali 50. Let treninga, ko si skrbela za druge, nase pa pozabila, je to vse prej kot enostavno.

Da poznaš sebe in da veš, kaj potrebuješ.
Sledi to, da to podeliš, skomuniciraš.
Ker so odnosi tisti, skozi katere poskrbimo za svoje potrebe.
In to, kako s svojim moškim skomuniciraš kako ti lahko pomaga, je ena od stvari, ki je pri meni naredila res veliko razliko.

Instinkt ženske je, da najprej poskrbi za druge.
Zato je tako zelo pomembno, da se naučiš, da si vzameš svoj čas zase brez občutkov krivde, brez kaznovanja.

In brez čakanja na nekoga, ki ti bo dal dovoljenje.

In vedno znova si na preizkušnji ali boš še vedno delala tako, da si boš kupovala svoj čas in si ga zaslužila s tem, da boš oddelala svoje in najprej poskrbela za vse druge, preden boš na vrsti Ti.

Kje začeti in kako poskrbeti zase delim v spletnem programu Poskrbi Zase, ki je na voljo na povezavi http://divine.si/program/poskrbizase.html

Praznuj Življenje

Izgubljena, nesrečna in osamljena je prišla na druženje, kjer je podelila svojo zgodbo…
»Sem mamica trem otrokom. Ne vem več, kje se me drži glava.
Vsi me potrebujejo, vsak ima svoje obveznosti, kjer moram prisostvovati.
Sem tajnica, taksi voznica, kuharica, sobarica, učiteljica.
Perem, likam, kuham, pospravjam, učim se z njimi, delam naloge. Mene sploh ni.

Sploh ne vem več kdo sem. In ko mi mož reče, če bom imela kaj časa zanj bi kar popenila, ker kdo si bo pa vzel čas zame!?«

»Ne glede na to kako zelo se trudim, nikoli nisem dovolj.
In občasno imam občutek, da sem čisto preveč za okolico.
Še posebej takrat, ko se pritožujem, ker ne zmorem več.«

»Res se trudim, da bi zmogla biti vse za vse.
Trudim se, da ustrežem ljudem okoli sebe, a je vedno kaj, kar se ne izide.
Ne glede na to, kako zelo se trudim.

In skušam biti prijetna in prijazna in strpna, samo enostavno ne zmorem več.
In ko znorim in se razpizdim se zaradi tega kritiziram in napadam samo sebe.

Vem, da moram postaviti mejo, o tem berem povsod.
In res se trudim, da bi bila odločna, a se je ob tem počutim plašno kot srna.

Želim si biti to kdor jaz sem in želim biti svobodna.
Samo ko naredim korake v tej smeri, se vedno znova najde kdo, ki me utiša.

Kar skočila bi iz svoje kože.«

Tina ni več vedela kam naj se usmeri, kaj naj podpre s svojo energijo, ker je bilo vedno znova videti kot da so bili vsi poskusi sabotirani.

Sama zase je trdila, da je neorganizirana, raztresena in zmedena.
Da je težava v tem, ker se ne more osredotočiti.
In da v resnici sploh ne ve, kaj bi sploh rada.

Trudila se je vedno bolj.
Delala vedno več.
Vstajala bolj zgodaj, da bi uspela narediti vse, kar je življenje terjalo od nje.
In ne glede na vse poskuse je imela vedno znova občutek, da je zguba.

Ko sem ji rekla, naj naiše vse kar se spomni, da je naredila tisti dan na list papirja, je pisala kar nekaj časa.

Sledilo je navodilo, da pred vsako stvarjo, ki jo je napisala, napiše praznujem, da…

Bila je osupla.
»Čakaj malo, kako to misliš, da napišem, da praznujem, ker sem peljala najmlajšo v vrtec!? In da napišem, da praznujem, ker sem šlaa do veterinarja po tablete za našo Ajo!? In da praznujem, ker sem šla do Lidla v nabavo!?«

»JA, točno to,« je bil moj odgovor.

Da praznuješ, da si bila točna, ko si jih peljala v šolo. Da ste prišli pravočasno.
Da praznuješ to, da si uspela pred tem zložiti perilo in peljati psa na sprehod.
Da praznuješ to, da si imea svojih pet minut za kavo.

Da praznuješ svoje življenje v majhnih odmerkih. Vsak trenutek v dnevu.

Ker naučeni smo, da so praznovanja rezervirana za velike stvari.
Ženske specifično smo naučene, da je praznovanje samo za posebne primere.

Moški na drugi strani praznujejo kar naprej
Koliko zgodb si slišala o veeeelikih ribah, ki so jih ujeli.
Ali o kilometrih, ki so jih prevozii tisti dan s kolesom.
Moški praznujejo male zmage vsak dan.
Tako smo jih naučile mame.
Moški so pohvaljeni in praznujejo.
Ženskam se zdi to patetično.
Brezvezno.

Verjamemo, da se bomo spremenile, če se bomo počutile dovolj krivo.
In se napadamo, ko stvari ne gredo kot si želimo.
In verjamemo, da bomo s tem napadanjem sebe in zasramovanjem sebe, ker kako sem lahko tako neumna, da tega ne znam ali ne zmorem, prišle tja, kamor si želimo.

Eden najbolj toksičnih načinov, kako Patriarhat spodkopava žensko je izolacija, ki jo ženska čuti, ko izkuša preplavljenost opravil in nevidnega dela, ki ga opravlja za druge, pa le-to ni niti prepoznano, niti ugledano. Veš zakaj!?
Ker se ženski ne zdi nič posebnega vse kar počne.
Ker je vse kar dela in lahko naredi samo-po-sebi-umevno.

Ker ženska ne ceni in ne opazi, kaj šele da bi praznovala vse, kar naredi.

Ženska naredi 97% in se napada za tiste 3% ki jih ni uspela narediti.
Ženska ustreza 97% kriterijem, ki jih neko delovno mesto terja in se sekira zaradi tistih manjkajočih 3%.
Žensko na predstavitvi pohvali 97% ljudi, pa bo vso pozornost dala tistim 3%, ki jo bodo skritizirali.

Ženska svojo pozornost usmeri na 3%, ki niso uspeli.
Zakaj?

Ženska stvari vzame osebno.
Identificira se s tem, da ji stvari nikoli ne uspejo. In da stvari nikoli ne naredi prav.
Da nikoli ni dovolj.

Samo-napadanje je vgravirano v žensko psiho.
Nevidno je za večino žensk.

»Kako sem lahko tako neumna, da tega nisem pogruntala sama!?« je komentar večine žensk, ko dobijo informacije, ki jih delim s tabo.

Praznovanje Življenja je praksa, ki ti pomaga prepoznati in zaupati v to, da si dobra. Da si dovolj.

Ko se začneš osredotočati na praznovanje, namesto na samo-napadanje, v sebi ustvariš identiteto, ki stvari naredi prav.
Praznovanje sebe sporoča tvoji podzavesti, da lahko zaupaš vase in v to, kar si želiš v življenju. Da lahko zaupaš v to, da se ti v življenju dogajajo dobre stvari.

Ko si zapisuješ kaj praznuješ in prepoznaš svoje dosežke, okrepiš signal v svoji notranjosti za zmagoslavje, za praznovanje, to začutiš v svojem telesu in to vpliva na izbire, ki jih delaš v svojem življenju.

Praznovanje Življenja je praksa, ki ti pomaga negovati sebe.

V družbi, kjer je ženska naučena, da kritizira sebe, sodi in se pritožuje, je globoko zdravilno, če praznuješ namesto tega.

Skozi to, ko v svojem telesu začutiš občutek praznovanja in ga vedno znova ponavljaš reorganiziraš svojo notranjost, da se osredotoča na zmage in stvari, ki jih lahko praznuješ v svojem življenju, namesto na izgube in na to zaradi česar sebe napadaš, kritiziraš in se obsojaš.

Praznovanje te vodi v to, da
… prepoznavaš dobre stvari v svojem življenju
… uživaš v sedanjem trenutku
… se veseliš prihodnosti

Več o praksi bom s teboj delila na Mena Kafeju 17.5.2024.
Pofočkaš se na povezavi >>> http://divine.si/aktualno/kafe.html

Koda: Ženska

Sodobna ženska leta, kaj leta, desetletja preživlja v moškem svetu.
V svetu, v katerem je moškost visoko cenjena in bolj spoštovana kot ženstvenost.
In sodobni svet nas sili v moško energijo, pogosto zavoljo preživetja.

Moška energija ti brez dvoma pomaga narediti stvari, usvojiti cilje, pomaga ti pri strategiji in prepračunavanju, pri samozadostnosti in neodvisnosti. Težava je v tem, da moški način, kjer se usmeriš na cilj, greš za rezultati in dosežeš, kar si si zastavila, ženske nikoli ne napolni. Moški so tisti, ki rastejo skozi dokazovanje, doseganje, izzive in tekmovalnost.

Žensko pa to na dolgi rok izčrpava. Pušča jo prazno, ločeno od njene ženske moči, ločeno od njenega centra.

Ko je ženska v moški energiji, to ustvari težave v odnosu z moškim. Možata ženska v  odnosu z moškim ne ustvari potrebne polarnosti, ki bi moškega navdihnila k dolgoročni zavezi. In to ne glede na njeno fizično privlačnost, lepoto in inteligenco.

Dejstvo je, da moški hrepeni po ženstveni ženski.

Tako kot ženska hrepeni po možatem moškem, ki jo zaščiti, poskrbi zanjo in vodi, tudi moški hrepeni po ženstveni ženski, ki ga sprejema, podpira in zna zanj ustvariti prostor, v katerem začuti toplino, domačnost in ljubezen.

Tvoja Ženstvenost je povezana z nežnostjo, ljubečnostjo, prijaznostjo, globoko povezanostjo, srčnostjo, sprejemljivostjo, pa tudi divjostjo, mističnostjo in kaotičnostjo. Tvoja ženstvenost odpira vrata z ljubeznijo. Izžarevanje svetlobe je tisto, ki odpira vrata srca.

V stiku s svojo ženstvenostjo se zavedaš svoje Edinstvenosti, enkratnosti in neponovljivosti. V sebi čutiš jasnost glede tega kdo si. Enostavno veš, da si tukaj z razlogom in da v sebi nosiš Darilo, ki ga imaš, da ga podeliš s svojim moškim in s svetom.

V svoji ženski Naravi čutiš željo po povezovanju z drugimi točno takimi kot so. Povezana s svojo žensko naravo veš kdo si in ne poskušaš ljudi pripraviti do tega, da te imajo radi, da ti dajejo ali se spreminjajo zaradi tebe. V sebi čutiš moč globoke povezanosti, ki jo poznamo kot intimnost. Veš, da intimnost lahko izkusiš le, ko si povezana najprej s seboj in utelešena v svojem ženskem telesu.

Ženstvenost je povezana s Senzualnostjo. Senzualnost pomeni, da ženska čuti z vsemi svojimi čuti in se zna sprostiti v svojem ženskem telesu. Ženstvena ženska je radovedna, raziskuje življenje in čuti živost v svojem telesu. Izkuša svet z vsemi svojimi čuti in zna uživati v trenutku, tukaj in zdaj.

Ženstvenost te poveže s samim virom Kreacije, kjer se zavedaš, da svoje življenje kreiraš v tem trenutku, tukaj in zdaj. Kreacija  je dejanje stvarjenja. Dejanje kreacije je dejanje uglaševanja na vibracijo, ki že obstaja v polju vsega kar je (v polju vseh potencialov) in ta uglasitev na vibracijo prinese v tvoje življenje tisto, na kar se uglašuješ. In v samem bistvu kreacije je igrivost. Ti si instrument skozi katerega se božansko izraža v svetu tukaj in zdaj.

Tvoja ženska narava je raznolika, v sebi ima tako temne, kot svetle dele, tako mir kot nevihto, tako ljubezen kot sovraštvo. Avtentična ženska ve, da je iskrenost ključnega pomena in v sebi čuti zaupanje vase, da se pokaže točno takšna, kot je, brez potrebe po skrivanju ali prilagajanju.

Vsaka ženska v sebi nosi globoko notranje vedenje, intuitivno moč, ki je del njenega Darila, ki ga ima, da ga podeli z ljudmi in s svetom. To je tisto, kar v ljudeh, ki pridejo v stik z ženstveno žensko vzbudi občutek domačnosti in pogosto moški takšno žensko opišejo, da se v njeni družbi počutijo, kot bi prišli Domov.

Ženstvena ženska se zaveda, kako pomembna je ranljivost in je voljna odpreti svoje srce, da se skozi njo izrazi njena ženska Duša. Moški si želi spoznati žensko v vsej njeni veličastnosti, brez mask, brez persone, brez fasade in ustvarjanja lažne podobe.

Moški globoko hrepeni po ženstveni ženski, ki ve, kako ga sprejeti točno takega kot je. Sposobnost ženske, da odpre svoje srce in sprejme moškega, njegovo možatost, njegovo moč in njegova darila, je tisto, kar je za možatega moškega pri ženstveni ženski neustavljivo privlačno. Ko ženska resnično utelesi svojo ženstvenost, se moški ob njej popolnoma stopi. Resnično je pripravljen zanjo narediti vse, kar je v njegovi moči.

In težava številnih žensk v sodobnem svetu je, da sicer hrepenijo po možatem moškem, vendar so v svoji moški energiji in se zaprejo za sprejemanje. Večina žensk se tega ne zaveda in zato vedno znova izkušajo nezanimanje s strani moških ali pa si moški to, kar potrebujejo poiščejo drugje.

Odprtost, sprejemljivost, negovanje in dopuščanje so temeljne kvalitete ženstvenosti, ki jih je potrebno prepoznati, si jih priznati, jih objeti v sebi, da bi jih lahko zaživela v svojem vsakdanu.

Šele takrat, ko je ženska voljna, da se odpre temu, kar ji moški lahko da in sprejme njegovo darilo, bo moški voljan ostati z njo. Sposobnost, da ustvari sveti prostor in neguje najprej sebe, pa ji omogoči, da bo lahko svoje Darilo, to kdo ona je tudi podelila s svojim moškim.

Koda: Ženska razkriva 6 pomembnih sestavin za izpolnjujoče življenje;
1. ženstvenost
2. edinstvenost
3. negovanje
4. sijaj
5. kreativnost
6. avtentičnost

Kako jo razkriješ in aktiviraš v sebi delim v programu Koda:Ženska. Podrobnosti najdeš na povezavi

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Ženska si želi biti zaželena…

Spomnim se sebe… ko me je kdo vprašal kaj si želim, sem bila zmedena…
Kaj me čisto zares sprašuje? Kaj želi vedeti?
Kaj je pravilen odgovor je bilo moje pod-vprašanje…

V svojem življenju sem si prizadevala, da bi vedela, kaj je prav.
Danes vem, da ženske želimo garancijo, da bodo naše izbire odobrene s strani drugih.
In da so naše izbire »prave«. Preden sploh razmislimo o tem kaj to pomeni za nas in kaj si čisto zares želimo.

Na vseh področjih v življenju ženske – izgled, materinstvo, odnosi, denar, kariera, si prizadevamo, da ne bi kršile postavljenih pravil.
Ženska okleva. Noče se premakniti onkraj meja, ki jih določajo moški standardi in moške želje. To nas ovira, da bi se resnično spoznale s svojimi željami.

Raje smo zaželene kot da bi sledile svojim željam.
In tega se ne zavedamo.

Ženska si želi biti zaželena.
Želi biti izbrana.
Želi biti posebna.

Naučene smo kaj pomeni biti ženska. S strani moških.
Ker je prijetna, privlačna, razgledana, lepa, mladostna ženska zaželena pri moških.
In želiš ugajati. Potrebuješ pozornost in ljubezen.
In že zgodaj se naučiš pri svojem očetu kakšna moraš biti, da si sprejeta.

Vendar ta naučeni del tega kaj pomeni biti ženska pogosto pomeni, da izdaš sebe.
In da si nezvesta sebi in temu, kar ti je resnično dragoceno.
In tega se ne zavedamo.

Biti zaželena je posledica tega, da želi ženska ugajati moškemu in ga zadovoljiti

Ta potreba, da je zaželena vpliva na samopodobo, samozavest in njeno sposobnost odločanja, še posebej na njeno sposobnost, da sledi svojim željam.

S tem, ko želi biti zaželena svojo moč išče v podobi, ki jo ustvarja in ne v izkušnji, v utelešanju tega kdo v resnici je.

Zato sploh ne preseneča, da ženska v vseh svojih vlogah, od hčerke do mame, od ljubimke do žene, od študentke, do delavke in vodje skuša biti privlačna, prijetna, dobra, vredna nekomu drugemu, namesto, da bi resnično odkrila kaj čuti in si želi, zase.

V tovrstnih zavestnih ali nezavednih odnosih od drugih ljudi pričakuje, da bodo poskrbeli zanjo in za njene občutke moči, vrednosti in vitalnosti. In se odreče lastni avtentičnosti.
Temu sledi zamera, frustracija, občutek nemoči, ker svoje potrebe in želje žrtvuje, zavoljo dogovorov, ki jih ima z drugimi.

Ženska želi, da jo drugi vidijo v pozitivni luči – popolna mama, dobra žena, idealna prijateljica, zapeljiva ljubimka, prijazna soseda, ambiciozna poslovna ženska.
Pozabi na to kdo v resnici je in kaj si želi in ostaja ujeta v podobah.

To, da si želi, da bi bila zaželena nima nobene veze s soodvisnostjo.
To ni nekaj, kar naredi zaradi potrebe ali zahteve druge osebe.
Gre za željo po moči in kontroli, ki je skrita.

Namesto, da bi se naučile, kako poskrbeti za svoje potrebe in želje se naučimo, kako poskrbeti za druge.

Kako biti na voljo drugim.
Postaviti potrebe drugih pred svoje.

Verjamemo, da če bomo stvari naredile prav, bodo ljudje to opazili in nas bodo nagradili.
Verjamemo, da bodo ljudje poskrbeli nas, če bomo me poskrbele zanje.
Gremo v razdajanje. V ugajanje. V prilagajanje.

Naučimo se dokazovati, da zmoremo same in da nikogar ne potrebujemo.
Ženska je lahko izjemna, neodvisna, samostojna in zmore vse sama.
In je sama. In je nesrečna.

Ženska moč – njena neodvisnost, odločnost in vplivnost – je še vedno eksotika v najboljšem in nevarnost v najslabšem primeru.
Moči ženska ne more izraziti direktno, ker to vzbuja sumičavost, zmedenost ali strah pri ljudeh, ki jo obdajajo.

In ker moči ne more razvijati direktno, jo večina žensk začne udejanjati indirektno, skozi ugajanje, prilagajanje, razdajanje ali pretvarjanje.

Nauči se, kako držati stvari pod kontrolo s tem, da govori na določen način, se drži na določen način, dela stvari na določen način, namiguje na svoje potrebe, se pritožuje.
Ne pove direktno kaj potrebuje ali kaj si želi.

Izziv je v tem, ker po več desetletjih treninga ženska v resnici sploh ne ve več, kaj si želi.
Pozabila je.

Leta treninga imajo za posledico, da ženska zna uganiti, predvideti kaj potrebujejo drugi in kaj je potrebno za »želen« učinek, a ne vidi tega, kako zelo si prizadeva, da bi bila zaželena. In kako je ujeta v podobo, ki jo je ustvarila.

Zato ni nič nenavadnega, da je prehodu v menopavzo ženska izčrpana.
Ne more več ohranjati ustvarjene podobe.
Podoba se začne krhati.

Ženska je utrujena. Zagrenjena.
Zameri vsem okoli sebe, ker toliko dela in ker nihče ne poskrbi zanjo.

Na prehodu v menopavzo se mora ženska soočiti s tem, kako svojo moč izbire daje v roke ljudem okoli sebe. Prepoznati mora, kako izbira, da je pod vplivom moči drugih.

Ta izkrivljena potreba, da je zaželena je kot urok pod katerim je ženska.

Žensko vodi v to, da je v odnosih, v službi, včasih poročena, kjer je videti, da je stvari izbrala, vendar se v njih počuti ujeta, zaradi česar čuti zamero in za stvari krivi vse okoli sebe.

Ujeta je v začaranem krogu.

Da bi lahko izbrala, kaj si želi, mora imeti dve opcije.
Izbira pomeni, da ima alternativo.
Da reče JA sebi, bo rekla NE drugim.

Kar pomeni, da ne bo zaželena.

Sneti mora rožnata očala in se spogledati z resnico.
In ta je vse prej kot prijetna.

Menopavza ženski sname njena rožnata očala.
In terja od nje, da spozna sebe.
Da se opolnomoči.
Da vzame svojo moč nazaj.
Da se osvobodi.

Da bi se lahko resnično razcvetela.

Iz izkušenj vem, da ženska v svoj razcvet lahko stopi že na prehodu v tridesetih, tam okoli 36-tega leta. Pred petnajstimi leti sem o tem začela govoriti, ker sem intuitivno čutila, da so prva velika vrata oziroma prehod. In naslednja velika vrata so pri petdesetih.

Lahko počakaš in greš mimo prvih.
Lahko počakaš in greš mimo drugih.

Vprašanje pa je kakšna je kvaliteta tvojega življenja, če tvoje življenje furajo pričakovanja in ideje tvoje podobe, ki jo ohranjaš in če vztrajno zatiraš želje svoje Duše.

Kaj si želi ženska?
Kaj si želi zase?

Čisto zares?
Suverenost. Da je kdor je.

In to ne pade z neba.

Prvi korak je, da se ženska prebudi. Naslednji je, da vzame svojo moč nazaj
Tretji je, da se osvobodi uroka zaželenosti.

Na tej poti ti lahko pomagam na dva načina.

Prvi program je Menopavza – tvoja vodnica v žensko moč, modrost in milino. 10-tedenski program, kjer delim osnove tega vračanja k sebi.

Če še nisi v štiridesetih, se pa bližaš prehodu v trideseta, te vabim v program Prebujena, ker vem, da bi pri svojih 36-tih potrebovala to, kar želim podeliti z žensko na prehodu.

10-mesečni program Prebujena je zemljevid skozi tri korake, ki sem jih podelila malo višje.

Začeli pa bova s tem, da ti bom razložila kdo je Pridna Punčka v tebi in kako ovira tvoj razcvet, če se z njo ne spoznaš in pomiriš.
Pa tudi, kako odrasteš v Zrelo Žensko, ki pozna svoje srčne želje in naredi prostor zanje, ter jih zaživi. V svojih štiridesetih, petdesetih ali sedemdesetih.

Izbira je tvoja.
Si zraven?

Prihodnost pripada Kreatorjem

Leto 2023 je bilo leto izbire – strah ali ljubezen.
Vedno znova smo bili opomnjeni, da smo mi tisti, ki izbiramo, v katerem toku plavamo.

Da gre za aktivno prakso.
Izbereš Ljubezen.
In dihaš Ljubezen.
Vdihneš ljubezen tja, kjer je ne vidiš.

Ti si Kreatrix.
Ti kreiraš svoje življenje.
Ti plavaš v tistem toku, ki ga izbiraš zase.

Zdaj je izjemen čas za kreacijo.
Stojimo na robu prepada. Staro razpada.
To je čas, ki nas vse vabi, da skočimo v neznano.

To terja zaupanje v svojo sposobnost kreacije.
Zaupanje v to, da se bo pojavil most na katerega boš stopila.

Pokrajina se spreminja hitreje kot lahko rišemo zemljevide.
In zdaj ni čas za oklepanje znanega.

Smo v času razpuščanja starega, ko je pomembno, da se podajaš skozi z milostjo.
Z zaupanjem v svojo kapaciteto kreiranja novega.
In ja, potrebujemo veščine, da se skozi ta proces premikamo z milino.

Toliko žensk slišim, ki se pritožujejo nad življenjem, nad otroci, nad partnerji, nad šefi, nad trenutno situacijo in nad vlado.
In ja, vem, časi so res naporni. Stvari niso rožnate.
Korupcija je resnična. In bolečina, ki jo puščajo prepiri zaradi nestrinjanja tudi. Vem iz prve roke.

Vendar kljub vsemu vem tudi, da je točno tale situacija izjemna priložnost, da prepoznaš v katerem toku plavaš.

Ker ne dobiš tega, kar si želiš, s tem, da to sovražiš.
Dokler plavaš v toku strahu, sovraštva, kritike, sojenja, dobiš točno to, kar je tam na voljo.

Premik v tok ljubezni se začne s tem, da ljubiš sebe tam kjer si.
Točno tako, kot si.
Z vsemi napakami, sramom, krivdo, izbereš, da ljubiš sebe.
Tudi vse kaotične in zmedene dele v sebi.

Izbereš, da blagosloviš vse, kar že imaš.
Se zahvališ sama sebi.

In če ne čutiš navdiha, motivacije, ki vznika iz tvojih globin, v tebi… če se ti zdi, da nekaj manjka, je to po vsej verjetnosti povezava s tvojo Kreatrix.
Ja, res je v vsaki ženski.
Na voljo ti je.

Vendar je v speči fazi, če je ne povabiš zavestno v soustvarjanje.

Veš, kako veš, da je aktivna v tebi?
Ker čutiš v sebi živost, radost in željo po ustvarjanju.

Ko tega ne čutiš v sebi in imaš občutek, da nekaj manjka.
Ta občutek, da nekaj manjka te požene v oklepanje znanega.
In če to ne zadovolji tvoje potrebe po varnosti, začneš udrihati po ljudeh okoli sebe.

Živimo v času, ko ustvarjamo stvari, ki še nikoli niso obstajale.
V času izjemne preobrazbe znanega.

V času negotovosti.

In tisto, kar je v tem času ključnega pomena, da usvojiš, je praksa samoizpraševanja.
Česa si ne dovolim čutiti?
Česa ne čutim v sebi?

Čutenje je ključ.

In čutiš takrat, ko si v telesu.
Ko si utelešena.

Ustvarjaj svoje življenje kot umetnost.
Zberi vire, energijo, zberi skupaj svoje talente, zberi skupaj svoje darove.
In kreiraj.

In ko govoriva o kreaciji sveta, gre za soustvarjanje.
Tega ne moreš narediti sama.
Gre za so-ustvarjanje.

To, da lahko vse stvari narediš sama in da ne potrebuješ podpore je laž.
Vsi potrebujemo pričo, nekoga, ki te vidi in ki ti odslika tebe, to kdo ti si.

Živimo v družbi, ki nas trenira v izolaciji, v osamitvi, v tem, da zmoreš vse in to sama.
Na osamitev, na izolacijo gledamo kot na vrlino. Če zmoreš sam, potem si dober in ti dobro gre.
Resnica je, da smo ljudje bitja odnosov.
Kar pomeni, da rastemo in se širimo, ko smo v skupnosti.
Odnosi so izjemno pomembni.

Naj te ne odnese urok gotovosti.
Nič ni gotovo.
Vse je v premiku.

Korak po korak soustvarjamo nov svet.

Prihodnost je v rokah Kreatorjev, kot si TI.

Kreacija niso veliki premiki in kolosalne spremembe.
Kreacija se dogaja skozi majhne vsakdanje stvari.

In pomembno je, da si v toku Ljubezni.
Zase vem, da tega nisem zmogla sama.
Utapljala sem se v toku strahu. Strah me je bilo zamenjati tok.
Potrebovala sem pomoč.
In našla sem jo v skupnosti enako mislečih žensk.

Podpora je tako zelo pomembna.
Konec koncev soustvarjamo.
Najdi svoje pleme, svojo skupnost.

Soustvarjaj zavestno.
Z ljubeznijo, v Ljubezni in ZA Ljubezen.

Potrebuješ prakso, spodbudo, podporo?
Veščine KAKO to narediš?

Pridi na druženje Kreiraj po žensko.
Podrobnosti najdeš >>>TUKAJ<<

Povezana s ciklično naravo

Vse v naravi diha.
In dih je sestavljen iz širjenja ob vdihu in krčenja ob izdihu.

Širjenje in krčenje sta neizogibno del življenja.
In zanimiv fenomen, ki se nam zgodi, ko se razširimo onkraj znanega in v svojem življenju dosežemo nekaj novega, nekaj česar nismo pričakovale, nekaj izjemnega je, da se naslednje jutro počutiš kot bi te povozil avtobus. Kot bi imela »mačka« po prekrokani noči.

In to poznam iz prve roke. Krčenje po širitvi, ki se zgodi je nekaj, kar me je presenetilo po našem prvem Mena Kafe-ju. Druženje je bilo izjemno, zelo smo uživale v druženju. In zgodbe, ki so jih ženske podelile so se dotaknile čisto vsake v krogu.

In ker je bilo tako izjemno, bi pričakovala, da bom naslednji dan pod vtisom dogajanja in se bom počutila sijajno.
Pa se nisem.
In dan po tem tudi ne.

Bilo je tako nenavadno, da je terjalo mojo pozornost in šla sem v raziskovanje, kaj se dogaja z menoj.

Dejstvo je, da nisi več ista oseba dan po dogodku, dan po napredovanju, dan po odprtju tvoje prve razstave ali izjemne pohvale, ki jo prejmeš. Vsaka zmaga te razširi.
Pozornost je usmerjena nate kot žaromet, ki te postavi v center pozornosti.

Ko se izpostaviš in sebe deliš z drugimi, ko te pohvalijo ali se zgodi nekaj, kar je zate novo, te bo to razširilo.

In to kar sledi je sesutje.

V sebi čutiš surovost, ranljivost. Kot živec brez mielinske ovojnice čutiš vse in lahko čutiš nelagodje, lahko je neprijetno.

Namesto samozavesti in zadovoljstva lahko v sebi čutiš zaskrbljenost, strah ali celo dvom, ko se poigravaš z mislijo, da so se morda zmotili.
Kar te lahko vodi v spiralo sramu in občutkov krivde.
In najraje bi se pokrila z dekco, se skrila in šla v hibernacijo.

Najbolj osupljivo ob vsem skupaj je to, da moški tega ne doživljajo tako dramatično kot ženske. Običajno se s težavami srečujemo ženske. In to ima opraviti s pogojevanjem, ki smo ga strenirale ženske, moški pa ga niso bili deležni.

Takrat, ko se porineš ven iz svoje cone udobja, ven iz tega, kar ti je poznano, vsakič ko zrasteš in se razširiš, boš izkusila to krčenje, ki sledi širitvi.

Resnica je, da dan po zmagi nisi ista oseba kot pred njo. Nisi ista oseba po svoji prvi razstavi, prvi knjigi, prvem napredovanju, po rojstvu ali po tem, ko si se soočila s kakšno pomembno stvarjo.

Različni deli tebe bodo potrebovali čas, da prispejo v novo realnost.
Ko razširiš svojo kapaciteto prostora, ki ga držiš, je to nekaj novega.
In pomembno je, da to prepoznaš in si daš čas, da se navadiš na novo realnost.

Pomembno je, da držiš prostor za nelagodje, ki je prisotno.

Cikli širjenja in krčenja se v življenju nenehno dogajajo.
Vsakemu vdihu sledi tudi izdih.
Ob vdihu se širiš. Ob izdihu se krčiš.
Mama Gaia diha. Vse življenje diha.

In vendar, ko se to zgodi v naši notranjosti, temu skušamo ubežati.

Tuhtamo o tem, da je nekaj narobe z nami, kot da je krčenje posledica osebne pomanjkljivosti.
Sprašujemo se, kaj je narobe z mano, ko izkušamo ranljivost in krhkost po veliki razširitvi.
Velikokrat dvomimo vase in v svoje sposobnosti in se sprašujemo, če je to posledica nesposobnosti, da bi sprejela več.

Ko se energija, ki si jo usmerila v širitev, začne vračati nazaj v notranjost, je ključnega pomena, da zmoreš držati prostor za to, kar se dogaja.

To je popolnoma naravno. Le da se o tem ne pogovarjamo.
In za žensko je to še posebej velik izziv, ker smo strenirane, da pozornost usmerimo navznoter, v notranje dogajanje, kar lahko vodi v intenzivno napadanje sebe, kritiko, sojenje in zasramovanje.

Dan po uspehu, zmagi, novemu dosežku je pomembno, da greš vase in povabiš vse kar je prisotno vase. Pomembno je, da to sprejmeš in prežvečiš.
In da praznuješ dejstvo, da si se razširila onkraj tega, kar je zate znano in normalno.
Tako kot po prekrokani noči ali bolezni, je pomembno, da poskrbiš zase.

Ponovno se boš razširila in razvila novo normalo zase.
V vmesnem času pa je pomembno, da se ujameš, preden se raztreščiš. Da počivaš. Si narediš toplo kopel. Da ne delaš nič pametnega ali pomembnega, gledaš TV, čajčkaš. Plešeš, greš na sprehod. Ključ tukaj je, da vprašaš svoje telo, kaj potrebuje. Da zaslišiš potrebe, ki so prisotne in slediš temu, kar ti narekujejo.

To kar ne bo delovalo je analiziranje.
To kar ne bo delovalo je kontrola.

Ker ciklov širjenja in krčenja ne moreš nadzorovati. Pa bi jih hotela.
Širjenje s seboj prinaša pozitivne energije in občutja, zato bi želela ostati tam.
Želimo biti aktivni in v premikanju, v širjenju.
Velika večina ne mara ranljivosti, ki jo s seboj prinaša faza krčenja. Zato se z njo bojujemo.

Vendar se vztrajanje v širjenju in ignoriranje klica v krčenje ne obnese.
Vsak vdih neizogibno vodi v izdih.
In če skušaš ostati v širitvi in zadržuješ dih, ker nočeš izdihniti se začne dogajati nekaj res fascinantnega. Energija se začne spreminjati v zaskrbljenost, v stres, včasih celo v paranojo.
Ne moreš se razširiti še bolj, dokler najprej ne izdihneš.

Krčenje je kot zima. Dovoli si, da greš navznoter. Hiberniraj.
Pomlad bo ponovno prišla.

Izziv, ki ga imamo s fazo vdiha in s krčenjem je v tem, ker nas sooči z žalostjo, obžalovanjem, z dvomi, z jezo, ki je že v nas. Krčenje je povabilo v ranjenosti, ki so v tebi. Potrebno je poskrbeti za stvari v notranjosti, ustvariti stabilnost, povezanost, preden greš v novo širjenje.

Zato je pomembno, da prepoznaš kdaj je v ciklični naravi čas za krčenje, čas za vdih.
Da počivaš. Da prisluhneš notranjemu glasu, ki ti šepeta in s tabo deli želje.
Skozi notranje negovanje prideš v stik z odgovori na vprašanja, ki si jih imela.
Sveže ideje vzniknejo iz tega preživljanja časa v svoji notranjosti.

Na tem notranjem mestu miru, v svojem centru, ustvariš gorivo, nabereš energijo za naslednjo fazo širjenja.

Bodi v stiku s sabo.
Spoznaj sebe in svojo ciklično naravo.
Sledi zavestno tem ciklom širjenja in krčenja.
Ko enkrat razumeš, da so ti cikli kot dihanje in zaupaš v to, da bo za vsakim krčenjem ponovno prišla faza širitve, se lahko sprostiš in jim slediš, namesto da jih skušaš potiskati, siliti in se trudiš takrat, ko je čas za počitek.

Napolni svojo posodo, da bi lahko iz svoje polnosti delila z drugimi.
In naslednjič, ko boš soočena z »mačkom« po zmagi se spomni, da si dobila darilo.
Praznuj priložnost, ki ti je ponujena.
Poskrbi zase.

Ko si v stiku s fazo vdiha in izdiha, v sprejemanju širjenja in krčenja, čutiš dinamičnost in ravnotežje. Čutiš povezanost z življenjem.
Prispevaš in zate je poskrbljeno.
Hraniš in si nahranjena.
Si v sprejemanju in daješ.

Povezana s svojo ciklično naravo prispevaš.
Si Darilo ljudem in svetu.
Zato počivaj, ko si povabljena v krčenje, da bi lahko v polnosti praznovala življenje v širjenju.

O tem, kako energijo praznovanja in širjenja uporabiš v kreaciji bom več podelila v brezplačnem druženju 18.12.2023. Pofočkaš se na povezavi http://divine.si/darilo/kreacija.html

Želim ti sijajen praznični čas.

Taja Albolena

Prevzemanje odgovornosti Zase

»Kaj sem pa zdaj naredil,« me je vprašal, ko sem mu rekla, da sem razjarjena.
Me je razvedril za točno eno sekundo.

Bil je dan, ko je bil moj bes tako intenziven, da sem mojim rekla, da grem ven, ker se moram skulirati. V moji notranjosti sem čutila vulkan, ki je bil tik pred tem, da izbruhne.

O tem ekonom loncu sem že desetletja nazaj brala pri Christiane Northrup.

Zdaj prepoznam ta destruktivni del v sebi, ki je kot zmaj, ki bi požgal vse.
Intenzivnost tega dela mi je še vedno osupljiva.
Razlika je v tem, da jo zdaj poznam in se z njo lahko tudi pogovorim.

Včasih pa sem cepetala, skakala na mestu in norela v sebi.

Kot je z menoj slikovito podelila ena od žensk: »To je kot bi enkrat na mesec pritisnila gumb za samo-uničenje in dovolila, da moje življenje (ki je običajno čisto srečno in zadovoljujoče) implodira in se sesuje na prafaktorje. Ko se temne misli dvignejo in se prah poleže, porabim naslednja dva tedna, da poberem koščke in jih skušam sestaviti skupaj.«

To je tisti čas v mesecu, ko ti gredo vsi na živce.
Ko bi najraje izselila vse okoli sebe ali pa sebe.
Ko se ločuješ. Se skregaš z otroci.

To je tisti čas, ko gre vse narobe.
Če dovoliš, da ta destruktivni del v tebi fura tvoj lajf.

Velika večina žensk meni, da nima vpliva na svoje počutje v tej fazi.
Stroka pravi, da gre za predmenstrualno disforično motnjo.
Kar je bolj intenzivna oblika predmenstrualnega sindroma, pri kateri so simptomi tako moteči, da ovirajo funkcioniranje v vsakdanjem življenju in so med drugim povezani z močnimi čustvenimi nihanji, tesnobo, depresijo in razdražljivostjo.

Ženske izkušajo jokavost, razdražljivost, občutljivost, žalost, tesnobo, jezo, težave s spanjem, utrujenost in občutek pomanjkanja energije, izgubo zanimanja za dnevne dejavnosti, spremembe v apetitu ter občutek sovraštva same sebe.

Pravijo, da gre za hormonsko motnjo oziroma motnjo povezano z endokrinim sistemom.
Pri tej motnji so čustveni simptomi veliko bolj intenzivni kot fizični, najbolj izraziti pa so sledeči znaki: brezup, izrazita tesnoba, napetost, samozaničevanje, pretirana čustvenost, izguba zanimanja za različne aktivnosti, utrujenost, žalost, nihanja razpoloženja, neobvladljiva razdražljivost, panični napadi in bes.
Znaki nastopijo teden dni pred predvideno menstruacijo in izginejo, ko se ta pojavi.
Stoka predpisuje antidepresive v kombinaciji s psihoterapijo.

Tisto, kar je zanimivo meni je, da sem v post-menopavzi kot temu pravijo in da nimam več hormonskih nihanj, ki so značilni za luteano fazo cikla, pa me ta Uničevalka še vedno obišče. Zanimivo je, da je jeseni bolj prisotna kot poleti ali spomladi. In spomnim se je, da me je obiskovala po porodu v tistem obdobju, ko pogosto govorijo o poporodni depresiji.

Moja teorija je, da v resnici ne gre za hormonsko motnjo, je pa res, da nihanje hormonov v lutealni fazi cikla pri ženski vpliva na to, da se ta del v ženski prebudi.

Samo-uničevalka ali Krutela, ta Pasja Ženska je arhetip v ženski naravi, ki z veliko večjo silovitostjo vznika v notranjosti ženske, če jo poskuša zatreti.

Zase vem, da sem desetletja imela težavo s tem, da bi izrazila svojo jezo in bes.
To je bilo nekaj, kar v mojem življenju ni bilo dovoljeno.
Posledica je bila ta, da se je ta Uničevalka občasno nenapovedano pojavila in ugrabila moje življenje.

Ta del je povezan z žensko Jeseni ali kot jo imenujem sama, z Amazonko.
Gre za njen senčni del, ki ga ima v sebi vsaka ženska. Zato pravim, da je tako zelo pomembno, da ženska spozna sebe in svojo žensko naravo.

Pomembno je, da ženska prevzame odgovornost zase, ker drugače preigrava drugi senčni del tega arhetipa, ki je Žrtev.

Biti Žrtev je zelo priročno.
Ker če si žrtev, je vedno nekdo drug kriv.
In vedno si v iskanju nekoga, ki te bo rešil.

Arhetipsko gledano, je osnovno vprašanje žrtve ali se je vredno odreči svojemu občutku moči zato, da bi se izognili prevzemu odgovornosti za svojo neodvisnost.

Nauk povezan z arhetipom žrtve terja, da presodiš o svojem odnosu do moči, še posebej v medsebojnih stikih z ljudmi, ki se vrtijo okoli nadzora in potrebe po postavitvi osebnih meja. Mučeništvo in samopomilovanje sta pogosto povezani z arhetipom žrtve.

In da bi prepoznala kaj se dogaja v tvoji notranjosti, je potrebno biti utelešena, v stiku s svojim telesom. Pozitivno razliko lahko narediš samo skozi sebe v svet.
In tukaj vsaka posameznica šteje.

Osebno čutim, da je za žensko na osebni in kolektivni ravni ključnega pomena, da začne spoštovati in ceniti svoje žensko telo in njegove procese.
In njegove prehode.
Tudi staranje.

Jesen v mesečnem ciklu je v tednu pred menstruacijo.

To je čas, ko ženska vidi vse napake. Zelo jo moti neiskrenost. Je odkrita, resnicoljubna in želi razkrinkati vse iluzije.

Gre za čas razčiščevanja, destrukcije, ko ženska čisti energijo in ustvarja prostor za nove stvari v njenem življenju. Gre za čas zaključevanja in razčiščevanja.

Predmenstrualni sindrom se v tem obdobju pojavi pri ženskah, ki te svoje ogromne moči, ki se generira, ne znajo sprejeti in se z njo pomiriti.

Če ženska ta del svoje narave v sebi zanika in se z njim bori, to vodi v obtoževanje sebe, sovraštvo do sebe, v nemir in samodestrukcijo.

To energijo destrukcije, ki se v tem času pojavi, kajti od nje zahteva, da počisti v svojem življenju stvari, ki jih ne potrebuje več, ženska kanalizira navznoter proti sebi.

V letnem ciklu mame Gaie je letni čas jeseni tisti, ki aktivira te iste zgodbe v notranjosti ženske.
In ko ženska ni več v rodni fazi, je potovanje z babico Luno tisto, ki ji pomaga, da ohranja stik s svojo ciklično naravo. V luninem ciklu je zadnji krajec tisti, ki aktivira to energijo v ženski.

Da bi svojo cikličnost zares začutila, se je potrebno spustiti v telo in se povezati s svojim ženskim telesom.

Tvoje telo je del tebe.
In s tem, ko zavračaš svoje telo, zavračaš sebe.
S tem, ko poskušaš spremeniti svoje telo, skušaš spremeniti sebe.
Morda boš izbrala zdravila ali pa hormonsko podporo.
Pomembno je, da se zavedaš in se podučiš o stranskih učinkih in rizikih in potem sprejmeš odločitev podučena o tem.

V času kot je ta je pomembno, da prevzameš odgovornost zase in izbiraš v soustvarjanju s svojim telesom. Da vključiš svoje telo v izbire. Da prisluhneš svojemu telesu.
Nihče drug ne pozna bolje tvojega telesa kot TI. Vprašanje je ali mu zaupaš.

Ko sva se z mojo Uničevalko gledali na tistem s soncem obsijanem kosu jase, z vodo, ki je tekla v potoku mimo mene, je njen ogenj začel počasi popuščati. Utelešena v sebi in v poslušanju njenih potreb sem počasi spustila bes in jezo in občutke krivde. Cel paket vsega, kar je tlelo v meni. Počasi sem se pomirila.

In ko sem prišla domov sem lahko jasno in konkretno povedala, kaj me je zmotilo in kaj so moje potrebe in želje.

To, da držiš prostor zase je ena najbolj pomembnih veščin.
Je nekaj, kar je potrebno trenirati in mojstriti.

Vzpostavljanje zavestnega odnosa z vsemi deli v sebi je ključnega pomena za radost, zadovoljstvo in občutek izpolnjenosti v svojem življenju.
Še posebej na prehodu v drugo polovico življenja.

Drugače ta del v notranjosti ženske požiga vse okoli nje, zastruplja sebe in druge, kar vodi v zagrenjenost in cinizem.

Tisto, kar želim vsaki ženski, ki pride do tega portala je, da ve kje je, da pozna sebe in da zaupa vase in se zanese nase.

Vabim te, da se mi pridružiš v programu Menopavza – tvoja vodnica v moč, modrost in milino, kjer bom s teboj podelila, kako prepoznaš in izkoristiš to priložnost za preobrazbo s katero te sooči prehod v menopavzo.

Pokazala ti bom, kako je menopavza lahko začetek tvoje duhovne prakse.
Pogledali bova v to kdo postajaš. Kako in zakaj?
S teboj bom podelila kako poskrbeti zase in zakaj je tako zelo pomembno, da prisluhneš svojim potrebam na tem prehodu.
Podelila bom, kako se na ta prehod pripraviš v svojih štiridesetih, da ga narediš zavestno. Spregovorila bo o tem kako postaviti v kontekst spremembe, ki se dogajajo in kako to podpira tvoj razcvet v Žensko za katero si se rodila, da si.

Naučila se boš na menopavzo pogledati v kontekstu tvojega celotnega življenja.
Dobila boš zemljevid potovanja, ki je uporaben na vseh prehodih v tvojem življenju.
S teboj bom podelila dve fazi menopavze, da boš res prepoznala kje si v tem procesu.
Vodila te bom skozi 7 preizkušenj na tej poti nazaj k sebi.
Spoznala boš 8 daril na tej poti. In 6 faz žalovanja skozi katere se je potrebno premakniti, da najdeš smisel življenja.
Podrobnosti in prijavnico najdeš na povezavi http://divine.si/program/menopavza.html

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Nikoli dovolj xyz

V svojem življenju vsaka ženska pride do točke, ko preraste življenje, ki ga je živela do takrat.
Ko nič več ne deluje.
Ko je razočarana nad seboj in nad življenjem.
Ko ugotovi, da si ne more več kupovati pozornosti, ker postane predrago.
Ko si ne more več privoščiti, da drugi hodijo po njej. Enostavno mora postaviti mejo in reči NE.
Ko se ne more več razdajati za druge. Ko sama potrebuje občutek varnosti, podporo in občutek, da je zanjo poskrbljeno.
Ugotovi, da je prerasla škatlico na kateri piše 100% odobreno. Škatlico v katero se je zaprla, da bi bila sprejeta, ljubljena, uspešna in da bi dobila potrditev iz zunanjega sveta.

Začne se iskanje.
Ženska ve, da noče več nazaj, ne ve pa kako naprej.

Gre na terapijo. K zdravilcem.
Bere knjige. Posluša seminarje.
Ja, išče.

Voljna je prehoditi določeno razdaljo, vendar želi imeti tudi nadzor in kontrolo nad spremembo. Ima pričakovanja.

NI pripravljena zamenjati temeljnih predpostavk na katerih je postavila svoje znano in udobno življenje, ki ga je živela.

Ni voljna tvegati, da bi izgubila vse, kar ima.
Želi več – več ljubezni, več zdravja, več denarja.

Želi izboljšati svoje življenje.
Želi postati bolj ljubeča, bolj srečna, zaslužiti več denarja, doseči več, izboljšati svoje telo, izboljšati odnose, izboljšati prijateljstva. Seznam je neskončen.

Izboljšanje sebe je ena najhitreje rastočih industrij in vključuje diete, fitnes, izobraževanja na področju poslovnih in osebnih odnosov ter osebnostno rast. Modna industrija, lepotna industrija in novodobna duhovnost ponujajo celo vrsto sintetičnih sistemov in predlogov za perfekcijo, ki jo ženska želi doseči.

Si dovolj vitka?
Si dovolj duhovno napredovala?
Si v popolnem odnosu?
Je tvoj posel dovolj uspešen?

Nemogoči standardi fizične, čustvene in profesionalne perfekcije prežijo nate na vsakem koraku.
Seksi-uspešna-duhovno razgledana ženska je ideal h kateremu stremi večina žensk, ne glede na starost.

In ko dela na sebi skozi meditacijo, jogo, razstrupljanje, fitnes, coaching in številne druge modalnosti, ki so na voljo, čaka na dan, ko bo fizično, mentalno in duhovno dovolj perfektna, dovolj dobra, da bi bila ljubljena.

V sodobni družbi ljubezen do sebe potiskamo nekam v neopredeljeno prihodnost, ko bomo dovolj xyz.

In da se razumeva, seveda ni čisto nič narobe s tem, da skrbiš za svoje zdravje in svoje telo, da si prizadevaš za svojo dobrobit in dobro počutje na čustvenem in mentalnem nivoju.

Izziv je v tem, ker je izboljševanje sebe tisto, ki te v resnici ne osreči.
Tvoje najglobje hrepenenje ostaja neizpolnjeno, hkrati pa si vedno bolj prazna.

Toliko žensk srečam, ki mi povedo, da delajo na sebi že leta, včasih desetletja.
Ponosne so na vse certifikate, ki so si jih pridobile v vsem tem času in na prebrane knjige.
In včasih mi je res težko, ko ji povem, da je njena želja po izboljšanju svojega življenja in same sebe tista, ki je v resnici težava.

Ko se trudi izboljševati sebe, svoje odnose in svoje življenje namreč izhaja iz predpostavke, da v tem trenutku NI DOVOLJ, da bi bila ljubljena kot je.
Zato mora narediti nekaj, da spremeni sebe, popravi sebe, izboljša sebe.
Izhaja iz predpostavke pomanjkanja.

In na koncu je samo-izboljševanje ravno nasprotje ljubezni do sebe.

Ključ Ljubezni do sebe je v sprejemanju sebe točno tam kjer si. Točno take kot SI.

Verjetno sem tudi zaradi tega v dvomih glede smiselnosti uporabe in sledenja socialnim medijem. Ker je onkraj sintetično ustvarjenih podob in družbenih okvirjev popolnosti resnični svet v katerem si kdor si.

Vsak posameznik je kompleksno vesolje svetlobe in sence, moči in strahov ter ranljivosti.
Vsako telo je edinstvene oblike. V tebi je lepota, moč in šibkost.
Vsak je enkraten, avtentičen in neponovljiv posameznik.
Vsak je umetnina. Izraz življenja v vsej njegovi lepoti.
Skozi vsakogar se božansko izraža na njemu enkraten in neponovljiv način.
Vsak ima svoj dušni namen.

Odnosi, kreativni izraz, talenti, veščine so dragoceni sestavni deli tega kdor ti si.
Skozi tebe svetloba in senca ustvarjata svoj edinstveni ples polarnosti.
V tebi je bolečina, moč, žalost in potencial, ki čaka, da se lahko skozi tebe izrazi kot TI.

Izziv je v tem, da v paradigmi izboljšanja sebe ni prostora za nepopolnost in sence, ki so del tebe. To kar je narobe s tabo, ni sprejemljivo in v želji, da bi bila najboljša ženska, ki lahko si, sodiš tiste dele sebe, ki ne ustrezajo podobi popolnost. Zato jih skušaš popraviti, izboljšati, jih spremeniti ali jih skriti. Zanikaš obstoj delov same sebe.

Dokler se ne zgodi kriza. Razpad.
Kriza ali razpad življenja kot si ga poznala je klic tvoje ženske Duše.

Dva načina obstajata, kako te Duša sooči s tem zakaj si tukaj… ali te ugrabi kot je to ponazorjeno v mitu o Perzefoni ali pa se v globine svoje notranje pokrajine podaš sama, kot je razloženo v mitu o Inanni.

Obstaja pa še tretja pot, ki je neizogibna. Prehod v menopavzo je tista iniciacija v življenju ženske, ki predstavlja radikalno povabilo ženski, da sprejme sebe, se pomiri sama s seboj in objame vse dele sebe v Celoto.

V praksi vedno znova vidim, da je radikalna alternativa samo izboljševanju, ljubezen do Sebe.

Zanima me… Bi lahko sedela sama s seboj in izbrala, da si vsak del tebe zasluži Ljubezen?
Bi si lahko dovolila, da čutiš bes, jezo, strah, zmedenost ali sram brez da v zvezi s tem nekaj narediš?
Si lahko daš dovoljenje, da čutiš vse kar čutiš?
Si lahko s tem kar čutiš brez potrebe, da karkoli spremeniš, tako kot ljubeča mati drži svojega novorojenega otroka?
Si lahko dopustiš, da čutiš izjemno ranljivost in nežnost do sebe v tem prostoru?
Si lahko s tem, da ima vsak občutek, vsak vtis, vsaka percepcija v tebi dovoljenje, da obstaja?
Si voljna začutiti, da si v vsej kompleksnosti čustev, ki jih imaš v sebi globoko vredna ljubezni točno taka kot si?
Ali lahko začutiš ljubezen do sebe?
Ali lahko držiš ljubeči prostor za vse dele sebe? Za svoje telo? Za svoja čustva?
Ali lahko ljubeči prostor držiš za odnose z drugimi (tudi tiste težavne odnose)?
Ali lahko držiš ljubeči prostor za svoje uspehe in neuspehe?

Ali lahko spustiš svojo potrebo po tem, da popravljaš, izboljšuješ, spreminjaš sebe?

Točno v tem se skriva glavni ključ ljubezni do sebe.
Gre za izbiro, da si tukaj in zdaj v točno tem trenutku, prisotna z ljubeznijo, v ljubezni in za ljubezen.
Da ljubiš sebe v vseh svojih barvah.

Vabim te, da odkriješ moč ljubezni do sebe.

Ker takrat, ko se predaš toku Ljubezni in sprejmeš sebe v celoti, tudi najgloblje sence, skrivnosti, bolečino in tiste stvari, ki se ti zdijo nepopravljive v tebi, ugotoviš, da se v tej mehkobi in nežnosti zgodi zdravljenje in preobrazba.

Izziv preobrazbe je v tem, da je potrebno držati stabilno posodo in poznati stvari, ki jih preobražaš. Sedeti s tem, kar je prisotno. Včasih se stvari razpustijo hitro, včasih traja dlje časa.
Vendar se stvari premaknejo. Včasih se zgodijo čudeži.
Največkrat pa se stvari raztopijo na misteriozne načine, ki jih tvoj intelekt ne more razumeti.

Življenje se odziva na Ljubezen.
Vse v tebi bo čutilo to frekvenco Ljubezni, ki jo nameniš sebi.
Čustva, telo, misli, odnosi, kariera, vsi deli tvojega življenja se bodo odzvali.
In tvoja poklicanost bo dobila krila.

Pomembno je, da ustvariš varen prostor Ljubezni v katerem se lahko razcvetiš v polnosti.

In točno to ti je na voljo v skupnosti Dragocena.

Osebno ne verjamem v to, da ne veš kdo si. Seveda veš.
V sebi točno veš zakaj si tukaj.
Vendar je to potencial, ki ti je na voljo 24/7.

Na tebi je, da ga v sebi prepoznaš, si ga priznaš in prisvojiš, da ga aktiviraš v sebi, da bi ga resnično lahko v polnosti zaživela.
Nihče zunaj tebe v resnici ne ve in ne more definirati kdo ti si in kaj je tvoj resničen potencial.
To potovanje Ljubezni do Sebe zate ustvari prostor in ti ponudi širino, svobodo, da odkriješ kdo si in kako je videti tvoja življenjska misija. Moje povabilo tebi je, da se podaš na to popotovanje Ljubezni.
Z namenom, da ti pokažem korake na tej poti, sem ustvarila spletno skupnost Dragocena, v kateri bom s teboj delila podrobnosti.

12 mesecev se bomo družile, soustvarjale in spoznavale vsaka svojo edinstveno in enkratno noto Ljubezni. Ker je to, da si prisvojiš in utelesiš svojo Dragocenost proces in ne projekt, ki ga usvojiš 1-2-3.

Da bi zares ugledala svojo dragocenost potrebuje 4 veščine….
Prva je, da postaviš stabilen temelj za utelešanje.
Druga je, da se od-učiš znanega, naučenega in ustvariš prostor zase.
Tretja je, da neguješ Sebe in povabiš svojo Dušo v ospredje.
Četrta je, da držiš prostor zase.

Skupnost Dragocena je tvoj laboratorij, v katerem spoznavaš sebe, vse aspekte sebe, sprejemaš sebe, neguješ sebe, da bi Sebe lahko podelila z ljudmi in s svetom.

Ker zate želim, da spoznaš sebe, ugledaš svojo dragocenost, utelesiš svojo moč ženske in se razcvetiš v polni potencial duše.
Da ljubiš Sebe, celo sebe, brezpogojno.

Vabljena v skupnost Dragocena.
Ker skupaj, povezane v jati, letimo hitreje in dlje.

Podrobnosti najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<