Arhivi Kategorije: V središču

Drži prostor Zase

Takrat, ko vse pospešuje in so časi intenzivni, kaj intenzivni, divji, je ena tistih veščin, ki ti prav pride ta, da zmoreš in znaš držati svoj prostor zase.

Zakaj je to tako ključnega pomena v odnosu s seboj?
Ker je to, da zmoreš držati prostor zase osnova vseh odnosov.

Je prvi korak v dobri komunikaciji z ljudmi okoli tebe. Je temelj vseh dobrih odnosov.
Kajti takrat, ko znaš držati prostor za vse dele sebe, tako tiste, ki so ti všeč, kot tiste, ki ti niso, si lahko priča drugim brez sojenja, kritike in iskanja krivde.

Prvi korak je v prisotnosti, v sposobnosti, da si s tem, kar je prisotno.
Da zmoreš držati prostor tako za strah, kot dvom, kritiko, kot zasramovanje.
Na nek način je to, da držiš prostor zase aktivnost spoprijateljevanja, povezovanja delčkov v celoto.

Ljubeča prisotnost je tisto, po čemur v odnosih hrepenijo številne ženske.
In začne se s tem, da si ljubeče prisotna v odnosu s seboj.
Da poskrbiš zase. Si prijazna. Sočutna.

Ko si v stiku s seboj, prisotna s seboj, si v čutenju sebe in lahko hitro prepoznaš kje si in kam se premikaš.

Držanje prostora je povezano s tvojo dušo, saj držiš prostor v katerem se tvoja Duša lahko izrazi kot TI.

Prostor ti omogoči, da lahko ugledaš dragulje tvoje Duše, pa tudi svoje želje in hrepenenja, ki odzvanjajo v tvoji notranjosti.
Da se ne prebudiš pri 45 in ugotoviš, da ti ni všeč to kdo si postala in življenje, ki ga živiš.

Držanje prostora zase je temeljna veščina, če želiš narediti pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu. Kajti to, da ljubiš najprej sebe in poskrbiš zase je največji zgled in vpliv, ki ga imaš lahko na tem planetu.

Dejstvo je, da ne moreš držati prostora za nekoga drugega, če ga najprej ne zmoreš držati zase. To, da zmoreš biti s svojo bolečino in držati sebe je v tem intenzivnem času ključnega pomena.

Ko so ljudje reaktivni in napadalni je pomembno, da zmoreš biti prijazna in sočutna do sebe in s seboj. S tem se vse začne.

Če v tvojem življenju ni prostora zate, ga tudi za druge ne bo.
Zato je pomembno, da začneš z osnovami.

Devet ključev, ki ti bodo pomagali v tem procesu držanja prostora, delim v nadaljevanju.

Prvi ključ je, da začutiš sebe. Povezanost s svojimi občutki je temelj dobrobiti na vseh področjih. Poveži se s svojim telesom in začuti, kaj se premika v tvoji notranjosti. Kaj je prisotno v telesu? V tvojem energijskem prostoru? Sama tej praksi pravim pregled, ker pogledaš na vseh področjih kje si in kaj se premika. Opazuj čustva in misli. Pokliči nazaj energijo, ki si jo razdala. In začuti hvaležnost za vse kar je in za to, da si.

Ko prepoznaš kaj se premika v tebi se vprašaj, kaj je tvoja srčna potreba. To je drugi ključ v praksi držanja prostora. Ko navznoter postaviš vprašanje, je pomembno, da poslušaš odgovor, ki bo vzniknil iz notranjosti. Prepoznavanje tvoje potrebe je pomembno, kajti le tako si jo lahko prisvojiš in potrebo izraziš, v kolikor potrebuješ pomoč.

Tretji ključ
je, da izraziš svojo potrebo, jasno, glasno in pogosto. To je pomemben del tvoje sposobnosti, da držiš prostor zase. Kajti resnica je, da se nisi rodila, da bi bila sama. Vsi smo v odnosih. In tvoja sposobnost, da se izraziš je v medsebojnih odnosih zelo pomembna. To, da prosiš za pomoč, ko jo potrebuješ in da ne siliš tega, da zmoreš vse sama okrepi tvojo sposobnost, da si podpora sama sebi. Ko poznaš svoje omejitve in veš, kje potrebuješ pomoč, te to bolj poveže s seboj, namesto da greš v preživetvene mehanizme boja, izogibanja ali ignorance.

Brez dvoma te bo to soočilo z nepopolnostmi, ki se skrivajo v tvoji notranjosti in pomembno je, da sprejmeš in objameš tiste delčke sebe, ki se ti zdijo moteči. Samosprejemanje je četrti in zelo pomemben ključ, da zmoreš držati prostor zase. Bolj ko boš sprejela sebe, bolj boš ljubeča in skrbna do sebe. In bolj boš cenila svoje potrebe.

Peti ključ
je, da se naučiš reči NE drugim, kajti s tem pogosto rečeš JA sebi. V praksi se ne obnese, da delaš karkoli za druge na račun sebe. Ugajanje, prilagajanje in razdajanje te vedno drago stanejo. Pomembno je, da se zavedaš, da bo tisto, kar služi tebi in podpre tebe, podprlo tudi ljudi okoli tebe.

In s tem je povezan šesti ključ, kajti postavljanje meja predstavlja temelj za držanje svojega prostora. Če ti ne veš do kje segaš ti in od kje naprej so drugi, kako naj to vedo in spoštujejo ljudje okoli tebe. Trik je v tem, da takrat, ko imaš postavljene meje lahko rečeš NE brez občutkov krivde. Oseben meje so za zdrave odnose temeljnega pomena. Šele takrat, ko ti čutiš, da si suverena in stojiš zase, se zaneseš nase in zaupaš vase, lahko ljubiš brez omejitev. Ker se ljubezen iz tebe širi v svet.

Sedmi ključ je, da si starš svojemu notranjemu otroku. Starš drži varen prostor za otroka, da otrok lahko raziskuje, spoznava svet, je kreativen, testira meje, spoznava svet domišljije in se igra. Dober starš ne bo kontroliral, nadziral ali zatiral otroka. Pomembno je, da stopiš v stik s svojim notranjim otrokom in mu omogočiš, da raziskuje življenje in se igra. To, da si ljubeč starš sama sebi je ključnega pomena. Da ljubiš sebe, neguješ sebe, podpiraš sebe in se spodbujaš na enak način, kot bi to naredila za otroka v zunanjem svetu.

Osmi ključ
je negovanje sebe. Pomembno je, da se znaš nahraniti in napolniti, v nasprotnem primeru boš čutila upor in zamero sama sebi, ker za druge poskrbiš bolje kot zase. Pomembno je, da najdeš dnevne rituale, tedenske in mesečne rituale, ki te polnijo in hranijo tvojo Dušo. Tako kot bi poklicala svojo najboljšo prijateljico, šla na kavo ali čaj z njo in všečkala njeno objavo na socialnih medijih je pomembno, da ustvariš prijateljski odnos s seboj. Investiraj svoj čas Vase in v to, kar te podpira in neguje na dnevni bazi.

Deveti ključ
je, da si zvesta sebi. Ti veš kaj potrebuješ. Ne zanikaj svojih potreb in ne skrivaj se sama pred seboj. Bodi pogumna in se spoglej tako z darovi kot tistimi manj lepimi deli v sebi. Pomembno je, da objameš sama sebe in da se ne izdaš ali zapustiš zaradi drugih. Objemi sebe. In bodi kar si. Celota.

Ključe damo v prakso v spletnem druženju Prebujenje.
Pridruži se mi. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Izguba moči v odnosu…

Dogovorili sva se za sestanek. In takoj ko sva sedli mi je rekla, da se počuti kot največja zguba na svetu. Vzdihnila je in nadaljevala, da bi bilo zelo dobrodošlo, če bi se našel nekdo, ki bi ji pomagal, da bi jo podprl, ji dal občutek, da je njeno življenje vredno.

Podelila je, kako se je vsa svoja leta v partnerstvu razdajala za moža in otroke. Ona je bila vedno na zadnjem mestu. Če je še kaj ostalo, in ponavadi ni, potem je naredila nekaj zase.

In po desetletju, ko so otroci rasli in dveh desetletjih, ko so zgradili hišo in nato po treh desetletjih ji je mož, ko sta si končno enkrat vzela čas za skupne počitnice v hotelu, na hotelski plaži, ko si je ogledoval ženske okoli sebe, rekel: »Poglej vse te ženske, kako so urejene in lepo oblečene, kaj pa ti?«
Zadelo jo je v srce, ko se je zavedla, da je tri desetletja živela življenje za nekoga drugega, da se je žrtvovala in je upala, da jo bo njen moški rešil. In ko je končno dočakala, da jo je peljal nekam, da jo je odrešil, končno, je šla iz dežja pod kap.

Pri svojih petdesetih je dojela, da mora nekaj narediti zase.

In zdaj je sedela z menoj.
Obsedeli sva v tišini.
Vedela sem, da bo karkoli bom rekla, naletelo na gluha ušesa.
Zato sem bila modro tiho.
Tisto, kar sem vedela je, da mora nehati pričakovati, da jo bo kdorkoli lahko odrešil.

Iz lastnih izkušenj vem, da je takrat, ko se ti v življenju dogajajo veliki premiki, zelo mikavno razmišljanje, da bi poiskala nekoga, ki te bo rešil. Seveda se tega ne zavedaš.
Igra se odvija povsem na nezavednem nivoju.

In včasih imaš to srečo, da je ob tebi nekdo, ki ti ne pusti, da igraš igro žrtve.
Moj dragi mi zelo jasno in glasno pove, da se on tega ne gre in da naj se grem kar sama igrat ubogega jaza, kar je precej težko.
Ne vem, če si v svojem odnosu to že ugotovila; če si sama v svoji igri sploh ni zabavno.
Potrebuješ nekoga na drugi strani, da se s teboj igra tvojo igro.
Je res, ali je res?

V odnosu običajno preigravamo igro žrtve in tirana.

Tretji v tej igri je običajno simpatizer ali rešitelj. Gre za trikotnik v odnosu.

Po mojih izkušnjah se arhetip žrtve običajno prvič pojavi v otroštvu, ko ne dobiš nečesa, kar si želiš ali potrebuješ; takrat ko s teboj grdo ravna eden od staršev, kakšen vrstnik, brat ali sestra, ali učitelj; ali pa takrat, ko te po krivici obtožijo ali te kaznujejo za nekaj, česar nisi naredila.
Pojavi se bes ob krivici, če je oseba, ki te je prizadela, večja ali močnejša. In ta bes, ta »sveta« jeza kaže na to, da za tvoje potrebe ni bilo poskrbljeno.
In zato, ker za tvoje potrebe ni poskrbljeno, pogosto stopiš v arhetip žrtve v sebi

Nauk povezan z arhetipom žrtve terja, da presodiš o svojem odnosu do moči, še posebej v medsebojnih stikih z ljudmi, ki se vrtijo okoli avtoritete in potrebe po postavitvi osebnih meja.

Mučeništvo in samopomilovanje sta pogosto povezani z arhetipom žrtve.

V svoji igri sem pogosto mislila, da jaz rešujem, v resnici pa sem vseskozi čakala na rešitelja.
Ko se počutiš kot žrtev, svojo moč predajaš osebi na drugi strani (katerikoli avtoriteti, pa naj bo to mož, šef v službi ali oče), da te vodi kakor ve in zna.

Izziv je v tem, da se partnerstvo nikoli ne odvija, kot bi si želela, če si na gugalnici avtoritete na eni strani in otroka na drugi. Če si v igri predaje moči osebi na drugi strani, se pogosto počutiš šibka, nemočna, ujeta v odnosu, ki si pravzaprav sploh ne zasluži te besede.

Odnos naj bi bil temelj za občutek svobode pri moškem in ljubezni pri ženski.
Gre za sodelovanje in soustvarjanje.

V igre moči se ujameš, ko se počutiš, da nisi dovolj dobra.
Ko v sebi skrivaš nesigurnost in potem poskušaš biti močnejša od drugih.
To, česar se pogosto ne zavedaš je, da vedno, ko poskušaš drugega prepričati, da si močnejša, ne upravljaš s svojo energijo in jo pravzaprav sama razdaš.
V resnici ti nihče ne more vzeti moči, lahko pa mu jo sama predaš, kjer je pogosto, vsaj pri ženskah zadaj računica. Če jaz naredim tole zanj, bo on meni naredil tole.

Če jaz poskrbim zanj in naredim vse, da mu bo fino, ga pedenam, mu perem, kuham in poskrbim, da bo zadovoljen, bo on dal meni to kar potrebujem jaz.
Ob tem, da pogosto ne veš, kaj bi rada in upaš, da bo to vedel moški na drugi strani in ti to dal.

In tukaj se vedno znova znajdeš v žrtvi, v občutku, da so te izkoristili in spet greš v nov cikel iskanja rešitelja, ko zdaj iščeš primerno prijateljico, ki bi se ji lahko potožila, da je to, kar se ti dogaja nepravično.

Izziv je v tem, da pogosto odnose naredimo precej bolj težke, kot dejansko so.
Pogosto je vse v interpretaciji. In ko čutiš, da je odnos le še rutina, da si otopela v ne-čutenju, da je negotovost način življenja in ljubosumje del vsakdana, se je potrebno ustaviti.

Prvi korak je vedno, da se ustaviš v tej kletki za hrčke in nehaš poganjati kolo.
Soočenje s tem kjer si je vedno prvi korak. Prepoznava je ključna.

In ko se ustaviš in pogledaš okoli sebe je običajno prva reakcija bolečina ob spoznanju, kje se trenutno nahajaš. Vendar je to izjemno pomemben korak.

Drugi korak je priznanje. Potrebno si je priznati, da si v vlogi žrtve in da igraš igro, ki ti v tistem trenutku ustreza, kar je vse prej kot lahko.
Vendar v skladu s starodavno biblijsko resnico velja, da je Resnica tista, ki vas bo osvobodila. Povej si Resnico.

In ja, pogosto Resnica boli.
Boli spoznanje, da ti soustvarjaš to igro, da ti ravno tako poganjaš to kolo v kletki za hrčke in tečeš v krogu.

In ko si poveš resnico, šele potem lahko izbereš, da želiš stvari delati drugače.
Ko izbereš na novo je pomembno razumevanje, da se moraš zavezati, da se tega dogovora, ki ga skleneš sama s seboj, tudi držiš. V nasprotnem primeru boš ponovno izdala sama sebe.

Iskrenost je izjemno pomembna v odnosu, pomembno je, da si odkrita in poveš kaj si želiš in kaj potrebuješ. Potrebno se je soočiti s svojimi strahovi; kaj pa če me ne bo imel rad, če povem kaj si želim, ker brez iskrenosti hitro zapadeš v ugajanje in temu neizogibno sledi občutek, da si žrtev in da se to dogaja tebi in ne zate. Pogosto potem prideš do obtoževanja kaj ti oseba na drugi strani dela.

Odprta, iskrena komunikacija v povezavi s tem, kaj čutiš je ključnega pomena.
In če je ob tem ranjena oseba na drugi strani, je pomembno, da stojiš s sabo in za sabo, da ne padeš takoj v potrebo po ugajanju, ki te vedno znova vrne na isto mesto – da se počutiš žrtev.

Na tem mestu naj omenim, da vlogo žrtve preigravamo v odnosu do različnih stvari in ne zgolj ljudi. Lahko se počutiš žrtev zdravja, denarja, okoliščin in tako iščeš rešitelja v zdravilih, denarju ali okoliščinah nad katerimi se pritožuješ.

Pomembno je razumeti, da si v odnosu s seboj, z ljudmi okoli sebe, pa tudi s predmeti in tudi z denarjem.

Odnosi običajno niso nekaj, kar bi bilo logično, smiselno in predvidljivo.
Zato je pomembno, da se zavedaš, da so tvoji odnosi tvoji. Ti upravljaš s svojimi odnosi. In ti imaš v rokah moč, da jih spremeniš. S tem, ko preobražaš sebe, v sebi.

Če imaš težave v svojem odnosu jih rešuj TI. Nihče drug ne ve kako se počutiš in ne more biti zares v tvojih čevljih. Nihče se ne more pogovarjati v tvojem imenu. Prevzeti moraš odgovornost za to, kar soustvarjaš in to je najtežji del te igre, ki jo imenujemo odnosi.
Da prenehaš krivite druge, ker če bi se pa on spremenil, potem bi bilo pa vse čisto drugače!

Vsak mora živeti svoje življenje in vsak ga živi na svoj edinstven način.
Vsak čuti v svojem srcu ogenj, ki gori za določene ljudi.
Odgovornost vsakega posameznika je, da izbere ali je odnos zanj ali ne in kakšen.
Zato vzemi svojo moč nazaj in začni živeti in se odločati Zase.

To je pot, ki te bo vodila v to, da boš odrešila samo sebe.
Tako kot je to naredila ženska iz začetka zapisa.

Kako?
S poznavanjem sebe.

S tem, da zavestno ustvariš odnos s seboj, s svojim moškim in s svetom. Kajti odnosi so vse.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Kako omejuješ svoj Razcvet…

Razcvet Ženske Duše se začne v trenutku, ko je bolečina tega, da je ženska trdno stisnjena v popku večja od bolečine, ki jo terja razcvet.

Dokler si trdno v popku, v oklepu, ki si ga oblikovala vse od rojstva naprej, imaš občutek, da v življenju nekako shajaš. Vendar je popek vedno bolj tesen in pride čas, ko postaja hrepenenje, da bi se osvobodila vedno večje.

Ne moreš si več zatiskati oči.
Duša te kliče vedno glasneje.

Dokler si v oklepu popka, svoje življenje vodiš znotraj znanih okvirjev tvoje osebnosti, tvojega lažnega jaza. Delaš stvari, ki so vedno funkcionirale. Slediš dogovorom, ki so jih zate postavili drugi. Na zavednem ali nezavednem nivoju pomanjšuješ sebe, se delaš manjšo kot si v resnici, v ugajanju in prilagajanju.

Pride čas, ko to postane preveč zadušljivo.
Ko čutiš, da se moraš osvoboditi spon osebnosti.

Razpad znanega sveta pride v obliki krize, če klicu duše nisi voljna slediti tam nekje okoli 40-tega.
Vedno pa imaš možnost, da se v globine Sebe in v razjasnitev kdo si in zakaj si tukaj potopiš sama.

Občutek lastne vrednosti je občutljiva iluzija. Kajti vrednost je vedno povezana z zunanjo potrditvijo, z iskanjem potrditve zunaj sebe. In dokler si v iskanju zunaj sebe, nisi Doma, v svojem centru. To se kaže v negotovosti in v dvomih vase, ki se vedno znova povečujejo, bolj ko iščeš.

Izziv je v tem, da si s svojo pozornostjo vedno nekje drugje.

Klic nazaj Domov je klic tvoje Duše, ki te bo povabila v samoraziskovanje.
Morala se boš potopiti Vase in raziskati kje se trenutno nahajaš, da bi si lahko povrnila svojo energijo in vitalnost, ki si jo razpršila skozi iskanje tam zunaj sebe.

Spust v lastne globine s seboj prinaša vse tisto, kar si leta, verjetno desetletja pometala pod preprogo. Vse tisto, česar nisi želela videti in slišati je še vedno v Tebi. Nikamor ni šlo.
Čaka. Nate.

Čaka na to, da boš voljna, da se s tem spogledaš in si to prisvojiš za svoje. Da objameš celoto Sebe. V sebi.

Notranja raztreščenost celote na majhne koščke terja, da to sestavljanko ponovno sestaviš v celoto. Izgubljeni koščki duše, ki so ostali ujeti v travmah in odnosih z drugimi moraš poklicati nazaj in jih povezati v tapiserijo življenja, ki ti SI.
Dejstvo je, da je razcvet proces.
Kajti ne moreš vseh koščkov poklicati nazaj naenkrat.
Zakaj ne?
Ker bi se ti zmešalo.
Ker bi te preplavilo, ker bi bilo zate enostavno preveč.

Potrebuješ okrepiti svoje telo, svojo alkemično posodo, da bi lahko držala sama sebe v tem procesu prisvajanja delčkov sebe in vračanju svoje moči nazaj v Celoto.

Tvoji možgani imajo omejeno kapaciteto procesiranja informacij, ki vstopajo vate v vsakem trenutku. To je razlog, zakaj nezavedni um obstaja, ker se tja shranjuje vse tisto, kar tvoj zavestni um ne zmore sprocesirati.

Tvoj nezavedni um je kot blažilec, tisti del, ki shranjuje informacije, ki jih nisi zmogla predelati.

Tvoj nezavedni um absorbira šoke in travme tako, da jih shrani v spominu. In šele, ko okrepiš svoj sistem, svoj živčni sistem, svojo posodo, boš dobila priložnost, da bodo te stvari prišle v tvoje zavedanje in se boš z njimi lahko spogledala in stvari sprejela v sebi.

V psihologiji govorijo o obrambnih mehanizmih, ki jih imaš z razlogom. In najbolj znani obrambni mehanizmi so boj, beg in otopelost.

Razvila si mehanizme, ki ti pomagajo stvari držati v senci, v nezavednem, da te stvari, ki si jih skrila v si ne bi preplavile in povzročile šoka. Če bi vse prišlo v ospredje naenkrat, bi verjetno pristala v mentalni ustanovi, ker bi izgubila pamet.

Če želiš v polnosti stopiti v svoj polni Razcvet Ženske Duše se boš morala srečati s svojimi notranjimi pomočniki, ki ti v tem trenutku onemogočajo, da v polnosti ugledaš in sprejmeš Celoto Sebe.

Trije preživetveni odzivi se preigravajo skozi številne obraze, ki jih skrivaš v sebi.
Razkrila ti bom šest najbolj pogostih.
Kajti kot sem začela, je samozavedanje eno najpomembnejših orodij na poti v Razcvet.

NAIVNI OPAZOVALEC

Ena tistih stvari, ki te v razcvetu zelo upočasnjuje je tvoja kapaciteta, da se pregovoriš oziroma naivno verjameš, da ti pa res nisi naredila nič narobe. Da so drugi tisti, ki ti grenijo življenje. In ravno tovrstno vztrajanje v iluziji je pogosto razlog zaradi katerega nekdo, ki je odvisen od česarkoli ne prepozna, da ima težavo. Mnogi ljudje so v preprostem zanikanju težav. Ali pa se izogibajo temu, da bi pogledali v samo jedro težave. Dejstvo je, da je prvi korak preobrazbe prepoznavanje in v drugem koraku si moraš priznati, da imaš težavo. In si prisvojiti, da so stvari tvoje in v tebi.
“Svet je itak zavožen in jaz nimam nič s tem,” je njihov pogled na svet in stvari. Izogibajo se temu, da bi pogledali, kako je vse med seboj povezano. In kako je svet zunaj v resnici le odsev sveta znotraj. Naivni opazovalec je povezan z begom.

NEDOLŽNI KRITIK
Ta preživetveni mehanizem je zelo podoben prejšnjemu, naivnemu opazovalcu, le da se ta izogiba občutku krivde s tem, da aktivno kritizira svet in ljudi okoli sebe. Kritiziranje je eden od načinov, kako se upiraš družbenim okvirom in poskušaš najti pot ven iz situacije.
Kritik uporablja svoj um, da dviguje svoje ego, da se počuti boljšega ali bolj pametnega od drugih, ki še ne vedo tega, kar ve Kritik. Vendar to, da opaziš kaj je narobe z ljudmi in s svetom ne zadošča, da bi se premaknila ven iz svojih dinamik. Prevzeti moraš odgovornost za svoj del v zgodbi in aktivno dati stvari v prakso. Ni dovolj zgolj prepoznava, stvari si moraš priznati in si jih prisvojiti. Svojo moč moraš vzeti nazaj. Nedolžni kritik je povezan z bojem, ki pa je pasiven boj.

TIRAN

Brez dvoma je ena največjih ovir na poti razcveta in tega, da živiš izpolnjujoče življenje v polnosti nesposobnost, da si avtentična do sebe. Govorila sem že o tem, kako je lažni jaz tisti, ki temelji na strahu in ko si v strahu zatiraš vse tisto, kar bi lahko razkrilo tvojo izvorno esenco. Ne dovoliš avtentičnemu jazu, da bi se izrazil.
Potreba po kontroli in nadzoru je v samem jedru tega odziva zatiranja. Kontroliraš stvari v sebi, ki ne bi bile sprejete s strani družbe. Ko ti je všeč pesem ali film, ki ga tvoja prijateljica ne mara ali pa te privlači nekaj, česar drugi ne bi odobravali, boš zatrla stvari v kali, v sebi.
Vendar zatiranje ne bo pomagalo pri temu, da bi stvari šle stran, ker ne bodo šle. Vse počaka.
Vse kar narediš z zatiranjem je to, da se tvoja podzavest nauči kaj je tisto, kar je tvoji osebnosti pomembno in vse tisto, kar zatiraš shrani v senco. Konec koncev je ta mehanizem zatiranja sebe tisti, ki ti pomaga pred zmedo tega kaj imaš rada in česa ne.
Zatiranje ne le da zavira tvoj razcvet, vodi v bolezen na fizični, čustveni in psihološki ravni.
Ker lepega dne pride nekaj, kar te zlomi. Tovrstni notranji boji se na koncu dneva ne obnesejo, ker jih drago plačaš.

REPRESIVNEŽ

Represija se razlikuje od zatiranja v pomembni podrobnosti – zatiranje je zavesten proces, kjer imaš željo ali potrebo in jo zatreš v kali, se naučiš kako jo ignorirati, medtem ko je potlačitev nezaveden proces.
Če si npr. imela travmatično izkušnjo kot otrok, je bilo to nekaj, kar tvoj sistem ni zmogel predelati, nisi imela orodij, kako se s tem soočiti in si to potlačila v sebi. Ta mehanizem te ščiti pred bolečino in drugimi čustvi, ki so povezani s spomini, ki si jih potlačila v sebi.
Včasih so prepričanja in pogojevanja družbe, religije tako močna, da želje in potrebe, ki so naravne kot je npr. spolnost popolnoma potlačiš v svoji notranjosti. Enostavno pozabiš na to, kakšne so tvoje želje in potrebe, nimaš stika s svojim avtentičnim jazom in svojo izvorno naravo. Ravno zaradi tega je za mnoge velik izziv ljubiti Sebe, ker se v nezavednem delu skriva toliko stvari, ki so potlačene in ki bi, če se resnično zavežeš temu, da boš ljubila sebe brezpogojno, prišle na površje po to Ljubezen.

REAKTIVNI EKSTREMIST
Narava nezavednega uma je, da terja popolno gotovost. Ni sivih con. Stvari so ali črne ali bele. In mnogi imajo tako striktno vzgojo kot otroci, da so jih dogme, katerih del so bili popolnoma oblikovale in živijo v iluziji svojih dogmatičnih prepričanj. V to kategorijo sodijo vsi ekstremi kot je verski fanatizem na eni strani te gugalnice ali puščavnik na drugi strani. Puščavnik, ki se je umaknil od množice, ker se težko povezuje z drugimi in ne razume ljudi in se mu zdi to, da se umakne od vsega najboljša rešitev.
Pogosto se ta aspekt preigrava v tebi, ko nihaš iz ene skrajnosti v drugo znotraj sebe. Se npr. pretvarjaš, da ti stvari niso pomembne, ko so ti v resnici pomembne. Ko te nezavedni um poskuša zaščititi v določeni situaciji s tem, da zanihaš iz ljubezni v sovraštvo.

BREZHIBNA ŽRTEV

Zagotovo poznaš ta del v sebi, ki krivi druge ljudi za težave, ki se dogajajo tebi. Vsi do neke mere uporabljamo to, da krivimo druge kot obrambni mehanizem. Gre za to, da sebe poskušaš zavarovati pred prevzemanjem odgovornosti za svoje življenje, še posebej v neprijetnih situacijah.
Obtoževanje drugih se zdi najboljša rešitev, vendar se večina ne zaveda, da to pomeni, da svojo osebno moč predaš v roke nekoga drugega, da upravlja z njo. Odpoveš se svoji odgovornosti za stanje v katerem si in ga predaš nekomu drugemu, da to reši. Sebe prepričaš, da nisi odgovorna za nastalo situacijo in s tem, ko jo predaš nekomu drugemu se lahko pritožuješ nad to zunanjo silo, pa naj bo zdravje, denar, otrok ali služba. Najbolj priljubljeni so zagotovo bog, politika, vlada in sosedje.
Mehanizem brezhibne žrtve te ovira, da bi se resnično spogledala s tem, kako ti prispevaš in soustvarjaš svoje lastno trpljenje.

To so deli v tebi.
Tvoji so.
In na tebi je, da jih prepoznaš, jih objameš v sebi in si prisvojiš energijo, ki je ujeta v njih.
Osvobajanje sebe se vedno dogaja v Tebi. Zase.
In na tej poti ti lahko asistiram.

Kajti dejstvo je, da nikamor ne bodo šli.
Na tebi je, da se z njimi soočiš in jih nehaš izbrati, da se skozi njih izrazaš.

Razcvet v Ljubezen te vodi v celostnost tvoje Biti. V razcvetu tvoja modrost postane tvoj parfum. Razcvet je popolna utelešenost v svojem telesu, ko čutiš svojo notranjo lepoto in svetost. Razcvet je občutenje radosti, je užitek v telesu. Razcvet je razvijanje tvojih potencialov, ko dopustiš svoji duši, da se dvigne na površje in zapoješ svojo pesem, ki si jo prišla zapeti na Zemljo.
Razcvet pomeni, da utelesiš in poosebiš svoje edinstven in unikaten cvet in deliš svojo zgodbo duše s svetom.
S teboj bom delila 5 jezikov ljubezni, 5 erotičnih jezikov in 5 intuitivnih jezikov, da boš lažje prepoznala svoj edinstveni in enkratni načrt Ženske Duše in zaživela kot ženska, za katero si se rodila, da SI!  Začnemo 6.9.2019.

Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

 

Bodi SVetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena

Moč voljne ignorance je neprekosljiva…

Tvoja pripravljenost, da pogledaš stran omogoča krutost brez primere.

Da ignoriraš bolečino, ki jo čutiš v sebi ob tem, ko si soočena z bolečino živali ali človeka na drugi strani.
Ker bolečino čutiš. To kar narediš je, da greš v otopelost.
V voljno ignoranco.

In to, kar ta čas v katerem živimo prinaša s seboj je, da si izzvana.
Izzvana, da sprejmeš odgovornost za to kar čutiš.
Za to kar vidiš, slišiš, čutiš in veš v sebi.

In sama opazujem ta fenomen v novodobnem gibanju.
Kjer kličemo vse mogoče angele in mojstre, jim naročamo, naj dvignejo tisto, česar nočemo videti, vedeti, da je del nas. Kako vem!?
Ker sem bila tam.
Ker sem delala isto.

Ker sem bila voljna ignorirati dejstvo, da moram najprej stvari videti v sebi, če jih želim razrešiti.
Morala sem sprejeti odgovornost zase. Za svoj ka-ka.
Cel ka-ka beri sranje.
NE samo tisto, kar mi je bilo všeč.

Predvsem za tisto, kar mi ni bilo všeč.

Zato lahko popolnoma razumem nekoga, ki se želi rešiti entitet. Ki želi najti nekoga, ki jih bo izgnal.
Vendar to ne deluje.
Ker moraš prepoznati kaj je bilo tisto, kar jim je odprlo vrata v tvoje energijsko polje.
Ugotoviti moraš zakaj so s teboj, kaj je tisto, kar jih je pritegnilo h tebi.

In samo takrat, ko prepoznaš kako si jih ti povabila k sebi, lahko to povezavo zaključiš in jim lahko za vedno zapreš vrata. Dokler ti ne ozavestiš vzroka, tudi posledica ne bo šla nikamor.
In tudi če ti uspe, da jih vržeš ven, bodo prišli nazaj noter, ker si vrata pustila odprta.
In ker si jim ti odprla vrata.

Voljna ignoranca, izogibanje in zanikanje se ne obnesejo.

Voljna ignoranca je zanimiv fenomen. Kajti na neki ravni se zavedaš, da je tisto kar zagovarjaš ali verjameš verjetno napačno. Vendar zavračaš dejstva, ki temu pritrjujejo ali to razkrivajo.

Ljudje so voljno ignorantski, ker jim to služi.

Brutalna ali radikalna iskrenost pač ni nekaj, kar bi bilo družbeno sprejemljivo.

Razlika mes voljno ignoranco in samo-prevaro je subtilna, vendar obstaja.
Voljna ignoranca je bolj prilagodljiva.
Gre za kognitivno strategijo, ki jo ljudje izberejo, da bi povečali svoj občutek dobrobiti.
S samo-prevaro ne moreš upravljati na enak način in je bolj škodljiva.

Kljub temu, da obe človeku omogočita, da se izogne neprijetnim dejstvom, je na dolgi rok definitivno boljše, če se soočiš z realnostjo, kot da se ji izogibaš ali jo zanikaš.

Človek, ki vara samega sebe, verjame v to, da stvari niso resnične zaradi česar sebe pelje v iluzijo.

Če pogledava razliko v praksi.
Voljna ignoranca je na primer inteligentna mlada ženska, ki se zaljubi v šarmantnega in atraktivnega moškega, ki je kar se tiče vseh, ki ga malo bolj poznajo kreten. Voljna ignoranca mlade dame jo vodi v to, da zanika dejstva; da je inteligenca njenega izbranca na nivoju paradižnika, da ima tendenco, da izgubi razsodnost, da je njegov temperament kot eksploziv in da moški nima drugih ambicij v življenju kot da popiva. Ženska sicer ima ranljive trenutke, ko zasluti resnico, a kljub temu vztraja z njim.
Ženska, ki vara samo sebe pa bo verjela, da je moški inteligenten kljub dejstvom, ki temu nasprotujejo. Verjela bo, da je ljubeč, ker je nasilen samo, ko ima slab dan. In verjame, da se samo zabava s prijatelji in da bo sčasoma prerasel svojo mladostniško družbo. Zavaja samo sebe in verjame v to, da je dober človek, zato ji bo brez dvoma trajalo precej dlje, da bo prebrala ali zaznala znake, da je odnos nezdrav.

Voljna ignoranca je danes del družbe.
Sprejemljiva je v politiki.
Sprejemljiva je v medsebojnih odnosih.

Voljna ignoranca je veter v krila sistemom.
Voljna ignoranca daje moč patriarhatu.
Voljna ignoranca hrani nasilje.

Voljna ignoranca glede situacije je tista, ki se ljudi vodi v razmišljanje, da je gradnja zidu ali postavljanje žičnate ograje, da bi tiste druge obdržali tam zunaj, na drugi strani ograje popolnoma sprejemljiva.

Voljna ignoranca vodi v nasprotovanje človeškosti, kjer izraziš skrb za tiste, ki trpijo, diskriminacijo ali nepravičnost.

Voljna ignoranca nagrajuje ideal samozadostnosti, ki preživi na račun drugih ljudi.
Vodi v individualizem, kjer si najboljši, najhitrejši in v vseh pogledih naj, hkrati pa kot bager pod seboj povoziš vse, ki se ne strinjajo s teboj.

Voljna ignoranca poganja milijonske industrije mode, kozmetike, prehrambne industrije, zabavne industrije in še kakšna bi se našla. Ker nočemo prevzeti odgovornosti za svoje izbire.

Kupujemo poceni.
Kupujemo več.
Ker nikoli ni dovolj.

Brez zavedanja posledic.
S tem, da ignoriramo.

Ignoriramo onesnaževanje, ki ga povzroča poceni kmetijstvo, ki temelji na pesticidih in umetnih gnojilih.
Ignoriramo onesnaženje pitne vode, rek in morja.
Ignoriramo dejstvo, da majico za 1 euro šiva otrok nekje v Aziji za nekaj centov.
Ignoriramo krutost mesne industrije s tem, da otrokom ne povemo, da je zrezek na krožniku krava ali kokoš. Bitje, ki ima oči in srce.
Ignoriramo dejstva kot je to, da 50% vseh antibiotikov na svetu uporabijo na živalih, da so sploh primerna hrana.
Ignoriramo to, da tudi če poješ najbolj kvalitetne vitamine kar jih je, če so tvoje celice zaprte, v varovanju, ne bodo sprejele nič od tega, kar bi ti pomagalo. Vse gre samo skozi tebe.

Ignoriramo moč povezanosti in se izgubljamo v virtualnem svetu, ker je bolj udobno, ni komplicirano in ne tako intenzivno kot so odnosi in čustva.

Ignoriramo nasilje, ki vznika v ljudeh. In nestrpnost, ker se te ne tiče. Ne še.

Voljna ignoranca je največja skrivnost patriarhata.
Sistemov dominance, ki vladajo svetu.

Ker je velika večina voljna pogledati stran.
O tem je govoril že Jezus.

Rekla sem že, da je voljna ignoranca nekaj, kar lahko nadziraš v večji meri kot samo-prevaro. Človek lahko ob primerni motivaciji spremeni svoje obnašanje in pristope, če gre za voljno ignoranco. Pri samo-prevari običajno potrebuješ večje kladivo, ki te udari po glavi, da si voljan spregledati. Kajti večini, ki so v samo-prevari to služi. Zavajanje samega sebe ali samo-prevara služi njegovim interesom.

Kot v primeru očeta, ki pretepa žensko in otroke, ker ne more nadzorovati svojega temperamenta, vendar verjame (zavaja samega sebe), da to naredi zato, da bi jim dal lekcijo.
Njegova nesposobnost, da nadzoruje svoj temperament je očitna in dobro znana vsem. In njegov način discipliniranja je nesprejemljiv on pa še vedno verjame, da je problem v drugih in ne v njemu. To je samo-prevara, ki običajno nima simpatizerjev.

Tisto, kar prebuja veliko večino ljudi je bolečina.
Kriza.
Razpad udobja življenja, ki so ga poznali.
In takrat ugotoviš, da se vsi odgovori skrivajo v tebi.

Odnos do sebe lahko spremeniš samo, če si voljna pogledati direktno v svoje najgloblje bolečine.
Podati se moraš skozi svoj tunel in se soočiti s svojimi ranjenostmi.
Tega dela ne moreš preskočiti.

To je proces porajanja sebe na novo.
Je kot drugo rojstvo.

S svojo zapuščino se moraš zavestno spogledati.
Sprejeti in objeti jo moraš v sebi.
Si povedati resnico.

Kajti resnica je tista, ki te lahko osvobodi.

Bodi Svetoba, ki jo želiš videti v SVetu!
Taja Albolena

Vse se zgodi z razlogom

Sedeli sva na čaju. Tiha glasba je lebdela v zraku kot meglica.
In navzven je bilo videti kot srečanje dveh žensk, ki si imata po dolgem času veliko za povedati.

“Veš,” je začela, “nikoli si ne bi mislila, da bom kaj takega izjavila.
V resnici me je kar malo strah tega, kar ti bom povedala.
Ko sem se ujela, da tako razmišljam, sem obstala z odprtimi usti.

Ko sem čakala na izvide zadnji mesec, sem ugotovila, da mi to, da sem zbolela v resnici služi.
Bila sem jezna nate, ko si me tolikokrat vprašala kako mi stvari služijo. In nisem hotela vedeti.
Ko pa sem sedela sama s seboj, sem dojela, da sem imela v tem mesecu prvič v življenju zares mir.
Dojela sem, da je bolezen resnično izbira.
Spoznala sem, da imam izbiro.
Lahko grem globlje v bolezen in to izkoristim, da bom končno imela mir.
Ali pa si končno priznam kje sem in kaj je tisto, kar me v odnosu v katerem sem res moti.

Dojela sem, da je čas, da postavim meje.
In da povem kaj resnično potrebujem.

In prvič sem sprejela tudi to, da je morda čas, da vse skupaj zaključim.
Veš, na en hecen način me je bolezen bolj povezala s sabo kot vse kar sem prebrala in poslušala desetletja.”

Gledala sem jo z veliko mero razumevanja.
Ker sem roko na srce ravno v tem času priča osebi, ki mi je zelo ljuba in je izbrala, da se skozi bolezen umakne, odklopi iz tega sveta.

Zato iz prve roke vem, da se nič, čisto nič ne zgodi kar tako.
Vse je stvar izbire.
In vse v tvojem življenju se zgodi z razlogom.

Danes vem, da se neurja v tvojem življenju vedno zgodijo, ker ti pomagajo, da poženeš svoje korenine še globlje. Da ojačaš svoj temelj. Da si prisotna tukaj in zdaj.

In vse, čisto vse v življenju človeka, se zgodi skozi odnose.
Ljudje so tisti, ki ti odslikajo tisto, kar je v tebi.
Odnosi ti v resnici pokažejo kje se nahajaš.
In temu ne moreš ubežati.

Ker veš, ne glede na to, kam greš, tudi če se preseliš čez Atlantik, v popolno novo okolje, boš sebe povsod nesla s seboj.

Zaradi česar boš vedno znova poustvarjala točno to, kar je v tebi.
To je razlog, zaradi katerega sem leta 2013 prvič ponudila program Objemi Sebe. Z namenom, da spoznaš kaj se skriva v tebi, ker dokler ne veš, kaj je v tebi, dokler se ne spogledaš s tem, kar se skriva v tvoji notranji temi, boš vedno znova upala, da te bo nekdo ali nekaj rešilo.

In ko se ustališ v novem okolju, skozi nove odnose vzniknejo iste težave. Ljudje so drugi, zgodbe pa so identične.

Dejstvo je, da nihče v tvoje življenje ne vstopi kar tako, brez razloga.
Vsi so tukaj z namenom.

Vsak ima svojo nalogo. Ker imamo vsi med seboj dušne dogovore.
Del dušnega dogovora je, kaj ti bo oseba pomagala razkriti o tebi. Zate.

Tako srečaš ljudi, ki ti pomagajo, da se prebudiš. Pa tiste, ki ti pritisnejo na tiste gumbe v tebi, ki so najbolj boleči in občutljivi. Z razlogom, kajti samo skozi odnos s človekom vidiš, kje se nahajaš v sebi.

Ljudje te izzovejo. Izdajo. Zanikajo. Zlorabijo. Zapustijo. Se odtujijo od tebe.
In vse se dogaja z razlogom.

Ker te človek na drugi strani spomni, kdo si.

Odnose potrebuješ, da lažje ugledaš in razumeš, kaj je tisto, kar nosiš v sebi.
Zato je bistvenega pomena, da si odprta za to, kaj ti vsako srečanje prinaša.

Vse v življenju je med seboj povezano.
Čisto nič ne obstaja v vakumu.

Med seboj se srečujemo.
Izmenjujemo.
Razkrivamo.

Z enimi se srečamo zgolj za nekaj trenutkov.
Z enimi pa tkemo skupne zgodbe leta ali celo desetletja.

In tvoja duša ve, s kom bo delila čas in prostor, pa tudi zakaj.
Kajti dušni dogovori so nekaj, kar nikoli ne zastara.
Dokler niso izpolnjeni se duši srečujeta, izmenjujeta in si pomagata na poti ljubezni.

Dušni dogovori so različne vrste.

1. Namen enih dušnih dogovorov je, da te prebudijo.
To so odnosi, ki so globoki in pogosto boleči. Brusijo tvoj lažni jaz in ti pomagajo, da spregledaš. Spreminjajo tvoj pogled na svet. Premaknejo te. Usmerijo te drugam.
Ko spoznaš osebo, ki je del tvoje karmične matrice, se ti zdi, da jo poznaš od nekdaj, občutiš domačo vibracijo.

To so ljudje, ki ti pomagajo, da se spomniš kdo si in zakaj si tukaj. Usmerjajo te. Vodijo s svojim zgledom. Z njimi si dogovorjena, da si bosta na poti življenja stala ob strani in soustvarjala. To so pogosto tvoji najbližji – partner, družina, prijatelji ali sodelavci.

2. Namen drugih dušnih dogovorov je, da te spomnijo kdo si.

To so odnosi, ki te oblikujejo. V njih se učiš zaupanja vase in da se zaneseš nase. To so ljudje, ki ti pomagajo, da rasteš in se razcvetaš v osebo, za katero si se rodila, da si.
Podprejo te, vidijo te in ti pomagajo, da se uglasiš s svojim srčnim kompasom in slediš svoji svileni niti življenja.

Kajti takrat, ko v sebi veš, da moraš slediti sebi potrebuješ podporo. Nekatere stvari ne moreš doseči ali dojeti sama, potrebuješ malo pomoči od zunaj.
Z njimi se po navadi srečaš takrat, ko si v svoji energiji, ko si v svojem elementu in ko ničesar ne skrivaš. To so tvoje dušne sestre in bratje.
Spomnijo te na tvoje srčne želje in te usmerijo z veliko mero ljubezni in sočutja. Vendar z njimi običajno nisi v partnerskem odnosu.
So ključni na tvoji poti, ker ti pomagajo, da postaneš ta ženska za katero si se rodila, da si.

3. Namen tretjih dušnih dogovorov je zdravljenje.

To so ljudje, ki pridejo v tvoje življenje, ko si v stiski. Pomagajo ti ozavestiti tvoje življenjske lekcije in ozavestiti programe, blokade, vzorce iz preteklosti. Po navadi se pokažejo z božansko preciznostjo, ko najbolj potrebuješ lekcijo, ki jo razkrivajo zate.

To so ljudje, ki ti pomagajo, da se v življenju premikaš naprej. Da rasteš. S teboj je toliko časa, da vzameš svojo lekcijo.

4. Namen četrtih dušnih dogovorov je, da ti pomagajo v danem trenutku

Odnosi se tkejo povsod. Zato je prijaznost tako zelo ključna sestavina življenja. Mnogi vstopijo v tvoje življenje kot utrinki. Razsvetlijo tvoj dan in ti pomagajo na majhne, preproste načine.
To so ljudje, ki se te dotaknejo ker te spustijo naprej v vrsti v trgovini. Ali pa te s prijazno besedo spodbudijo, ko si na poti na pomemben sestanek. Lahko je to pogovor na avtobusu, v službi, na ulici ali tvoji najljubši restavraciji.

Nikoli ne veš, kdaj se bo v tvojem življenju pojavil tak angel v človeški obliki, ki te bo spomnil na to, da je življenje res lepo. In da je človeški stik dragocen.

Kajti vse v življenju so odnosi.
Čisto vse.

Imaš odnos z otrokom, starši, prijateljico, ljubimcem, možem, sodelavcem, poslovnim partnerjem.
Pa tudi s svojo muco, psom, lončnico, avtom, hišo, denarjem, poslom.
Vse so odnosi.

A začne se z enim, najpomembnejšim.
Kajti vsi odnosi tam zunaj so odsev tistega, ki se odvija v tebi.
Tvoj odnos s seboj, do sebe je ključen.
Ker vpliva na vse ostale.

Najbolj pomembno je, da ustvariš ljubezenski odnos s seboj. Da si prijazna do sebe. Da ljubiš sebe. Da sprejemaš sebe. Da se pohvališ. Neguješ.
Vsi odnosi tam zunaj so odsev tvojega odnosa s seboj.
Nastavijo ti ogledalo, v katerem lahko ugledaš sebe.
In če ti odsev ni všeč, tam zunaj ne moreš spremeniti čisto ničesar.
Vsaka preobrazba je mogoča le v tebi.

Ja, ljudje ti pridejo nasproti in dušni dogovor odigra svojo vlogo.
Vendar je na tebi, da stvari prepoznaš in si jih priznaš.
Pomembno je, da si poveš resnico. Da si radikalno iskrena s seboj.
Da izbereš, da si Varuhinja Ljubezni, namesto uničevalka Ljubezni.
Da neguješ svojo žensko dušo, kar ti omogoči, da si Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu.

Najbolj boleče je, ko ugotoviš, da si vse kreiraš sama.
In boli, kako zapuščaš sebe, ignoriraš sebe, zavračaš sebe, zlorabljaš sebe ali se izdajaš. Vedno znova in znova.

Soočenje s seboj je ključno.
Dokler ti ne vidiš kaj je v tebi, v zvezi s tem ne moreš nič narediti.
Šele ko se zagledaš in objameš, se spremeni ves tvoj zunanji svet.
Kajti vse je zgolj odsev tebe.
Objemi Sebe!

In bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Če pa pri tem potrebuješ malo pomoči se pofočkaj >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Senzualnost…

Senzualnost je sposobnost, da čutiš in izkušaš svet z vsemi svojimi čuti. Je darilo, je misterij, je popotovanje vase, je globoko hrepenenje po povezanosti, da spoznaš sebe bolj intimno in si v stiku s svojo kreativno iskro. Da si polno živa, prisotna, igriva, radostna. Senzualnost v sebi skriva potencial zdravljenja, celostnosti, preobrazbe in osvoboditve. Skozi senzualnost ustvariš bolj kvalitetno življenje.

Senzualnost je del tvoje biti in ni nekaj, kar bi se morala naučiti. Do nje dostopaš skozi svoje telo. Pogosto v duhovnih krogih naletim na poniževalen pogled na telo, češ, da je zgolj vozilo in, da ti je na voljo, da živiš to življenje, potem pa razpade. In tudi sama sem bila včasih mnenja, da je telo zgolj orodje. Potem pa sem spoznala, kako pomemben del celote je telo.

Mačehovski odnos do telesa se ti vedno maščuje, ko te telo pusti na cedilu. In v mojem svetu je, po dveh desetletjih dela na sebi, eno najpomembnejših spoznanj, da je spoštovanje telesa in globoka prisotnost ter poslušanje telesa, nujno potrebno, če želiš resnično uživati življenje in čutiti radost ter zadovoljstvo.

Spustiti se je potrebno v telo, začutiti je potrebno to, kar je resnično, kar je prisotno. Prisluhniti je potrebno temu kar se premika, globoko v celicah, v mišicah, v tkivih in vlaknih tvojega telesa. Pomembno je, da spoznaš modrost in inteligenco posode, tega svetega prostora tvojega telesa. Da spoznaš jezik vida, dotika, okusa, sluha in voha.

Senzualna ženska uteleša ženstvenost v vsej svoji veličastnosti in magnetičnosti. V njej je svetloba, ki sije iz njene notranjosti. Senzualnost dvigne zavedanje užitka v tvojem življenju. Pomembno je, da se zavedaš, v čem uživaš. Čutenje užitka v življenju ti omogoči, da si pomirjena s tem kdo si.

Po mnenju mnogih je čutnost nekaj grešnega. Moje skromno mnenje pa je, da je senzualnost pravzaprav portal v bolj celostno življenje. Pozabi na spalnico. Če si mnenja, tako kot velika večina tistih, s katerimi prihajam v stik, da je senzualnost izenačena s spolnostjo, se brez dvoma omejuješ. Senzualnost je precej več kot zgolj seks, lahko je popolnoma neseksualna. Pomisli na vse načine, kako lahko čutiš senzualnost … ko stojiš v dežju in pustiš kapljicam, da polzijo po tvoji koži, ko ugrizneš v jagodo, namočeno v čokolado in začutiš sladkost in sočnost hkrati ali ko zapreš oči in se predaš notam tvoje najljubše glasbe.

Pomembno si je podariti čas, da uživaš v svetu, ki te obdaja, resnično začutiti svet skozi vse svoje čute.

Življenje se dogaja zunaj spalnice v mnogih oblikah, ki so globoko čutne. Pomembno je, da užitek utelesiš, da ga sprejmeš v svoje telo in se predaš temu valu, ki teče skozi tvoje telo. Če želiš biti senzualna ženska, se moraš dobro počutiti v svoji koži. Če nisi zadovoljna, če nisi srečna s tem, kdo si, potem je praktično nemogoče, da se predaš in uživaš v svetu, ki te obdaja. Pomembno je, da okrepiš samozaupanje, samozavest, da se sprostiš in odpreš temu, kar je prisotno.

Kako lahko izkušaš senzualnost?

Odpri se. Ko se odpreš, lahko začutiš užitek in radost. Da bi lahko čutila, pa moraš upočasniti. Pomembno je, da nehaš dirjati skozi svoj dan. Da se ustaviš. Vdihneš. Da uživaš v mavrici. Ali v toplih žarkih sonca. Resnično je pomembno, da se ustaviš in poduhaš vrtnice.
Življenje lahko enostavno zdrvi mimo tebe, v kolikor se nisi voljna ustaviti in opaziti sveta, ki te obdaja. Tako pogosto sem bila priča lepotam mesta, ko sem se zavestno ustavila in svoj pogled usmerila navzgor, po stavbah, v nebo. Namesto, da dirjaš z enega mesta na drugo, upočasni korak in se ozri okoli sebe. Dovoli, da se te svet dotakne skozi vse tvoje čute. Odpri se vtisom. Podari si čas za opazovanje sončnega zahoda, ustavi se. Vdihni lepoto.

Bodi prisotna. Če želiš resnično začutiti senzualnost, se moraš naučiti živeti v sedanjosti, v tem trenutku in nato v naslednjem in v naslednjem. Namesto da se obremenjuješ s tem, kar bo čez 3 mesece ali 3 leta, pripelji svojo pozornost v ta trenutek, v občutenje tega, kar je prisotno tukaj, zdaj. Nauči se živeti v trenutku in dopusti si, da čutiš užitek tega trenutka.

Opazuj svet z vsemi svojimi čuti. Senzualna ženska si dopušča, da uživa v vsakem trenutku na svež, nov način. Uporabi vse svoje čute in izkusi svet na nov način. Pojdi na sprehod in opazuj okolico, dovoli si, da opaziš podrobnosti – oblike, barve, vonje, zvoke, okuse, dotik. Dovoli si, da stvari, ki so ti znane doživiš na čisto nov način. Da okušaš barve in vonjaš zvoke.

Zabavaj se.
Pomemben del senzualnosti je, da se ne počutiš krivo, ko delaš stvari, ob katerih se počutiš resnično srečno. Uživaj v hrani. Uživaj v spolnosti. Uživaj v okušanju vina. Uživaj v svoji najljubši glasbi takoj zjutraj, ko vstaneš. Uživaj v tem, da premakneš svoje telo. Nihče ne bo prikrajšan, če več časa posvetiš sebi in temu v čem uživaš ti. Kvečjemu bodo pridobili s tem, ko boš ti bolj zadovoljna in srečna.

Dotikaj se. Zapri oči in se dotakni svoje kože. Vzemi krtačo in si počasi krtači svoje lase. Uživaj v občutku dotikanja svojih las. Ko si umivaš lase, upočasni. Namesto, da si hitro drgneš lasišče, upočasni. Počasi masiraj svojo glavo. Začuti svoje prste na glavi. Dovoli si, da resnično čutiš svoje telo brez občutkov krivde in sramu, ker se dotikaš sebe. Dovoli si, da dlje časa stojiš pod tušem, da pustiš vodi, ta teče po tvoji koži. Začuti občutek tekoče vode na svoji koži. Nato uporabi olje ali kremo in počasi vtiraj kremo v kožo. Bodi prisotna, začuti dotik kože na koži.

Uživaj. Dopusti si, da oblečeš svileno oblačilo in dopustiš, da te svila poboža. Če imaš svojo najljubšo mehko odejo, se zavij vanjo in uživaj v dotiku. Dopusti si, da začutiš blazino pod glavo. Obleci oblačilo v katerem se počutiš izjemno. Dopusti si, da uživaš v občutku tkanine, po kateri drsiš s svojo roko, žamet, svila, volna, pliš. Podari si čas, da uživaš v senzualnosti teksture.
Okušaj. Ni potrebno, da si mojstrica v kuhanju, da bi resnično uživala v hrani. Opazuj teksturo hrane. Ko pripravljaš jedi, bodi priča vonju zelišč, ki jih uporabljaš. Obudi vse svoje čute. Podari si čas. Resnično uživaj v senzualnosti okusov, ki jih čarobno spajaš v nekaj novega. Izkusi senzualnost okušanja.

Prisluhni. Ne glede na zvrst glasbe, lahko uživaš v predajanju tonom in tistim trenutkom tišine med notami. Prisluhni najljubši glasbi že takoj zjutraj, naj te spremlja na vožnji v službo. Uživaj v tišini. Uživaj v zvokih narave. Zvoki prebujajo tvoje čute, glasba oživlja tvoje telo.
Prepusti se naravi. Sprehod po travniku, v gozdu, ob obali te spomni na brezčasnost Biti. Opazuj barve. Prisluhni zvokom. Vdihni zrak, uživaj v naravi. Različna okolja prebujajo različna občutja v tebi. Narava nas uči, da živimo v sedanjem trenutku. Narava te spomni na živost. Spomni te na cikličnost. Spomni te na sposobnost nesojenja, da ne poskušaš analizirati, razmišljati, da zgolj samo si. Uživaj v lepoti, ki te obdaja in spominja, kako pomembno je, da čutiš.

Senzualnost je nekaj brez česar ženske ne moremo živeti izpolnjenega življenja.

Senzualnost v ženskem telesu povzroči izločanje dušikovega oksida, ki ga izločajo živčni končiči in celice žilnih sten tudi med stimulacijo z dotikom ali med erotičnimi mislimi. Ta molekula je dobesedno »iskra življenja«.

Visok nivo dušikovega oksida je prisoten če ženska živi zdravo, užitka polno življenje, kar vključuje tako misli kot izkušnje, ki prinašajo zadovoljstvo. In da se razumemo užitek ne pomeni nujno seksualnosti, tako kot senzualnost ni spolnost. Spolnost je majhen delček senzualnosti.

Senzualnost te polni in zdravi od znotraj. Nima nadomestka, zato jo prebudi, neguj jo in se predajaj valovom užitka v svojem vsakdanu.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Si kot kanta za smeti za čustveno prtljago drugih…

Morda v zadnjih dneh čutiš kot bi imela na sebi tono teže in se sprašuješ kaj je na stvari?

Pomlad je čas, ko se z izdihom mame Gaie začne obdobje širjenja, rasti in razcveta.
To je čas, ko v sebi začutiš notranji klic po prebujenju, po rasti.
Klic v razcvet.

Hkrati pa čutiš, kot bi te nekdo ali nekaj pritiskalo k tlom.
Morda imaš občutek izjemne teže, pa ti ni jasno od kje prihaja.

Če živiš kot empatinja ne da bi se tega zavedala že dlje časa, morda desetletja, si verjetno k sebi pritegnila celo vrsto odnosov, situacij, obveznosti in ponavljajočih se vzorcev, ki ti v resnici ne služijo. Pomlad je čas, ko začutiš v sebi potrebo po tem, da bi se vsega tega razstrupila.

Vendar če te potrebe ne prepoznaš kot merodajne in kot nekaj, čemur bi bilo modro slediti, boš vklopila svoje stare, znane preživetvene mehanizme, ki so ti pomagali preživeti vse do danes in boš ta nemir v sebi skrila sama pred seboj.

Vsaka oseba ima svoje mehanizme, kako se sooča s stresom, ki začne rasti v njeni notranjosti. Najpogosteje sežeš po odvisnosti, ki si jo izbrala, pa naj bo hrana, kofein, alkohol, seks, odnosi ali preveč dela. Greš v otopelost, ki ti pomaga, da ne čutiš napetosti in nelagodja, ki si ga čutila pred tem.

Zase vem, da sem desetletja poskušala olajšati življenje ljudem okoli sebe s tem, da sem nase prevzemala čustveno in energijsko kramo drugih.

Bila sem kot kanta za smeti.
Več kot voljna nase sprejeti karkoli.

Vse za ščepec občutka, da sem vredna, ljubljena, sprejeta.

Poskušala sem poskrbeti za vse okoli sebe. In sploh se nisem zavedala, da sem s stem, ko sem se toliko ukvarjala z drugimi, v resnici pozabila nase. Zapostavljala sem samo sebe na račun drugih.

Brez da bi mi kdo rekel sem poskrbela, da je bilo ljudem okoli mene udobno in prijetno.
Pogosto na račun sebe.

S sabo sem nosila tone stagnirajoče energije, čustveno prtljago drugih, ki me je tiščala k tlom. Poleg tega pa sem zaradi številnih misli, ki sploh niso bile moje čutila zmedenost in sem se odločala na osnovi želja drugih, ne pa tega, kar bi zares čutila v sebi.

Empatinja je ženska, ki ima to sposobnost, da čuti in razume to, kar čutijo in izkušajo ljudje okoli nje. Energijske, čustvene in fizične izkušnje dojema kot bi bile njene.
Ima sposobnost, da bere energijo v prostoru in misli drugih ljudi zaradi česar se ji pogosto zgodi, da vstopi v prostor in začuti resonanco s kolektivno energijo kot bi bila njena. Poistoveti se z energijo skupine, kot bi absorbirala čustvo in ga vzela za svojega.
Zaradi tega čuti veliko težo.

Izziv je v tem, da enostavno ne veš, kje se končaš ti in kje se začnejo drugi.
Nase vzameš čustveno prtljago drugih ljudi in pogosto živiš svoje življenje pod vplivom občutkov in čustev ljudi okoli sebe.

Če si vedno želela spremeniti svet in pomagati ljudem, da bi živeli bolj srečno in izpolnjujoče življenje, potem si zagotovo empatinja.
Veliko jih čuti željo po tem, da bi naredile ta svet za boljše mesto za druge – otroke, prijatelje, družino.

Veliko empatinj s katerimi prihajam v stik v resnici ne zaupa vase in v svoje moči, v darove, ki jih nosi v sebi.

Z leti si se naučila, da se zaščitiš pred svetom tako, da se umakneš ali pa zgradiš visok zid, da ti nihče ne bi prišel do živega. In verjetno verjameš, da je nekaj narobe s teboj.

Na to, da tako globoko čutiš z ljudmi in s svetom gledaš kot na breme in ne darilo, ki ga imaš.
Žal je eden od pogostih preživetvenih mehanizmov empatinj to, da se ločiš od sebe.

Nepovezana s seboj se prilagajaš, ugajaš in postajaš to, kar nisi.
Nepovezana s svojo dušo, s svojim avtentičnim jazom slediš zunanjemu svetu.
Iščeš nekoga, ki bi ti povedal kaj narediti in kako živeti življenje, ki je tvoje.

Slediš čustvenim izkušnjam drugih in pričakovanjem, ki jih imajo zate, namesto vodstvu tvoje duše.
Izmojstriš umetnost pretvarjanja, da si to, kar drugi želijo od tebe, da bi jim ustregla.

Narediš vse, da bi te imeli radi.

In potem pride tista pomlad, verjetno tam nekje po štiridesetem letu, ko se ti vse upre.
Ko ti gre na bruhanje in ne moreš več živeti sama s seboj.

Kajti pomlad je čas, ki je več kot idealen za detoks življenja in vseh vplivov, ki si jih akumulirala na vseh nivojih skozi leta.

In potem si kot Mija, ki so ji odkrili možganski tumor. Povedali so ji, da sta ji ostala 2 meseca življenja. Moja prijateljica je komentirala, da ne more razumeti, kako se je to lahko zgodilo njej, ko pa je tako zelo prijetna in prijazna ženska. Ja, ravno v tem je bila njena največja težava. Bila je kronično prijazna ženska.

In tako kot mnoge, je tudi njo prebudila bolezen.
Njena zgodba je šla nekako takole:
»Ko so mi povedali diagnozo in prognozo, sem odšla domov kot v transu. Nekaj v meni se je zlomilo. In začutila sem jezo. Sveto jezo, ker sem si dovolila, da so me ljudje izkoristili, brez da bi se kdaj pritožila.
Spoznala sem koliko nasilja in zlorabe sem dopuščala vsa leta svojega življenja.
Bila sem besna nase.

Šla sem domov in povedal svojemu osemindvajsetletnemu sinu, da je čas, da se odseli.
Naslednji je bil moj partner s katerim sva bila že pet let v zvezi, ki se ni premaknila iz mrtve točke. Dojela sem, da se iz tega ne bo izcimilo nič dobrega. In glede na to, da so mi napovedali še dva meseca življenja ju nisem želela preživeti s tem moškim.

Osupljivo je, kako zlahka lahko prepoznaš in opustiš stvari iz svojega življenja, ko si soočena s tem, da ti je ostalo le še malo časa na tej Zemlji.

Naslednja stvar je bila, da sem dala odpoved. Zakaj bi delala stvari, ki me niso izpolnjevale, če mi je ostalo le še dva meseca življenja!?

Na svoji tajnici sem posnela sporočilo, ki je šlo nekako takole; Pusti sporočilo samo, če imaš dobre novice.

Moj prvi korak je bil, da sem ugotovila, kaj potrebujem in kaj me osrečuje.
Začela sem se osredotočati samo na stvari, v katerih sem res uživala.«

Žal je za empatinjo kriza, ki se zgodi nekje okoli 42 ali 45 leta tisti klic k prebujenju s strani Duše, ki jo opomni, da ni tukaj zaradi drugih temveč zaradi sebe.

Izziv je brez dvoma v tem, da lahko prepozna ločitev, izgubo ali bolezen kot darilo, ki nima za namen, da te naredi šibko žrtev okoliščin.

Vsaka bolezen je priložnost, da se ustaviš in se vprašaš; Kje nisem iskrena s seboj?
Pomembno je, da se naučiš reči ne stvarem, ki ali aktivirajo tvojo odvisnost od žrtvovanja za druge ali pa od tega, da poskrbiš najprej za druge namesto zase.
V upanju, da boš dobila drobtinico ljubezni in pozornosti.

Empatinja lahko absorbira vase nezražena čustva drugih, s katerimi se nočejo soočiti. Verjetno si že kot otrok požirala jezo svojih staršev in ko si jo izrazila, si bila zaradi tega kaznovana. Empatinja pogosto počisti energije drugih tako, da jih prevzame nase in če jih zna tudi očistiti iz svojega sistema je to sicer neprijetno dodatno delo. Če pa tega ne znaš narediti, ker ti nihče ni pokazal kako, da to vodi do mnogih čustvenih in telesnih težav.

Zase vem, da sem pogosto ure in ure poslušala težave drugih, ki so se na koncu pogovora počutili lahkotno in srečno, jaz pa sem potrebovala nekaj dni ali tednov, da sem se pregrizla skozi težo, ki so jo odložili name.

Se ti dogaja, da se ti ljudje odprejo in zlijejo nate svoje težave?
Iščejo nasvete pri tebi, kaj naj naredijo v zvezi s težavnimi situacijami v svojem življenju? Celo neznanci?
In to pričakujejo zastonj?

Jaaaa.
Poznano?

Kaj če je čas, da zaživiš izpolnjeno življenje poravnano s svojim življenjskim namenom, ki se skriva v tebi?
Kaj pa če je čas, da razpustiš ovire na svoji poti v cvetoče življenje?
Da zaupaš vase, se zaneseš nase in zasiješ kot TI!

Pripravljena?

Potem te vabim v 21-dnevni brezplačni izziv Pozdrav Pomladi, kjer bom delila orodja s katerimi okrepiš stik s svojo Dušo, obudiš dele sebe, na katere si pozabila in okrepiš svoje supermoči, svoje dragulje, obudiš strast in vitalnost v sebi.

Začnemo na cvetno nedeljo 14.4.2019. Pofočkaš se >>>tukaj<<<.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Ko Patriarhat nosi kostum Boginje…

Prefinjeno je. Skrito. In lovke, ki te ovijajo in držijo ujeto niti ne čutiš, niti jih ne vidiš.
Živo se spomnim, kako ponosna sem bila, ko sem bila leta 2005 povabljena v Laguna Beach kot asistentka na seminarju, kjer sem bila leto pred tem udeleženka.

Počutila sem se pomembna in bila sem v devetih nebesih.
Oblečena kot boginja v plapolajoči dolgi obleki in z obveznimi širokimi rokavi bi lahko prisegla, da sem lebdela nad tlemi in sploh nisem hodila po tleh.

Do trenutka, ko sem bila opomnjena, da sem tam kot asistentka z obveznostmi in dolžnostmi. Da nisem tam zato, da bi se zabavala.
Niso bile besede tiste, ki so zabolele, temveč tisto, kar se je skrivalo zadaj.
Le da takrat še nisem znala ubesediti tega, kar sem doživela.

Naredila sem to, kar sem znala najboljše od vsega in to je, da sem se potegnila nazaj, ugasnila svojo Luč in se skrila. V tem sem bila fenomenalno dobra. To sem mojstrila že vse od svojega otroštva.

Leta kasneje sem dobila odgovor na to, kar se mi je zgodilo tistega lepega sončnega popoldneva na drugem koncu sveta.

Patriarhat vedno poskrbi za to, da veš, kje je tvoje mesto.
Vedno te opomni na to, da si dolžna svoje zadovoljstvo pripisati nekomu drugemu.
Skozi tekmovalnost vedno znova poskrbi, da drugi poskrbijo za tiste, ki bi si želeli malo po svoje.
Pikre pripombe in primerjanje pa je tisto, ki stvari drži pod kontrolo.

In to sem v zadnjih letih opažala vedno bolj.
Veš tisto, ko eno stvar prepoznaš in jo nato vidiš in slišiš povsod.

Tako sem postala pozorna na trend, ki je vedno bolj močno prisoten v ženskih duhovnih krogih… žensko, ki je boginja.
Trend, ki pravi, da moraš zdravo jesti, živeti brezhibno, meditirati in biti popolna.
Predstavlja žensko, ki vstaja s soncem, takoj zjutraj dela jogo in potem popije obvezni zeleni napitek, ki ve kako manifestirati tisto, kar si najbolj želi in seveda ve kako biti prijazna, zadovoljna in izpolnjena cel dan.

Moj prvi impulz je bil odpor do tovrstne popolne podobe, ki zelo spominja na tisto sliko popolne mame in poslovne ženske, ki jo predstavljajo mediji. Ker je upornica v meni zelo živa, običajno tako prepoznam, da se v globinah skriva nekaj več, s čimer se moram spogledati.

In tako sem prepoznala Patriarhat, ki se je zelo uspešno infiltriral v duhovnost. Vidim žensko, ki se trudi biti popolna in sili sebe, da bi ustrezala idealom. Vsake toliko slišim, ko se ženske zberemo skupaj, da ne bi smele biti v hlačah, temveč v krilih, če bi hotele zares ustrezati tisti podobi boginje.

Danes povsod vidim tisto, kar sem leta 2005 poskušala posnemati – mehke in plapolajoče obleke, bujen nakit in vse tisto, kar sem mislila, da pooseblja božansko žensko.

Ko odprem svetovno medmrežje, sem na vsakem kliku bombardirana s seksi duhovno žensko, ki ve kaj hoče in zavestno ustvarja življenje kot si ga želi. Svobodna je.
Kar naprej potuje in ima svoj dom urejen po zadnjih trendih, ki narekujejo, da mora imeti samo 30 knjig, vse ostalo je nezaželena krama.

Vse se sveti in lišp je preplavil duhovni trg.
Vsi so zadovoljni in svet je prelep.

Ko odprem svoj profil na Facebooku me ima, da bi ga kar zaprla. Idealne podobe opremljene z razsvetljenimi citati mojstrov me preplavijo. In vsakič znova se zavem tega, kako pomembno je biti v svojem centru, v stiku s seboj, da lahko iz vsega plevela, ki je na voljo, izluščiš semena, ki jih je vredno saditi, negovati in gojiti v močne rastline.

V zadnjem času se vedno pogosteje sprašujem ali še želim podpirati vse to s svojo energijo in se ob tem tudi sprašujem, kaj vse podpiram s svojo energijo.

Videti je, kot da smo se popolnoma izgubili v virtualnem svetu in ko takole opazujem iz ozadja, vedno bolj vidim kako uspešno je Patriarhat zamenjal svoje barve in kako uspešno nam prodaja iste stvari kot že tisočletja, le da so oblečene v druga oblačila.

Danes Patriarhat nosi kostum Boginje.

Ta trend sem začela opazovati že leta nazaj, ko me je nanj opozorila Sera Beak z zapisom, ki ga lahko najdeš tukaj.

Pred nami je mesec, ki nas bo pocukal za rokav in opomnil, da se  iskanje Sebe v zunanjem svetu ne obnese. Ne glede na to, kako pocukrane so podobe, ki jih gledaš. In ja, ob tem vidim tudi to, kar je tako lepo ubesedil Henry David Thoreau; vrtnice in resnica imajo trnje.

Resnica običajno ni prijetna.
In vendar se slej ko prej srečaš z njo.
Ne glede na vse duhovne prakse, ki jih delaš, so le-te lahko samo duhovni obvozi, ki jih uporabljaš za to, da se izogneš sama sebi in temu, kar se skriva v tebi. Da se izogneš Celoti Sebe.

In fenomen, ki ga opažam v zadnjem času je odvisnost od duhovnosti.
Odvisnost od knjig, predavanj, meditacij in praks, ki jih uporabljaš za polnjenje praznine v svoji notranjosti enako uspešno kot karkoli drugega; alkohol, kofein, zdravila ali drogo. Tisti odmerek dopamina, ki ga nujno rabiš, da se počutiš okej in ga dobiš samo, če narediš vse predpisane prakse že takoj zjutraj.

Ja, popolnoma razumem žensko, ki se ji tam nekje na prehodu v petdeseta upre vsa zdrava prehrana, zdrave prakse, duhovne knjige in ves balast, ki ji je pomagal skriti to kdo ona zares je.
Ker če ne prej, te ta prehod opomni na to, kako minljiva si v resnici in kaj je tvoje resnično srčno hrepenenje.

In da se razumeva, seveda ti duhovne prakse lahko koristijo, vendar le, če niso nadomestki za nekaj, po čemer hlepiš in si to poskušaš kupiti zunaj sebe.

In vem, da je v vsej poplavi ponudbe in vsega, kar bi morala delati, brati in poslušati težko najti tisto, kar se te resnično dotakne in te še bolj sleče. Navznoter, ne navzven.
Vem pa tudi, da te praskanje po površini v resnici ne zadovolji.

Boli me, ko poslušam ženske, ki so hotele izboljšati svoje odnose in so poiskale pomoč pri mojstrih tantre, ki so jih izkoristili za svoj užitek.

Boli me, ko slišim zgodbe, kako so po letih diet in zdravega prehranjevanja, številnih super živilih, ki so jih pile ob točno določeni uri ugotovile, da jim vse to ni preprečilo bolezni s katero se soočajo.

In iz lastne izkušnje vem, ker sem sveto zaupala, da me bodo rešili vnebovzeti mojstri in angeli, da te vse počaka.
S svojim sranjem se moraš soočiti slej ali prej.
Vse te počaka.

Ker veš, tukaj na tem izjemnem planetu si z razlogom.
Sama si izbrala, da boš točno na tem mestu, v tej družini, s temi prijatelji, s točne temi težavami, ki te pestijo, ker je to tvoja priložnost za rast, razcvet in tvojo evolucijo.

In v resnici samo ti veš, kaj je tisto, kar si skrivaš. Kar te boli. In kar moraš objeti v sebi.
Globoko verjamem, da vsak na koncu pride do tistega bistva, ki se skriva globoko v notranjosti.

Vedno pa imaš na izbiro ali do tega prideš skozi trpljenje ali malo bolj na prijazen način.
Pa tudi kako hitro se premikaš skozi vse tisto, kar ti stoji na poti.

In roko na srce, tistih nekaj gubic, ki se pojavljajo na mojem obrazu, ker se že več kot štirideset let smejim, pačim in jokam samo kažejo na dejstvo, da sem živa.
In tudi tistih nekaj dodatnih kilogramov, ki so zaoblili moje žensko telo jemljem kot dokaz, da sem živa.
Ja, nisem popolna, daleč od tega. In tudi urejena nisem.
Ja, imam narastek in resno razmišljam, da bi svojim sivim pramenom dovolila na svobodo, da jih ne bi več skrivala, ker tako veleva… kdo že!?

V vseh teh letih, kar delam z žensko Dušo sem se naučila, da ženstvenost nima nobene veze z zunanjostjo in hkrati ogromno z notranjostjo. Z mehkobo in modrostjo, sprejemljivostjo in drznostjo, prisotnostjo in sijajem, ki prihaja od znotraj.

Živimo v družbi, kjer so selfiji pričakovani in kjer je narcizem nekaj, kar je cenjeno.
Kjer je bolj pomembno koliko ljudi te sledi na socialnih medijih kot kako resničen si, koliko dejansko čutiš in kaj so tvoje vrednote.

Objektivizacija se je uspešno preselila tudi v duhovne vode.

Duhovnost uporablja iste prijeme Patriarhata, kot ji lahko zasledimo drugje… zasramovanje, razvrednotenje, kontrolo, potiskanje, vse zavoljo razsvetljenja.

Radikalna iskrenost s seboj in do sebe je danes nujno potrebna, da sploh prepoznaš kaj je iluzija in kaj je resnično. Avtentičnost ni le beseda, ki se dobro sliši, od tebe terja, da si poveš resnico. In resnica ponavadi ni puhasta, rožnata in seksi.

Pred nami je mesec, ko bomo praznovale ženske in mame.
Mesec, ki te bo spomnil na to, da ljubezen do sebe ni zgolj skovanka, ki je privlačna za uho ali masaža, ki si jo privoščiš, ko si že na pol mrtva.

Ljubezen do sebe je izbira. Ko sebe postaviš na prvo mesto.
Poznaš svoje meje. Veš kje se ti končaš in se začne drugi.
Terja, da prevzameš polno odgovornost zase in za svoje življenje.
Je avtentična in radikalno iskrena. Razgali te in sleče do konca.

Nauči te objeti sebe točno tam kjer si, takšna kot si.
V tem trenutku, zdaj.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Kot empat tvegaš čustveno izgorelost, ker prevzemaš čustva drugih nase…

Kot empatinja sem se v svojem življenju soočala s številnimi izzivi in težavami.
Pogosto sem mislila, da sem malo zmešana. In dokler nisem svoji mentorici, ki me je vprašala, zakaj me je tako strah biti vidna in se izpostaviti odgovorila, da me je strah, da bodo ljudje mislili, da sem nora, lanskega junija, se sploh nisem zavedala, kako močno sem se trudila biti nevidna.

Od kar pomnim, sem imela občutek, da sem nevidna za širši svet.
Da me ljudje sploh ne vidijo.
Na nek način sploh nisem zares obstajala.

Zelo zgodaj sem se naučila, da sem zavoljo preživetja prevzela čustva in težave drugih nase. Da oni ne bi trpeli.
Bila sem reševalka brez da bi sploh vedela kaj počnem.

Potrebovala sem desetletja, da danes lahko ubesedim to, kar sem vseskozi čutila.

To, kar je značilno za empatinjo je, da kot goba vsrkava čustva drugih.
In priznam, da sem do tega, kar bom s teboj podelila danes prišla šele decembra 2018, ko smo na poti v London.
In mimogrede, vedela sem, da bo London izziv za mojo hči, ki je bila pogosto označena kot pretirano občutljiva.
Vedela sem tudi, da bomo imeli izzive z držanjem svojega energijskega prostora in vdori močnih energij v osebno polje, saj sem energijo Londona začutila že junija, ko sem bila v mestu sama.

Kot empat zlahka začutiš preplavljenost z dražljaji okolice. Energije okoli sebe čutiš do skrajnosti. In ker poznam devinsko bitje Londona sem vedela, da je pred nami teden intenzivnega učenja.

Živčni sistem empata se na svet odziva pretirano, ker nima filtrov, kot jih imajo običajno ljudje. To je kot bi živec zaznaval dražljaje brez mielinske ovojnice, ki ščiti živec, kar pomeni, da izkušnje doživljaš pretirano in si vse prepogosto na meji bolečine. Tako intenzivno je, da je boleče.

Namesto, da bi tuje energije zadržal zunaj svojega energijskega polja, vsemu odpiraš vrata in imaš pogosto občutek, kot da sploh nimaš vrat. Ponotranjiš tako pozitivne, kot stresne izkušnje brez filtrov.

Ker je v zadnjih mesecih vsega čisto preveč je to, kar bom s teboj delila v nadaljevanju še toliko bolj ključnega pomena.

Zase lahko rečem, da mi desetletja ni bilo jasno kako to, da ne morem manifestirati in delati kreacije na tak način kot bi si želela, zakaj se stvari tako hitro sfižijo in zdaj poznam odgovor. Ker svet okoli mene tako močno vpliva na mojo notranjost.

Živo se spomnim izkušnje, ki jo je imela moja starejša hči z neznanko na ulici, ki jo je s svojo negativno energijo tako preplavila in prestrašila, da ni mogla spati. In še danes, kljub temu, da je minilo deset let od tega mi pove, kako globoko jo je pretresla ta ženska, ki je sedela pri sosednji mizi v lokalu, kjer smo bile na sladoledu.

In danes mi je jasno tudi to, da na empatinjo vpliva tudi neznanec, ki sedi poleg nje v kinu. Spomnim se sebe in svoje zgroženosti, ko sem sedela ob prijetnem gospodu, medtem, ko so se v moji notranjosti odvijali filmi, ki bi jih zlahka pripisala 50 odtenkom sive. In ne ni žur, ko vse to doživljaš v sebi, kot da je tvoje.

Zato sploh ne preseneča, da empati izkušajo kronično utrujenost, čustveno izgorelost, izpraznjenost in mentalno izčrpanost. Vsega je enostavno preveč, zaradi česar pogosto hrepeniš po pobegu od sveta in sploh vsega. Odmik od sveta se ti pogosto zdi še najbolj posrečena izbira.

In to kar je pogosto posledica vsega stresa, ki ga vsrkaš vase, so nerazložljive bolečine in številne, še posebej avtoimune bolezni, ki jih zdravniki ne znajo razložiti ali pa kljub letom ali celo desetletjem in številnim dietam, zdravemu načinu življenja in prehranjevanja stvarem nikakor ne prideš do dna.

Ko tole bereš, se zagotovo spomniš koga, ki ima tovrstne simptome, pa mu okolica vztrajno prigovarja, da je preveč občutljiv ali občutljiva in naj se že enkrat zberejo in razvijejo bolj trdo kožo.

Spomnim se sebe, kako mi je do živega prišlo nenehno zasramovanje v stilu ne bodo no tako občutljiva, ki me je vsakič znova spravilo v stisko. Ker če bi vedela, verjemi mi, da bi to že naredila.

In k pisanju prispevka me je spodbudilo predvsem nepoznavanje ljudi in dejstvo, da so številni takoimenovani novodobni otroci o katerih sem tam v letu 2004-2006 veliko govorila tudi sama, saj veš, Indigo in Kristalni otroci, v resnici empati z darovi in sposobnostmi, ki jih ne skrivajo tako, kot sem jih skrivala sama.

Kot empatinja zaznavam globine življenja, njegovo mističnost in magijo.
Globoko se me dotika lepota, čistost in nedolžnost narave. Čutim Zemljo.
In danes vem, da sem tudi zaradi tega začela delati s feng shuijem in energijskim čiščenjem prostorov.
Ker je bila to moja globoka potreba. Imeti čist in prijeten prostor, ki ne vsebuje tujih energij.
Eden od izzivov, s katerimi se srečujem je brez dvoma tuja energija v oblačilih in nakitu zaradi česar zelo premišljeno nakupujem. In ne morem uporabljati že nošenih oblačil, kupovati stvari v starinarnici ali vintage kosov nakita, ne glede na to, da me vedno znova pritegnejo.

Ja, tudi zaradi tega se zlahka pogovarjam z devami predmetov, rastlin in domov, pa tudi z duhovi, ki jih je na pretek.

Vendar sem potrebovala kar nekaj časa, da sem to prepoznala kot moje Darilo in ne breme ali celo prekletstvo. Kajti vse to, kar nekatere očara je bilo točno tisto, zaradi česar se nikoli nisem dobro vklapljala v družbo. Ne glede na to, da sem se trudila.

Verjetno mi je tudi zato blizu citat neznanega avtorja, ki pravi, da če čutiš, da se ne moreš vključiti v ta svet, je to zato, ker si nanj prišla, da bi ustvarila boljšega.

In to je bila moja obsesija od nekdaj. Od kar pomnim sem želela narediti pozitivno razliko in ustvariti boljši svet. Ker me strahote vojn in nasilja, zla, ki smo mu priča vsakič globoko pretrese.

Zaradi tega nikoli nisem marala grozljivk in nasilnih akcijskih filmov ali igric.
In tudi zato sem imela zelo dolgo časa težave z moškimi v svojem življenju. Ker se mi je vse to pretirano testosteronsko merjenje moči, tekmovalnost in adrenalinski podvigi zdelo nepotrebno in brez smisla.

Danes vem, da imam zelo nizek prag senzorične preobremenjenosti, kar v praksi pomeni, da neprijeten dražljaj kot je hrup, množica, jezen človek, močna svetloba in podobno vznemiri moj živčni sistem in to preplavljenost čutim kot nelagodje zaradi katerega bi najraje skočila iz svoje kože.

In ja, ne maram površinskih pogovorov. Izčrpavajo me.
In danes vem, da je to čisto ok.
Taka sem.

Sem se pa morala naučiti in v praksi vedno znova mojstriti razsodnost in razločevanje – Kaj je moje in kaj ni moje?

Empatinja doživlja energije skozi svoje telo. Ker je vse energija, tako čustva, kot fizične zaznave, ponotranjiš tako občutke, kot tudi bolečine in fizične zaznave ljudi in predmetov, ter prostorov, ki te obdajajo.

Včasih se moram v lokalu presesti na kak drug konec zaradi energije, ki jo je v prostoru pustila druga oseba ali dogodek. Včasih tega nisem vedela in sem stvari vsrkala kot goba, nato pa sem potrebovala čas in številne tehnike, da sem se očistila vseh teh vplivov.

Tudi zaradi tega danes ženske učim, kako poskrbeti za svoj energijski prostor, prepoznati energijske vzorce in energijsko čistiti sebe.

Ker se me ljudje tako zelo dotaknejo sem dolgo časa potrebovala, da sem natuhtala kako ravnati s prekletstvi in uroki ljudi, pa tudi dogovori med dušami.
Sem še iz tiste šole, ki je učila, da moraš energijske vezi rezati, vendar sem kmalu ugotovila, da to ne deluje. Ker se vezi vedno znova poustvarjajo nazaj dokler ne razpustiš dogovora, ki tovrstno energijsko povezavo ohranja. Zato danes ženski pomagam opustiti prtljago preteklosti, da resnično zaupa vase, se zanese nase in zasije kot Ženska, za katero se je rodila, da je.

Razlika je med empatično žensko, ki sočustvuje s človekom, kadar prestaja težke trenutke in je vesela za druge, ko so v življenju radostni in empatinjo. Empatija je čustvena resonanca, ki ima svoj spekter. Empatinja pa v svojem telesu zaznava čustva, energijo in fizične simptome drugih ljudi.

Senzitivna je na ton glasu in zna brati med vrsticami. Sliši tudi neizgovorjeno, kar pogosto ni niti malo prijetno.

Vse močno čuti, saj je njen živčni sistem zelo občutljiv.
Zaradi tega je pogosto občutljiva na svetlobo, vonje in zvoke.

Pet intuitivnih jezikov, ki jih govori empatinja so jasnočutnost, jasnovednost, jasnovidnost, jasnoslušnost in jasnoolfaličnost. In pomembno je, da jih spoznaš in se jih naučiš uporabljati.

Več o tem, kako stopiti v svojo žensko moč/svetlobo delim v 8 tedenskem druženju Stopi v svojo žensko moč/svetlobo, ki ga začenjamo v petek 22.2.2019
Več o programu najdeš na

Bodi Svetloa, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Tvoj osebni prostor

Eno najbolj presenetljivih spoznanj zame osebno je bilo kako pomembno je, da zmorem držati svoj prostor, svojo posodo takrat, ko je videti kot da se vse podira. Ena najpomembnejših veščin sodobne ženske je, da je sposobna držati svojo posodo, svoj sveti prostor zase zavestno.

Za leto 2019 čutim, da bo zavedanje in držanje svojih osebnih meja in svojega osebnega prostora ena najpomembnejših veščin.

In na poti svojega razvoja sem šla tudi skozi to fazo, ko sem si želela, da bi mojo posodo držal nekdo drug. Enostavno je bilo preveč.
Preveč naporno. Preveč preplavljujoče.

In to pogosto pripelje tudi do tega, da pričakuješ, da ti bo nekdo drug dal na voljo svojo posodo, da se skozi njo lahko izraziš.

To je brez dvoma povezano s tvojim celičnim spominom, kjer se še vedno spomniš tega občutka, da ti je v prvih letih tvojega življenja osebni prostor držala mama.
V praksi je otrok prvih sedem let svojega življenja v energijskem polju svoje mame. In to ima svoj smisel, kajti mama je tista, ki te nauči s svojim zgledom, kako poskrbeti zase.
Tega te ne uči z besedami ali z intelektualiziranjem kaj in kako, temveč s tem, kako zna v praksi poskrbeti zase.

Dejstvo je, da si kot odrasla oseba sama odgovorna zase. Kar v praksi pomeni, da ti nihče ni dolžan ničesar. NIč ti ne pripada. Vendar si kljub temu, da si odrasla oseba vedno, ko imamo pričakovanja do kogarkoli, da te bo držal, na koncu razočarane. In razočaranje je predvsem nad seboj, ker si zopet svojo moč dala v roke nekomu drugemu.

Na neki ravni se tega vedno zavedaš.

Izziv sodobne ženske je v tem, da potrebuješ imeti zdrave osebne meje.
Ko imaš svoje osebne meje postavljene, čutiš osvobojenost, čutiš, da si v stiku s seboj.

Ena najpomembnejših stvari v življenju ženske je, da se zaveda, kaj je, kje se nahaja, da čuti sebe, svoj osebni prostor, ki ga imenujem sveti prostor.

Postavljanje svojega energijskega prostora je ključnega pomena za občutek varnosti, da sprejemaš sebe točno tako kot si. Ko imaš postavljene svoje osebne meje, čutiš celostnost, samozavest, sočnost življenja in si lahko ranljiva, odprta, sprejemljiva, nežna, mehka in ženstvena.

Ko nimaš občutka, da imaš prostor, posodo, ki te drži, si v pripravljenosti, da se braniš ali napadeš, si zakrčena, zategnjena, v pripravljenosti in nesigurna vase.

In rada govorim o tem, da imaš na izbiro zgolj dve opciji ali si sproščena in čutiš ljubezen ali pa si zakrčena in čutiš strah.

Spoštovanje sebe, svojih meja, svoje posode, je ključnega pomena za to, kako se odvija tvoje življenje.

Sposobnost ustvarjanja svetega prostora je sposobnost, da držiš sebe, v sebi.
Da zmoreš upravljati s svojo energijo, ki vstopa v tvoj osebni energijski sistem, na vseh 4 nivojih; fizično-energijskem, čustvenem, mentalnem in duhovnem.

Sodobna ženska je danes preobremenjena, preplavljena s čustvi, s stresom in zaradi tega čuti nemoč, šibkost in nezmožnost, da se poveže.

Ko si v čustvenem kaosu, je resnično težko ostajati odprta, ranljiva in sprejemljiva. In to, kar vedno znova poslušam s strani ženske je, da se s pomočjo določenih praks uspe postaviti za nekaj dni, potem pa stik s seboj ponovno izgubi.
Enostavno ne zna držati sama sebe, držati svojega osebnega prostora. Na žalost vedno, ko izgubiš občutek za sposobnost, da držiš prostor zase, da držiš sebe, enostavno ne moreš ostajati odprta in povezana z ljudmi v svojem življenju.

In ko se zapreš za enega, se zapreš za vse, tukaj ni izjem.

Ko imaš dobre osebne meje, jih čutiš v svojem notranjem centru.
In ko imaš resnično dobre osebne meje, čutiš, da lahko držiš sebe.
Ceniš sebe in čutiš svojo lastno vrednost.

In ker so ženski odnosi izjemno pomembni, rada pozablja na to, da je uspešen odnos povezan z dvema posameznikoma, ki sta vsak v svojem osebnem prostoru, vsak v stiku s svojo lastno identiteto.

Resnično moraš čutiti sebe, vedeti kdo si in kaj je tisto, kar te naredi edinstveno, enkratno in neponovljivo. Resnično moraš biti v stiku s seboj, da lahko jasno izraziš svoje srčne potrebe in želje osebi na drugi strani.

Ko skupaj prideta dve osebi, ki sta vsaka v svoji energijski krogli, ki čutita sebe, svojo enkratnost in edinstvenost, je potencial za intimno partnerstvo izjemen.

Energijska krogla je struktura, ki je del tvojega telesa.
Povezana je z arhetipom Gaea, ki ustvarja strukture in skrbi za tvoj sveti prostor.

Ta sveti prostor ustvarja atmosfero varnosti, zaščitenosti in ti omogoča, da upravljaš s svojo energijo resnično na eleganten in sijoče ženstveni način.

Moja osebna izkušnja je, da se bolj mehko in nežno soočaš s svojimi čustvi, da čutiš večje udobje v prisotnosti čustev, tudi neugodnih in predvsem sem postala bolj prijazna do sebe in do ljudi v moji okolici.

Ko si v svoji energijski krogli, čutiš, da si popolnoma prisotna v tem trenutku tukaj in zdaj.
Izjemna izkušnja, da si priča sama sebi, je nekaj, kar postane tvoja dnevna izkušnja, ko se resnično utelesiš in čutiš sebe tukaj in zdaj.
In to je izkušnja, ki je ne bi zamenjala za nič na svetu.

Samo, če si utelešena in čutiš svoj sveti prostor si lahko intimna, povezana, ranljiva, odprta in sprejemljiva brez strahu, da boš ranjena, izkoriščena, zlorabljena, zapuščena zato ker …

Oseba, ki je v svojem osebnem prostoru, je čustveno uglašena, čuti kar čutiš ti, je s teboj v srčni komunikaciji, saj čuti, da zmoreš držati samo sebe in da zmoreš upravljati s svojimi čustvi, s svojo energijo in zato ne boš preplavljala osebe na drugi strani s svojo energijo. Ko si v svojem prostoru, brez pričakovanj, da bi te morala oseba na drugi strani rešiti, se ljudje v tvoji družbi sprostijo, saj čutijo, da so lahko to kar so.

Oseba, ki je v svojem osebnem prostoru, ti da občutek, da imaš vso pozornost in čas na svetu, ki ga potrebuješ in to je magnetno privlačno.

Na druženju Aktiviraj svoj Sijaj bom na Imbolc podelila glavna orodja postavljanja svojega osebnega prostora. V praksi vidim, da se telo uči od telesa in zato je za vsako mamo tako zelo pomembno, da te veščine pozna in jih uporablja, ker se skozi to učijo njeni otroci.

Prakse, ki so meni osebno pomagale, da sem se resnično začela zavedati svojega osebnega prostora in da znam hitro napolniti svojo notranjo posodo z zadovoljstvom, da čutim izpolnjenost bm delila s teboj v praksi. Aktiviraj svoj Sijaj je enodnevno druženje, kjer bom delila prakso. Prijavi se na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena