Arhivi Kategorije: V središču

Zlomljeno Srce

Prišli smo do tistega trenutka v času in prostoru kjer je potrebno izbrati.
Izbiramo med svetostjo življenja in samomorom, med radikalno preobrazbo in uničenjem, ki ga vodi ponos in norost ljudi.

Najbolj osupljivo od vsega je to, da izbire, ki je pred nami ne moremo odmeditirati stran ali jo z mentalnimi strategijami razbliniti. Žal tukaj pozitivizem ne bo opravil naloge, ki jo mnogi pričakujejo od njega.

Na voljo so tri izbire.

Prva je, da spregledamo kaj delamo, prevzamemo odgovornost in se spreobrnemo, kar je vse prej kot verjetno glede na pot, ki jo ubira človeštvo.
Druga izbira je, da bo človeštvo nadaljevalo s svojo odvisnostjo od dominance in pohlepa, z izkoriščanjem in ločenostjo, dokler ta mašinerija, ki jo je človek ustvaril ne bo pogubila njega samega.
Tretja izbira pa je, da gremo v globalno temno noč skozi katereo se bodo iluzije in strukture kot jih poznamo preobrazile v kislini realnosti. Navzven bo vse skupaj videti kot uničenje, kot konec. Vendar je uničenje v temni noči tisto, ki te pripravi na novo rojstvo.

In tukaj smo v kolektivni temni noči.
V kislini realnosti razpada vse kar smo poznali.
Vendar se v tem skriva potencial feniksa, ki se iz pepela dvigne in porodi kot nov ptič.
Lažni jaz mora umreti, da bi se iz pepela dvignili prerojeni.

Tretja opcija je utelešenje božanskega.

To kar se dogaja terja, da vsak prevzame odgovornost zase.
Ker nikogar ne bo, ki bi nas rešil.
Tokrat ne bo Avatarja, ki bi nas rešil.

Mi smo tisti, ki jih čakamo.
Ti. Jaz. Mi vsi.

Vstajenje je vstajenje vsakega od nas.
Utelešenje božanskega, ki ti si. To je tisto, kar bo preobrazilo svet.

Vendar to ni nekaj, kar bi kdorkoli naredil za nas.
To je delo vsakega posameznika.

Popravljanje obstoječih sistemov ne bo naredilo tega, kar je potrebno.
Radikalna preobrazba, ki je potrebna je nekaj, kar se mora zgoditi v vsakem posamezniku.

Božansko nas ne bo rešilo pred nami samimi skozi dramatično posredovanje. To je otroška fantazija. Podarilo nam bo nekaj precej bolj izjemnega kot to, da bi nam dalo to kar mislimo, da hočemo ali potrebujemo.

Potrebno je odrasti.
Stopiti v zrelost.
In to terja, da odložiš oklep, ki ga nosiš vse iz otroštva.

Tale zlom v katerem smo, s seboj nosi ogromno daril, če si jih voljna ugledati, se jim odpreti in jih sprejeti. Ponuja nam alkimizacijo svinca v zlato skozi radost ljubezni v akciji – radost porajanja za ljubezen, v ljubezni, kot del ljubezni.
In tukaj zgolj sprejemanje ni dovolj.
Prisvajanje je tisto, ki terja srčnost in veliko mero ljubezni.

Ker roko na srce, dokler sovražiš sebe in si prizadevaš, da bi naredila stvari popolno, v resnici ne uživaš v življenju.
Ja, lahko dosežeš res veliko, vendar ali to res lahko vsrkaš, dopustiš, da se dotakne tvojega srca, te nahrani in izpolni?

NE.

Osebno menim, da je odlaganje oklepa preteklosti ena najtežjih stvari, ki jih enostavno moraš narediti, če se želiš res razcveteti.
Ker v tvojem življenju pride točka, ko ugotoviš, da je oklep vedno težji in te duši.
Ne služi ti več.
In vendar ti služi.

Ugotoviti moraš pri sebi, kako ti to, da nočeš odložiti oklepa v resnici služi.

In to je tematika, ki bo v naslednjih tednih res pomembna.
Pogledati vase.
Odpreti svojo konzervo črvov.
In se soočiti s stvarmi v sebi je v tem času zdaj ključnega pomena.

Zakaj!?
Ker nihče ne bo prišel, da bi te rešil.
Ker nikogar ne bo, ki bi naredil stvari namesto tebe.
Ker nadomestnega starša ne bo.

Odrasla si.
Na tebi je.
Objemi otroka v sebi.
Postani starš sama sebi.

Na tebi je.

In ni ga odnosa, ki bi te rešil.
Ni ga moškega, ki bi bil tvoj vitez in bi te rešil tvoje bolečine.
Ni ga.

Potrebno je odrasti.

Prevzeti odgovornost zase in za svoje sranje.
Potrebno je objeti svojo senco.
In ja, odložiti oklep, ki te je včasih ščitil in ti pomagal preživeti, danes pa te teži.

In tega ne moreš odmeditirati stran ali s pozitivnim razmišljanjem razbliniti.
Živi v tvojih celicah. In prenaša se iz roda v rod.

Odrasti je treba.
Prevzeti odgovornost zase.
Objeti svojo senc, tiste dele sebe, ki jih vodi sram.

Zdaj ni čas, da greš v sram in poskušaš biti popolna, se rešiti stvari, ki ne delujejo skozi mentalne strategije.
Zdaj ni čas, da sprožilce v sebi poskušaš skozi strategije pogladiti in si dopovedati, da ni prostora za jezo, žalost, razočaranje.
V resnici je potrebno držati prostor točno za ta čustva v sebi in jim pustiti, da te vodijo. Kajti delo s senco je kaotično in zdaj je čas, ko senca, vse tisto, kar si skrivala v sebi, prihaja na površje.

Pa ne samo to, kar je vsak posameznik skrival v sebi, na površje prihaja kolektivna senca – fašizem, rasizem, suženjstvo, tematike ki so vse prej kot prijetne.

In tukaj mentalne strategije, da ne bi čutili bolečine, ne delujejo.
Ne moreš pobegniti pred tem kr je v sobi. Soočiti se je potrebno z zapuščino, ki jo nosimo v sebi.
To terja, da se premakneš ven iz svoje glave, v telo. In začutiš bolečino.
Bolečina je prinašalka sporočil.
Začuti kar čutiš v sebi.

Sooči se s seboj.

Duša spregovori s teboj skozi tvoj čustveni sistem.
Mistični sprožilci ljudi aktivirajo.
Aktivirajo te, da spregledaš, da obstaja mesto za sveto jezo in da te sveta jeza premakne.

Pomembno je, da se ne bojuješ s seboj in s tem da si dobra oseba če si pridna in da si slaba oseba, če čutiš jezo, bes, žalost, depresijo.

Zdaj je čas, ko si je potrebno povedati Resnico.
In to je neudobno.
In preden stvari postanejo jasne, najprej postanejo še bolj kompleksne in umazane.

Retrogradna Venera odpira Pandorine skrinjice.
Pestro je in bo.

Kajti ne poznaš, česar ne poznaš
Potrebna je voljnost, da vidiš kaj je prisotno.
Da se s tem soočiš in to objameš v sebi.
Zdaj je čas za razpuščanje dinamik v svoji Senci.
Potrebno se je spogledati s svojo Senco in jo preobraziti.

Zdaj ni čas za boj ali beg.
Pa tudi ne za ignoranco.

Zdaj je čas za radikalno iskrenost in ljubezen, ki preobraža.

Varovanje Ljubezni je dejanje upora, ki te vodi v to, da postaneš Upornica Ljubezni – Love Rebel.

Na tebi je.
In iz izkušenj vem, da tega ne zmoreš sama.
Ker jaz ne zmorem sama.
Zato imam svoje sestre, kjer preobražamo stvari skupaj.

Objemi Sebe je spletni program kjer te vodim skozi 12 tednov preobrazbe tvoje notranje sence. Najprej se boš spoznala s svojim otrokom, prevzela odgovornost zase in odrasla. Spoznala svojega notranjega starša in postala ljubeč starš sama sebi. Ker je zrelost in prevzemanje odgovornosti prva stvar, ki jo je potrebno narediti. Temu sledi soočanje s tem kje se razprodajaš, kje se čutiš žrtev in kje sabotiraš sebe in svoje priložnosti za rast in razcvet. Več najdeš na spletni povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Klic tvoje Ženske Duše

V življenju vsakega posameznika pride dan, ko v sebi začuti klic k temu, da zaživi veličastno življenje ter se poda v brezmejne širine in globine, ki jih ponuja življenje.

Nekje v globini sebe veš, da si tukaj z namenom. Enostavno veš, da preživetje, služba od osmih do petih in družina ni to, zaradi česar si tukaj. Čutiš, da življenje enostavno mora biti več kot zgolj vsakodnevna rutina.

Ko v tebi vzniknejo dvomi v to, ali je življenje kot ga živiš resnično to, zaradi česar si tukaj, se običajno že premikaš proti tretjemu ali četrtemu desetletju tvojega življenja. In ti dvomi v tvoji notranjosti, se v sodobnem svetu pogosto pokažejo v obliki krize srednjih let, v kateri se skriva priložnost. Priložnost za razcvet.

V sebi čutiš, da si prerasla življenje, kot si ga živela do zdaj. Hkrati pa ne veš, kako in kam naprej. Poznani cilji, obstoječi odnosi, vedenje, vzorci obnašanja ti postanejo pretesni, Lahko se zgodi razpad znanih struktur, izguba službe, afera, nezadovoljstvo z življenjem, depresija ali sindrom praznega gnezda.

Živo se spominjam, kako me je poklicala moja Duša. Bilo je v Egiptu leta 2007. Neko jasno noč na Nilu se je v meni oglasil glas, ki mi je sporočil, da je moja naloga, da začnem z ženskami deliti kako biti ženstvene in kako ustvariti sveto partnerstvo. Vse skupaj me je presenetilo in pretreslo hkrati.
Takrat sem temu glasu v sebi rekla, da imajo napačnega človeka. Dva dni kasneje, sem v templju v Abu Simblu gledala svoje prejšnje življenje, ki se mi je v viziji odvrtelo pred očmi in zgrožena ugotovila, da vem več, kot sem hotela vedeti.

To potovanje je za vedno spremenilo moje življenje.

Po prihodu domov sem jasno, kot še nikoli prej, imela priložnost opazovati, kaj v mojem življenju ne deluje. Prepoznala sem, da živim v kletki, kjer je navzven vse videti krasno, sama pa sem se v njej počutila utesnjeno in neavtentično.
Podpirala sem delo drugih, moje življenje je bilo brez življenja, brez radosti, brez barv.
Dojela sem, da živim v črno belem svetu, z mnogimi odtenki sivine.

Prepoznala sem, da mi to ni všeč, vendar v zvezi s tem nisem nič naredila. Ker nisem vedela, kaj bi lahko naredila.

To je bila kot razpoka, skozi katero je zasijal prvi žarek moje ženske duše.

Pogosto prvih nekaj desetletij svojega življenja preživiš z identiteto, ki si jo oblikovala skozi svoje otroštvo in mladost in ki se izogiba globinam ženske duše.

Duša čaka na odprtino, skozi katero bo lahko pokukala v svet.
Osebnost je kot školjka, kot oklep, ki ga oblečemo.

Pogosto postanemo trde, toge in ujete v rutine vsakdana, da tega oklepa sploh ne prepoznavamo več in postane kot roževinasta lupina, ki je nič ne more predreti.

No, resnici na ljubo, so ravno travme, težke izkušnje tiste, ki predrejo ta oklep. In duša potrpežljivo čaka na nekaj, kar nas bo odprlo ali pa ustvari okoliščine, ki nas odprejo na silo.

In ko te duša pokliče, temu sledi premik, kjer moraš zapustiti življenje, kot ga poznaš.
Čaka te premik v neznano.
Na katerega te običajno nihče ne pripravi.

Tvoja duša te dobesedno ugrabi z besedami; »Glej, daleč sem prišla, da bi darilo podelila z ljudmi in s svetom in utrujena sem od tega vlečenja skozi življenje, zato ti bom, in že vnaprej oprosti, potegnila preprogo izpod stopal.«

Ko sem leta 2009 opazovala veliko nevihto, ki se je zbirala nad mojim popolnim življenjem, sem nekje globoko v sebi vedela, da tej nevihti ne bom mogla ubežati. Na njej je bilo moje ime. Bilo je, kot bi stala na notranji strani, pred vrati hiše, za katero sem vedela, da se bo podrla. Lahko sem čakala, da se mi zruši na glavo ali pa odprem vrata in stopim direktno v samo srce nevihte.

Moja duša je čakala na ta trenutek in lahko sem samo stala in bila priča temu, kako se je moje življenje sesulo v prafaktorje. Vedela sem, da bo treba nekaj narediti, vendar me nihče ni mogel pripraviti na uničenje, ki je sledilo.

Ko sem čez nekaj tednov stala na pogorišču tega, kar je bilo prej moje življenje, enostavno nisem vedela kam se obrniti, kaj, kje, kako!? Enostavno nisem vedela kako naprej, nazaj pa nisem imela kam.

Takrat še nisem vedela, da ni treba, da je tako. Ni treba, da ti vse razpade, da bi naredila premik. Precej bolj modro je, če si voljna premik narediti zavestno, kot so to včasih počeli skozi iniciacije.

Dejstvo je, da je iniciacija povezana z razpadom tvoje identitete in s povabilom, da utelesiš potencial tvoje duše.

To pa terja, da se soočiš s svojo osebnostjo.
Z zaključeno preteklostjo je premik v novo prihodnost precej bolj umirjen in precej lažji.

Opustiti je potrebno življenje, ki ga je narekoval zunanji svet, življenje, ki temelji na predpostavkah, željah in odločitvah drugih ljudi, da bi resnično lahko ustvarila in stopila v življenje, ki je izvorno, srčno, dušno tvoje.

Potrebna je predaja starega, ko vse, kar ti je znano, preprosto izgine.

Opustiti moraš prepričanje, da te bo nekdo zaščitil, rešil, naredil nekaj zate ali da se bo od nekod pojavil nekdo, ki ti bo pokazal pot. Spust v globine svoje ženske duše se pogosto začne z osamljenostjo.
Dojameš, da je na tebi, da najdeš svojo pot.

Vendar zapustitev starega sveta ne pomeni nujno ločitve, ne pomeni, da moraš zapustiti službo, družino, prodati dom, se preseliti. Premik lahko narediš brez, da kogarkoli zapustiš.

To, kar terja od tebe, pa je spust v tvojo notranjost, v notranjo temo, v misterije duše, v maternico tvoje izvorne Biti.

To je klic v zmehčanost, odprtost, voljnost, da greš s tokom in utelesiš energijo ljubezni, ki ti si.

Stopiš v domeno razcveta, kjer so veščine odpiranja, sprejemanja, negovanja in predaje ključnega pomena.
Naenkrat ugotoviš, da stari načini potiskanja, kjer narediš še več, se premikaš hitreje, enostavno ne naredijo tega, kar si bila vajena.

Zdaj je tukaj ta čas, da utelesiš svojo žensko dušo.

Svojo žensko Dušo utelesiš skozi poslušanje, opazovanje, s tem, da sediš s seboj, namesto, da poskušaš v zunanjem svetu najti rešitev.

To je čas, ki te vodi v čutenje. Odpreti se je potrebno občutkom, začutiti sebe, svoje srce in dopustiti, da sprejmeš Darilo svoje Duše, da te nahrani, najprej tebe.

Odpreti moraš svoje srce, da lahko sprejmeš vse dele sebe, tako tiste, ki so ti všeč, kot tiste, ki jih ne maraš. Objeti je potrebno tako bolečino, kot užitek.

Tvoja Duša se želi pokazati.
Želi, da jo utelesiš in zaživiš.
Želi se izraziti in voditi tvoje življenje.

In potrebuje trden temelj, da bi to lahko naredila.
Potrebuje stabilnost, potrebuje prostor.

Na tebi je, da utelesiš svojo ženstvenost. Na tebi je, da utelesiš srčne kvalitete, ki te negujejo in ti omogočajo razcvet. Kajti utelešenost tvojih izvornih kvalitet tvoje ženske duše in odpiranje srca gresta z roko v roki.

In ne moreš v polnosti zaživeti svojega polnega potenciala, tega kdo ti si, če nisi v stiku s svojo žensko Dušo v sebi.

Tvoja ženska Duša v sebi skriva bisere modrosti. In na tebi je, da se potopiš v globine svoje Biti, nabereš svoje bisere, da bi jih lahko podelila z ljudmi in s svetom.

Vprašanje je ali si voljna? Ali si drzneš? SI pripravljena, da zaživiš kot ženka, za katero si se rodila, da SI? Kajti to je tvoja izbira… vsak dan znova.

V kolikor na tej poti skozi kaos, skozi temno noč ega potrebuješ vodstvo, je na voljo spletno druženje, kjer sem podelila zemljevid potovanja v globine svoje ženske duše. Najdeš ga na povezavi http://divine.si/program/prebujena.html

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Soočeni smo z ultimatom – sodelovanje drug z drugim in planetom ali samouničenje

Leta, desetletja, pravzaprav stoletja je ženska sklonila glavo in igrala po pravilih.
Verjele smo, da bomo s trdim delom, naravnim talentom in darovi, ki jih imamo, prepoznane in nagrajene.

In zagotovo smo ženske napredovale.
Danes diplomira več žensk kot kadarkoli prej.
Polovica delovne sile je žensk.

In po raziskavah sodeč, ženske danes prekašajo moške tudi v prihodku, ki ga prinašajo v podjetja, kjer so zaposlene.
Njena sposobnost je očitna. In ne glede na vse njene dosežke, ženska danes dvomi vase in v svojo sposobnost.

Kljub marljivosti ženske, pa moški še vedno napredujejo hitreje in so plačani več kot ženska.
Statistika je znana; ženska je še vedno za isto delo kot moški plačana med 20-42% manj.
Pol stoletja po tem, ko si je ženska odprla vrata na vodstvene pozicije v podjetjih, je karierna pot ženske še vedno različna od moškega. Enakost za katero so se borile že naše babice ali celo prababice še vedno ni del družbe v kateri živimo.

Si se kdaj vprašala zakaj je temu tako?

Verjetno nisem sama v tem opažanju, da je moški tisti, ki dominira, kljub vsemu boju za enakopravnost, ki ga bijejo že generacije žensk.

In ker sem poskusila različne stvari, ki me niso pripeljale do željenih rezultatov, sem na koncu pogledala za zaveso.

Zakaj je ženska tretirana kot drugorazredni državljan?
Zakaj na žensko gledamo kot na manjvredno in šibko?
Zakaj na žensko gledamo kot na seksualni objekt, ki še vedno prodaja celo vrsto produktov?
In zakaj je objektivizacija ženske nekaj, kar je družbeno sprejeto?

Leta sem se ukvarjala s samo-zaupanjem ženske, raziskovala sem seksapil ženske in to kako ženska prispeva k temu, da v družbi nima enakovredne vloge.

Dokler nisem dobila odgovora v raziskavah zgodovinarjev in arheologov, kjer sem prvič prišla do razumevanja, da je model dominance tisti, ki oblikuje našo družbo zadnjih 5000 let.

Organizacija družbe, ki temelji na dominanci je vtkana v vse pore družbe v kateri živimo. Povzroča bolečino, trpljenje, zatiranje in odtujenost.

Vse to se nam zdi v teh časih nekaj najbolj normalnega in vendar je dejstvo, da lahko odtujenost, ki v teh dneh, ko smo zaprti vsak pri sebi doma, samo krepi, rešimo le s povezovanjem. Z druženjem. Z deljenjem stiske in ne z zapiranjem vase.

Raznolikost, kjer je dobrodošlo, da si to kar si in da si edinstven in enkraten posameznik, ki živi svoje dušno poslanstvo, je temelj modela partnerstva.

Sistem v katerem živimo je sistem dominance, kjer so kontrola, manipulacija in prigovarjanje, da smo nesposobni nekaj, kar je prisotno na vseh ravneh.
Ljudje so pripravljeni za iluzijo moči narediti vse. In hkrati se čutijo nemočni, hrepenijo po skrbnosti in podpori resnične povezanosti.

Sistem dominance poganja hierarhija. Sloni na piramidi, kjer je vedno nekdo bolj pomemben in višje od drugih. V sistemu dominance je nekdo na vrhu, da je drugi na dnu.

Dominanca ustvarja bolečino, strah in napetost v odnosih skozi prisilo in prilagajanje.

Družbo oblikujejo odnosi, ki temeljijo na nadrejenosti in podrejenosti.
Ljudje se od majhnega naučijo, da morajo ubogati brez ugovarjanja.
Naučijo se, da je avtoriteta tista, ki vodi njihovo življenje.

Ta glas avtoritete ponotranjijo in ga nosijo v svoji glavi skozi svoje življenje. To je glas, ki jim vedno znova prigovarja, da niso dovolj, da si ne zaslužijo ljubezni, da morajo biti kaznovani.

Družine in družba temelji na kontroli, ki je izrecno ali posredno podprta s krivdo, strahom in silo. Svet je razdeljen na tiste, ki so prijatelji in tiste, ki so sovražniki, ki jih je potrebno premagati in uničiti.

Model dominance podpira in krepi samo-sovraštvo v posamezniku in sovraštvo v skupnosti.
Vse je podrejeno uničevanju.

Če pogledamo okoli sebe, na vseh področjih družbe, naj bo v družini, na nivoju države, sistemov kot je šolski, religiozni, zdravstveni ali vojaški, povsod boš našla sistem, ki temelji na hierarhiji, avtoritativni sistem v katerem je peščica ljudi nad vsemi drugimi.

V tem sistemu dominance ljudje obrekujejo drug drugega, sodijo druge, ponižujejo in manipulirajo. Vse to vodi v igre moči in željo po nadzoru, ki prevladuje v obnašanju in odnosih med ljudmi.

Živimo na planetu, kjer je družba urejena po principih modela dominacije, ki usmerja kako se obnašamo drug z drugim in do sebe.

To je model, ki nas je pripeljal tako daleč, da se danes soočamo z izginjanjem živalskih vrst, z uničenjem planeta in z uničenjem človeštva.

To je model družbe, ki uničuje ljubezen in je ne varuje.
To je model družbe, ki osebo, ki je ljubeča, prijazna označi za šibko in pomehkuženo.
To je družba, ki povzdiguje mačizem in herojstvo za vsako ceno.

To kar sama čutim v zadnjih tednih je, da stojimo na pomembni prelomnici v zgodovini; kjer je na eni strani na izbiro sodelovanje drug z drugim in s planetom in na drugi samo-uničenje.

Za razliko od modela dominance pa je model partnerstva tisti, ki je obstajal v svetu že pred 37.000 leti.
Gre za sistem, ki podpira vzajemno spoštovanje in odnose, ki temeljijo na skrbnosti.
V njemu ni potrebe po hierarhiji moči in nadzora, zato v njemu tudi ni potrebe po zlorabi in nasilju.

Partnerstvo spodbuja raznolikost vsakega posameznika, kjer je vsak celota zase.
Enkraten in edinstven posameznik, svoboden da čuti radost, igro in svobodo v sebi.
Model partnerstva omogoča razcvet na vseh nivojih, tako mentalno, kot čustveno in duhovno. To velja tako za posameznika, kot družino in celotno družbo.

Konflikt je v modelu partnerstva priložnost za učenje kreativnosti in moč podpira opolnomočenje vsakega posameznika.

V modelu partnerstva čutiš povezanost. Počutiš se varno.
Človeškost je v ospredju. In čutiš, da je dobrodošlo, da si to kar si.

Dejstvo je, da danes ljudje hrepenijo po povezanosti, po temu, da je nekomu mar zanje. Hrepenijo po miru in ne vojni. Hrepenijo po enakosti namesto neenakosti.

To hrepenenje lahko postane realnost, v kolikor zgradimo strukture, ki podpirajo partnerstvo.

In vendar zgolj čakanje, da se bo nekaj spremenilo ne bo naredilo spremembe po kateri hrepenimo.

Pogosto čakamo na druge, da bodo nekaj naredili.
Čakamo, da se bo svet spremenil.
Vendar tale čas zdaj ni čas za čakanje na druge.
Ker smo mi tisti, na katere čakamo.

Čisto vsak lahko prispeva h gibanju, ki bo vodilo v partnerstvo.

Stvari se spreminjajo z zgledom.
Na tebi je, da v sebi izbereš ali želiš živeti izkušnjo, ki temelji na strahu ali tisto, ki temelji na ljubezni. Model dominance temelji na strahu, kajti skozi ustrahovanje, trpinčenje in zatiranje uničuje, dominira in ustvarja hierarhijo, kjer je peščica nadrejena množici, ki je podrejena.

Premik iz modela dominance v model partnerstva se bo odvil skozi vsakodnevne odnose med ljudmi, kakšen je odnos s seboj in s planetom Zemlja. Gre za majhne korake, ki se začnejo v tebi. S čisto neglamuroznimi izbirami, da se do soljudi vedeš človeško in jih tretiraš enakovredno. Da pokažeš spoštovanje in prijaznost. Da odprto izražaš podporo in naklonjenost do soljudi.

Začne se z notranjo izbiro, da boš varovala namesto uničevala ljubezen.
Nadaljuje s pogovori in nenasilno komunikacijo.

Pomembno je, da prepoznamo kaj imamo na izbiro.
Pomembna je prepoznava, kje se ločujemo, odtujujemo in kje se dogajajo krivice in neenakost med ljudmi.

Namesto dominacije je potrebno zavestno izbirati povezanost, enakost, odprtost, partnerstvo in ljubezen. Ne samo takrat, ko ti koristi.

Premik se zagotovo ne bo zgodil čez noč ali z enim samim dogodkom.
Šlo bo za počasno premikanje, ki se bo nadaljevalo v prihodnosti.

Pomembno je razumeti, da bo ta izbira, da varuješ ljubezen, namesto, da jo uničuješ ustvarjala valovanje iz tvoje notranjosti v svet.
Iz vsakega posameznika, ki bo izbral ljubezen namesto strah, se bo širila v svet.

In pomembno je, da te majhnost dosega vsakega posameznika ne zavede.
Kajti kot je nekoč rekel Jezus, se tam, kjer se dva ali več ljudi zbere v imenu ljubezni, stvari potencirajo in ne zgolj seštevajo.

Pomembno je, da se zaveš veličine tega, da živiš v času revolucionarnih sprememb, ki so v delu.

Najpomembneje je držati prostor takrat, ko stvari še niso vidne v svetu tam zunaj in ko se zdi, da so pred nami najtemnejši časi.
To je čas, ko vsak, ki izbere, da živi ljubezen, v ljubezni in za ljubezen kljubuje tisočletjem družbenega zagona, ki je oblikovalo in poganjalo družbo.
Tukaj je renesansa človeškega razmišljanja in delovanja in ti si lahko del tega gibanja.
Ti lahko prispevaš s tem, da izbiraš v svojih odnosih

To kar čutim je, da je prišel čas, da razpustimo sistem Dominance in aktivno stopimo v ustvarjanje sistema Partnerstva. Kajti to je nekaj, kar se mora zgoditi v vsakemu posamezniku in ne bo prišlo od zunaj.

Sistemu Dominance, kjer se stvari vodijo po sistemu hierarhije in nekaj ljudi na vrhu vodi množice, ni v interesu, da bi se mnogo ljudi povezalo z močjo.

Globoko verjamem v to, da ima vsaka ženska v sebi vrelec moči. Sveto, kreativno, ženstveno, subtilno moč, ki želi teči skozi tvoj sistem in napajati tvojo električno napeljavo v telesu.
To je življenjska sila. Izvorna energija živosti, radosti in ljubezni.

Božanska ženska, božanska mati se prebuja.
In Prebujena Ženska ve, da je svoboden pretok te življenjske energije skozi njo nujen.
Prebujena Ženska upravlja s svojo močjo. Na prebujen, zavesten način.
Ve, da je ključ v temu, da se tej moči/svetlobi preda v polnosti.

Zdaj je čas, da se prenehaš boriti s to mistično močjo ženske, ki jo poznamo tudi kot Shakti.
To moč Shakti smo ženske predale v roke moškemu, v roke patriarhatu in zdaj nas s to isto močjo nadzira in kontrolira.

Vendar je v tebi živ tisti del, ki ve, da je povezan z vsem.
Da je v tebi ta ista moč, ki odpira cvetove, dviga morja v plimovanju in omogoči rojstvo novega.
Ti si, tako kot jaz in kot smo mi vsi sveta in božanska ženska.

In to je tisto, v kar želim, da se prebudiš, to utelesiš in v polnosti zaživiš.
Ker je vse Eno in je Eno v Vsem.

Zdaj je čas, da prevzamemo odgovornost vsaka za svoj del.
In to ni za tiste s slabim srcem.
Kajti to, kar soočenje s seboj terja, je ognjevitost. Terja srčnost. Terja pogum.
Odločnost, suverenost. In predvsem terja stabilnost.

Tvoje energijsko telo mora biti stabilno, da bi lahko upravljala s svojo energijo/močjo/svetlobo.
Ti moraš biti postavljena. Držati svoj prostor.
Biti suverena in popolnoma zaupati v to, kar ti tvoja Duša razkriva.

Kajti mnogo stvari, ki so del tvoje preteklosti. Ki so del tvojega spomina, ti nihče ne more potrditi. To ni proces iskanja potrditve ali pozornosti, kjer ti nekdo pove kaj je tvoja resnica.
Ti se moraš zanesti nase in slediti sebi. Zaupati moraš vase.
In ja, potrebuješ vodnike na poti.

Zadnjih 10 let se mojstrim v tem kako biti vodnik v preteklost, v globine notranje pokrajine in kako asistirati ženski, da vzame svojo moč/svetlobo nazaj.

V resnici je celotno moje življenje posvečeno temu.
Dvajset let sem se učila kako delati energijsko čiščenje prostora in ustvarjati sveti prostor.
Zadnjih deset let sem posvetila ženski in učenju vsega, kar sem našla o ženskem energijskem sistemu, ženski moči, pomenu maternice in ženskih misterijih.
Imam tri mentorice, ki vsaka iz svojega zornega kota delijo z menoj modrosti sodobnega mistika.

Kajti mistik je tisti, ki upravlja z močjo. Na vseh nivojih.
Tole je moje povabilo tebi, draga sestra, da odpreš oči in vzameš svojo moč/svetlobo nazaj.

Na voljo je program Razpuščanje Dominance, kjer sem več podelila o Patriarhatu, o modelu Dominance in o tem, kako se odklopiš iz njega in namesto tega preklopiš na model Partnerstva, ki ga napaja ljubezen, namesto strahu.

S teboj bom podelila kako se je vse začelo. Vodila te bom v preteklost in v to, kako pozdraviš stvari v sebi. Odklopile bomo sistem čaker in se povezale z novim sistemom moči direktno iz samega vira Božanske Mati.

Ker je zdaj čas, da vzameš svojo moč nazaj in podpreš tisto, kar srčno želiš.
Izbira je vedno tvoja.

Pofočkaš se lahko na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Ljubezen, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Ustvarjanje svetega prostora

Sodobni svet je v krizi.
In kriza, ki jo izkušamo je duhovne narave. Duhovna kriza se kaže skozi preobremenjenost, preplavljenost, ki ju največkrat interpretiramo kot anksioznost, depresijo ali izgorelost.

Energijsko preplavljenost izkušaš takrat, ko te preplavljajo dvomi in nejevera, ko ne veš več čemu verjeti. Ko ne zaupaš vase in se ne moreš zanesti nase. Ali pa ko nehaš verjeti vase.

Izziv duhovne krize se kaže v tem, da ljudje nimajo več vere v ničesar, ne vidijo svetosti življenja.

Duhovna kriza katere del smo se kaže skozi pretirano potrošnjo, ko jemlješ več kot potrebuješ brez občutka za okolje in soljudi.
To se je pokazalo tudi v zadnjih dneh, ko se ljudje pripravljajo na pandemijo virusa z nakupovanjem hrane in stvari, za katere menijo, da jih bodo za preživetje potrebovali.

Vendar je tisto pomanjkanje, ki povzroča lakoto, ki je ne more nadomestiti nekaj, kar lahko kupiš v trgovini ali na spletu, povezano z dušno hrano, ki jo danes ne moreš dobiti tam zunaj. In religija še posebej nam ne more dati tega česar je lačna duša večine ljudi.

In težave s katerimi se soočamo in se bomo soočali v prihodnosti, težave na nivoju živčnega sistema, neravnovesja kot so avtizem, kot je bipolarna motnja, alzhaimerjeva bolezen ne bomo pozdravili z zdravili. Duhovna kriza presega depresijo in anksioznost in se pogosto kaže ravno skozi te težave. In terapija ne pomaga. Pogovor ne pomaga. Zdravila ne pomagajo.

Kajti tisto po čemur danes mnogi hrepenijo je povezanost.
Je svetost.
Je občutek pripadnosti.
Občutek, da tvoje življenje šteje. Da ti šteješ.
Da si tukaj z razlogom in da svojega življenja nisi živela zaman.

Bolj kot kadarkoli prej so pomembni krogi, pogovorni krogi, krogi, kjer se družimo, delimo in podpiramo drug drugega.

In da bi lahko držala prostor za duhovno posodo, da bi lahko držala sveti prostor je pomembno, da veš nekaj pomembnih stvari.

Ko držiš sveti prostor, si v stiku z energijskim svetom in energijskimi bitji.
Vedeti moraš koga kličeš v prostor, kdo je povabljen na zabavo in kdo ne.
Vedeti moraš, kaj prostor je in kako postaviti meje. In kako jih držati, kako prepoznati predatorsko energijo. In kako energijski prostor obvarovati pred oskrunjenostjo.

V svetu v katerem živimo in še posebej v času v katerem živimo je mnogo ljudi, ki začutijo, da želijo prispevati, nekaj narediti.
Danes veliko ljudi dela kroge, delavnice, seminarje in šamanska potovanja.
Mnogi brez znanja o svetem prostoru in kako ga ustvariš.
In v takem prostoru se zbirajo duhovi vseh vrst.

V prostor vstopajo nepovabljene energije, ki ne naredijo nič dobrega.

In žal je tako, da v kolikor se v prostoru ne počutiš varno, se ne boš odprla in sprostila.

In če vodiš kroge, delavnice in popotovanja v globino je pomembno, da veš kako pripraviti prostor in poskrbeti za energije v prostoru.

Kot zunanji opazovalec krogov se ti zdi, da je to pa čisto enostavno. A ni!?
V resnici ni, če upoštevaš celoto in vse aspekte prostora, kako upravljati z duhovi in z obiskovalci.

Tudi obredi z rastlinami moči kot je kakao, povabijo v ospredje duhove s katerimi moraš znati ravnati. Naivnost, ignoranca ali nevednost na energijskem terenu niso izgovor.
Prevzeti moraš odgovornost zase, za prostor in za to, koga povabiš v prostor.
Ohranjanje meja in avtonomnosti prostora terja prakso in zelo pomembno je, da se tega zavedaš in prevzameš odgovornost za to, če delaš druženja za druge.

Vsak obred, ritual, ki ga delaš ima strukturo. In razlika je, če delaš ritual zase ali pa če ga delaš za skupino ljudi. Prav tako je pomembno razumevanje, da je to kje delaš nek ritual pomembno, kajti deve prostora lahko prostor podprejo ali pa tudi ne.

Zato je poznavanje energijske dinamike prostora, devinskega sveta in duhovne sfere zelo pomembno. Poleg tega je pomembno poznavanje dinamik prednikov, tradicije na določenem prostoru, kjer delaš rituale.
Zase vem, da sem imela povsod, kjer smo delali rituale, ko sem potovala, ob sebi ljudi, ki so na energijski ravni poznali dinamiko prostora. Pa tudi lokalne duhove, boginje in bogove.

Ključno je spoštovanje, cenjenje in zaupanje na vseh nivojih.

Energijsko zaščito prostora moraš narediti tudi, ko delaš z zvokom, z angeli ali s šamanskimi orodji, še posebej, če delaš z bobnom.

Zaradi ceremonialne uporabe določenih rastlin kot je npr. kakao ali pa bobna, vsak, ki dela ritual ustvari morfogeno polje, ki povabi v njihov prostor duhove.
In to niso heci, če ne veš koga si povabila in kaj z njim početi.

Vedeti moraš kakšne duhove želiš v prostoru kot zaveznike in pomočnike.
Pa tudi kako postaviti meje in kako upravljati s temi energijami v prostoru.

Vedno gre za odnos.
Na tebi je, da ustvariš zavesten in harmoničen odnos.
S prostorom. Z ritualom. In z duhovi, ki pridejo zraven v krog.

V kolikor vodiš obrede in ceremoniale za druge je pomembno, da si razširiš obzorja in svojo torbo z orodji dopolniš z znanji o geomantiji, zeliščih, delu s šamanskimi orodji, če delaš z njimi, kristali, duhovi in o tem kako delati s prostorom, ljudmi in energijo v prostoru.

Osnova je zagotovo delo s prostorom in energijsko čiščenje prostora.
Mnogi se ne zavedajo, da entitete vstopajo v energijski prostor človeka, ko je le-ta odprt in da entitete tudi preskočijo iz osebe na osebo, kar ima lahko za posledico, da iz obreda odideš z več prtljage kot si prišel.

Pomembno je razumevanje energijskih dinamik tako prostora kot tudi osebnega prostora posameznikov.

Energijsko se lahko ustvari prepletenost med energijami udeležencev in tistega ki vodi, kjer je suverenost vsakega posameznika še posebej pomembna. To je zelo pomembno pri šamanskih popotovanjih in pri delu s tradicijami, kjer so močne linije prednikov. Vedeti je potrebno koga pokličeš in zakaj ga pokličeš v krog. Pa tudi kaj ta duh, ki ga povabiš prinaša s seboj.

Delo z duhovi je nepredvidljivo in pogosto kaotično.
Neodgovorno je, da ljudem poveš, da je vse samo ljubezen in svetloba.

Ceremonialno delo je povezano z zdravljenjem, kar pomeni, da se morajo vsi udeleženi zavedati, da to pomeni, da bodo iz notranjosti prišle stvari, ki so nepoznane. Vsak, ki pride v tak krog pride ker želi vedeti več o sebi in bolj spoznati sebe, kar na površje privabi marsikaj.
Na vsakem posamezniku je, da sprejme odgovornost za svoj del.

Na tistemu, ki vodi ceremonialni krog pa je, da poskrbi za varno mesto, kjer se udeleženci lahko spustijo v stik s seboj in kjer se lahko sprostijo, da energije stečejo in se zgodi preobrazba.

In pomembno je tudi, da kot udeleženka poslušaš svoje instinkte.
Če ti v določenih krogih ni prijetno, je pomembno, da se poslušaš.
Zase vem, da se nikoli ni dobro končalo, če sem ignorirala svoje notranje alarme, ker ni bilo poskrbljeno za varnost v prostoru.

In iz izkušenj vem, da moraš včasih jasno postaviti meje tudi kot vodja kroga, ker želijo v krog energije, ki niso povabljene.

Energijska suverenost je brez dvoma pomembna.
In ker je marec mesec, ko začutimo, da je čas za energijsko čiščenje prostora in za to, da na novo nastavimo energijo v prostoru je to čas, ki ga lahko uporabiš za spomladansko čiščenje v vseh pogledih.

S pepelníco, ki je vsako leto prvo sredo po pustu, se v naravi začne obdobje ‘čiščenja’.

V tem času od pepelnice do velike noči naj bi se v naravi vzpostavilo ravnovesje. V starih časih je bilo teh 40 dni namenjenih postu. V shrambah je zmanjkalo hrane, ostalo je nekaj moke, zelja in fižola. In prav iz teh sestavin je bil nekdaj sestavljen tipičen jedilnik pred veliko nočjo.

V tem obdobju nas energije vse do velike noči podpirajo v globokem notranjem vpogledu, da smo iskreni s seboj in naredimo notranjo bilanco. Razjasnitev glede tega s čim vstopamo v novo astrološko leto, ki se začenja z mlajem v ovnu, katera semena bomo v obdobju pomladnega enakonočja sejali, je ključnega pomena za naš premik čez celo leto.

To je bil čas, ko je bilo potrebno na novo ustvariti povezavo s svojim notranjim svetiščem in to svetost notranjega templja preslikati v zunanji prostor.

Zato je to čas, ko je idealno ustvariti svoj sveti prostor v sebi in v svojem domu.

Bodi Svetloba ,ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena

Svet se odziva nate

Stala je pred blagajno na bencinski črpalki in nestrpno potrkavala s peto v tla.
Trajalo je že celo večnost in njej se je mudilo.

Dekle za blagajno je bila nerazpoložena in jezna, kar se ji je videlo na obrazu.
In moški v vrsti pred njo si je dal duška in je svoj gnev zlil nanjo.
Zdaj ni bila le jezna, bila je na robu solz.

Ko je gledala sceno verbalnega nasilja, ki se je odvijala pred njenimi očmi, jo je prešinilo, da ima priložnost, da stestira svojo tezo o vplivu, ki ga imamo ljudje drug na drugega.

Upočasnila je in se povezala s svojim centrom.
Začutila je stik s toplino in prijaznostjo v sebi in jo dvignila vse do ustnih kotičkov.
Ko je prišla na vrsto, se je nasmehnila.
Ničesar ni rekla. Bila je v odprti drži in z nasmehom na ustih.

Dekle jo je pogledala, pomežiknila, spustila pogled in jo še enkrat pogledala z nejevero.
Lahko je opazovala, kako je njeno nervozo in jezo spralo iz obraza.
Ko je odprla usta je rekla: »Prelep nasmeh imate.«

In ona je rekla samo: »To je zate. Ker si tega vredna.«

Ženske smo mojstrice energije.
In velika večina se tega ne zaveda.

V tebi je moč, da preobraziš energijo okolice in ljudi. V tebi je moč, da aktiviraš dobroto, prijaznost in ljubezen in jo podeliš z ljudmi in s svetom. V tebi je.

Vendar jo moraš aktivirati in uporabiti, da bi zares naredila pozitivno razliko, ki jo želiš narediti.

Najbolj osupljivo spoznanje zame osebno je, da bi, če bi vsaka ženska postala najsrečnejši človek na svetu dobesedno čez noč spremenile svet. To je moč, ki jo nosimo v sebi. Moč zdravljenja.

In vendar dnevno vidim ogromno žensk, ki delajo na sebi, se trudijo in silijo sebe v okvirje družbenih norm, govorijo o temu, kako s svojimi meditacijami in praksami spreminjajo stvari, v sebi pa so prazne, nesrečne, prestrašene, preplavljene in nezadovoljne. Skratka v izgorevanju.

In s tem, da si izpraznjena, izčrpana in v izgorevanju ne moreš narediti pozitivne razlike, ki jo želiš narediti.
In ob temu nič ne pomaga še ena knjiga, še eno predavanje, še en certifikat.

Vem iz svoje lastne izkušnje.
Ker sem bila jaz točno takšna kot sem opisala nekaj vrstic višje… sitna, zoprna, v pritoževanju in obsojanju, dokler me življenje ni spravilo na kolena in sem dojela, da je prijaznost tista pot, ki jo moram ubrati.

Ker se čisto nič ne spremeni, dokler se ti ne spremeniš.
Ker sebe povsod neseš s seboj.
Ker sama pred seboj ne moreš pobegniti.

In meni niso pomagale niti afirmacije, niti orakeljske karte, niti meditacija, ki mi ni šla od nog, nikakor se nisem mogla spraviti v to, da bi sedela pri miru pet minut, kaj šele pol ure.

To, kar je naredilo razliko v mojem življenju je bila izbira, da bom prijazna.
In to, da sem se spravila v svoje telo in prijaznost začela izvajati.

Ker ti teorija čisto nič ne koristi, dokler je ne daš v prakso.

In ko sem zavestno začela izbirati, da bom prijazna, se je moje delo šele zares začelo. Ker je to terjalo od mene varovanje ljubezni namesto njeno uničevanje, ki sem ga izmojstrila v nulo.

Pogosto dobim vprašanje kako uničujemo ljubezen!?
Skozi pritoževanje, kritiko in obsojanje, skozi sebične zahteve, neiskrenost in samozadostnost. Varovanje ljubezni od tebe terja, da izbiraš prijaznost in potrpežljivost, da si dosledna in vztrajna. In tukaj ne moreš preskakovati stopnic.

Ker ti ljudje vedno odslikajo kje si.
V tem je smisel medsebojnih odnosov.
Ogledala so, ki ti pokažejo tebe.

Če imaš v sebi strah, da nisi dovolj dobra se bo zagotovo našel nekdo, ki ti bo to povedal na glas. Odslikal ti bo to, kar je v tebi.

In ja, vem kako zelo si želimo potrditve in pohvale s strani ljudi tam zunaj, vendar tega ne boš dobila, dokler to pričakuješ ali iščeš v zunanjem svetu.

Pohvalo in potrditev boš dobila, ko ti bo zanjo vseeno, ker si jo boš dala sama sebi, v sebi.
V tem je poanta ljubezni do sebe.

Vse se začne s teboj. Z odnosom do sebe.

Bolj, ko ljubiš sebe, bolj lahko imaš rada druge.
In to je tisto, kar spreminja svet.

Kaj v resnici pomeni, da ljubiš sebe?
Da poskrbiš zase, ker si ti vredna ljubezni, spoštovanja in sočutja.
Da ceniš sebe in to kar je v tebi. Da spoštuješ celoto sebe. In da zaupaš, da je vse kar želiš že v tebi.

Izziv sodobne ženske je v tem, da veliko več pozornosti in skrbi namenja drugim, kot sebi.
Poskuša si kupiti ljubezen s tem, da je pridna, da se prilagodi, ustreza drugim in je skrbna do drugih.
Skozi otroštvo se nauči, da takrat, ko ugodi drugim dobi vsaj malček tega, kar potrebuje za svoje preživetje.

In ljubezen je nujna za tvoje preživetje.

Vendar je ne boš našla tam zunaj. Ljubezen je v tebi.
Ti si Ljubezen.

13.2. je svetovni dan ljubezni do sebe.
Ker je za izpolnjujoče, uspešno in radostno življenje ključnega pomena, da se odpreš za ljubezen.

Ljubezen je izvorna kvaliteta tvoje duše, za katero se moraš odpreti, jo sprejeti in ji dovoliti, da te nahrani.

In če nisi imela zgleda, da si dopustiš, da se napolniš z ljubeznijo do sebe, boš vedno, ko boš priča ljubezni do sebe šla v napad skozi kritiko, pritoževanje in zanikanje. Uničevala boš ljubezen, namesto da bi jo varovala.

Ljudje, ki so navajeni, da se morajo za ljubezen boriti, manipulirati druge ali jo jemati drugim, bodo vedno, ko jim bo ljubezen na voljo, to najprej napadli, da se bo oseba pognala v beg in bo ljubezen odtegnila, da bi jo potem lahko dobili na način, ki jim je blizu.

In zato pogosto poskušajo ljudi, ki imajo ljubezen, pripraviti do tega, da bi se ji odrekli.
Zato je tako zelo pomembno, da prepoznaš svoje preživetvene mehanizme v povezavi z ljubeznijo. Se boriš z njo? Bežiš pred njo? Jo ignoriraš? Se je sploh ne zavedaš?

Svetovni dan ljubezni do sebe prihaja kot opomnik, ki te opominja, da je ljubezen nekaj, kar je v tebi. Vendar je na tebi, da to prepoznaš in aktiviraš, še posebej, če tega nisi bila deležna v svojem otroštvu.

In v kolikor veš, da potrebuješ pomoč, da jo prepoznaš in aktiviraš v sebi je na voljo knjiga Varuhinja Ljubezni 40 dnevni plan za varovanje ljubezni, kjer opisujem plan s katerim sem jaz začela spreminjati stvari pri sebi.

V februarju začenjam s 6-mesečnim spletnim druženjem V Odnosu, kjer bom podelila spoznanja in tisto, kar sem v zadnjih 10 letih kar zavestno mojstrim varovanje ljubezni spoznala, se naučila in dala v prakso. Ker ja, praksa je pomembna.

Zavestna praksa varovanja ljubezni namesto njenega uničevanja.
Pridruži se mi že 13.2.2020. Pofočkaš se na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Povabilo v novo desetletje…

Pisala mi je, da je v zadnjih desetih letih zaradi številnih novih vlog v svojem življenju, pozabila nase. In telo jo je v 2019 močno opozorilo, da je čas zanjo.

In ni edina.
Toliko žensk mi je v letu 2019 povedalo isto… ne morem več.
Ne znam več naprej.

Uprlo se ji je, da bi prebrala še eno knjigo.
Uprlo, da bi poslušala še eno predavanje.

Vsega je preveč.
Vase ne more več sprejeti ničesar več.
Uprlo se ji je, da bi vsebino še naprej točila od zunaj.

Ob tem je pozabila, da je potrebno skodelico izprazniti, da bi jo lahko ponovno napolnila.

Danes številne ženske živijo popolno življenje.
Imajo moža, otroke, avto, hišo s popolno belo ograjo in travo pred hišo, psa, ki zaokroži popolno podobo, ki pa je popolna samo navzven.

V sebi pa čutijo praznino.
Votlo praznino.
Ki je ne morejo zapolniti z ničemer.

Kljub temu, da hodijo na jogo, delajo vaje za pomlajevanje, pijejo smootije in jemljejo vse prehranske dodatke po spisku.

Večina žensk, s katerimi pridem v stik, hrepeni po tem, da bi v svojem življenju našle pomen in namen življenja, ki ga živijo.
Hrepenijo po tem, da bi našle način, da prispevajo, da bi naredile pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.

V svoji goreči želji, da bi prišle do tega, na svoje neskončne sezname dodajajo številne obveznosti, aktivnosti in vedno nove prakse. Vendar ne glede na to koliko tehnoloških pripomočkov imajo, da bi zmogle hiter tempo življenja, ki ga živijo, ne glede na vse kar počnejo, pride čas, ko klic Duše preglasi vse ostalo.

Kajti Duša tista, ki je razlog za tvoje rojstvo.
Duša predstavlja samo esenco tvoje življenjske misije.

Poleg hrepenenja, ki ga čutiš v sebi, je enako močno še eno čustvo in to je strah, da boš našla to, kar iščeš. V sebi veš, da bo to pretreslo tvoje življenje, tvoj občutek varnosti in bo spremenilo odnos z vsem, kar ti je ljubo.

Ko čutiš, da si prerasla življenje, ki si ga živela do sedaj, iščeš.
Greš na terapijo.
Greš k zdravilcem.
Bereš knjige. Poslušaš seminarje.
Ja, iščeš.

Želiš si zdravja. Želiš si celovitosti.
In voljna si prehoditi določeno razdaljo.

Vendar želiš imeti tudi nadzor in kontrolo nad spremembo.
Nisi pripravljena zamenjati temeljnih predpostavk na katerih si zgradila svoje znano in udobno življenje, ki ga živiš. Temelj tvojega osebnega, kot družabnega življenja so učenja, ideje, ki si jih prevzela od drugih. Tvoj temelj je trhel.
Vendar ignoriraš tihi glasek v sebi, ki te kliče.

Nisi voljna tvegati, da bi izgubila vse kar imaš. Samo več hočeš.
Več denarja. Več ljubezni. Več lepote. Več vitalnosti. Več modrosti.
Več.

In tvoje najgloblje hrepenenje ostaja neizpolnjeno.
Največkrat tega sploh nočeš videti.

Ker na eni ravni veš, da vstop v življenje Duše terja visoko ceno – smrt.
Umreti mora znano in udobno.
Ravno tisto, kar si prizadevaš obdržati.
Ker življenja ne moreš nadzorovati.

Da bi razkrila skrivnosti svoje Ženske Duše se moraš podati v neznano.
Stopiti moraš globoko v svojo notranjo temo.
Se razširiti. Postati vidna.
Stopiti v svet negotovosti in nevarnosti.

In logično je, da nihče ne bi mimogrede in z lahkoto izbral tega.

Običajno te na to popotovanje v globino, v temne misterije tvoje Ženske Duše pripelje kriza.
Kajti Duša bo vedno dosegla svoje.
Ustavila te bo.
Z boleznijo.
Z ločitvijo.
Z izgubo.

Klic duše je kot potres, ki podre tvoje življenje znanega in udobnega.

In izgorelost je eden od načinov, ki te opominja na notranjo nepovezanost.
Sporoča, da ne moreš več živeti življenja brez pomena.
Duša je tista, ki te kliče k prebujenju in od vsake ženske je odvisno ali ta klic sliši ali presliši, kar jo vodi v izgorelost ali številne druge zdravstvene težave, ki so vse prepogosto klic k prebujenju.

Duša je tista, ki ti pokaže, kako obnoviti odnos z misteriji univerzuma.
Duša je tvoja notranja divjina in z njo najlažje stopiš v stik v divjini, v naravi.

Ob tem je zanimivo to, da imajo mnogi do divjine odpor, ker jim predstavlja nevarno, celo prepovedano mesto. Globine oceanov, džungle ali gozda so strašljiva mesta, kamor se ne podajajo.

Narava je v latinščini Natus- da se rodiš.
Narava stvari je dinamični princip, ki drži stvari skupaj in jim daje identiteto.
Duša je tvoja narava. Drži skupaj individualnost in ti daje identiteto.

Narava je odvisna od nas. Od tebe in od mene, da utelesimo svojo Dušo, svojo naravo.
Kajti svet se ne more v polnosti izraziti, če vsak od nas ne izrazi sebe.
Pomanjšana Duša pomeni pomanjšana Narava.

Je potem kaj čudnega, če se z naravo tam zunaj dogaja kar se dogaja!?

Sodobna družba je izgubila stik z Dušo.

Ustvarili smo predvidljivo varnost, lažno normalnost, materialno udobje, površinsko zabavo in iluzijo večne mladosti.

Ob tem pa pozabili, da te kontrola, zloraba, izraba virov, upravičenost in ignoranca ne pripeljejo v obljubljeno deželo, kjer se cedita med in mleko.

Da bi lahko v polnosti utelesila svojo Dušo in zaživela kot ženska za katero si se rodila, da si, moraš odrasti. Prevzeti moraš odgovornost zase in za svoje življenje.

To je prvi korak.
S tem se začne.

In izziv sodobne družbe je, da velika večina ljudi nikoli ne odraste.
Večina ne doživi iniciacije prehoda v odraslost.
Enostavno prestavijo odvisnost s starša na institucijo, akademskega »starša«, za mnoge je starš korporacija, religija, biznis ali vojska. Za druge so to tolpe, so-odvisniški odnosi ali odvisnosti.

Leto 2020 predstavlja močan klic, klic v odraslost.
Zdaj je čas, da prevzameš odgovornost za svoje življenje. To je čas, ki te bo silil v to, da odrasteš.
Premik skozi proces iniciacije terja, da spustiš znano in udobno.

Ker se tako težko odpovemo udobju in dobremu življenju podaljšanega mladostništva, ki jo mnogi vlečejo še v trideseta, štirideseta in petdeseta je epidemija izgorelosti zgolj opomnik.

Opomnik preobrazbe, ki je nujen, če želimo preživeti kot celota.
Vstop v življenje Duše – v življenje strasti, čarobnosti in služenja terja visoko ceno – psihološko obliko smrti.

Vprašanje je le ali boš sledila klicu in šla v svoje podzemlje kot Innana, ki je šla skozi svojo iniciacijo zavestno ali boš počakala, da te ugrabi tvoja Duša, kot se je to zgodilo Perzefoni.

Izbira je vedno zgolj in samo tvoja.

Če na tej poti potrebuješ pomoč, me pocukaj za rokav…

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Vsak dan je Darilo

Če bi si lahko zaželela karkoli, bi izbrala to, da bi vsaka ženska na svetu prepoznala, da je Darilo.
Da bi ugledala svojo dragocenost, enkratnost, edinstvenost in neponovljivost.

Veš zakaj?

Ker verjamem v to, da bi, če bi vsaka ženska na svetu postala najsrečnejši človek na svetu, pozdravile svet.

Ker ko je ženska srečna, so vsi okoli nje srečni.
Zato je to, da prepoznaš, da si Darilo tako zelo pomembno.

Rada rečem, da nikoli ni bilo točno take osebe, ko si Ti.
In nikoli več je ne bo. Si edinstvena kombinacija tako dednih linij kot izbir svoje duše. In to je tako zelo dragoceno. Vendar je to, dokler tega ne prepoznaš in ugledaš v sebi, zate nevidno.

Želela bi si, da bi vsaka ženska odprla oči za Darilo, ki ga nosi v Sebi.

Eno najpomembnejših daril, ki jih kot ženska imaš je brez dvoma povabilo v srce, povabilo v intimnost, v globoko povezanost s tabo. In tega moški ne znajo.

Pomembno je, da spoznaš Darilo, ki ga kot Ženska prinašaš na ta planet.
Kajti le, ko se zavestno zavedaš in poznaš svoje darilo, ga lahko zavestno deliš z ljudmi in s svetom.

Brez zavestnega spusta v svojo ženstvenost boš težko moškega povabila v ljubezen.

Umetnost povabila je nekaj, kar obvladajo ženske in tako kot radi rečejo moški, oni čakajo na povabilo s strani ženske.

In v kolikor ženska ne ve, kako povabi in s čim, se ji lahko zgodi, da povabi moškega, ki ga ne želi povabiti, pa se tega zave šele, ko je že tako globoko v igri, da postane očitno, kam pes taco moli.

Žensko povabilo v ljubezen bo tvojega partnerja vodilo v njegovo srce in v stik z njegovim telesom. Dobesedno ga povabiš iz glave v telo. Brez občasnega povabila v ljubezen bo moški usmerjen in aktiven, brez občutka in bo kot bagar, ki zapelje čez vse, da pride do svojega.

Moški brez ženske svetlobe ljubezni postane tog, avtomatiziran in deluje zgolj iz razuma.
Če si želiš, da moški začuti tvoje srce, ga moraš povabiti vanj.

Da bi to lahko naredila, pa moraš biti v stiku s svojim telesom, s svojo ženstvenostjo in predvsem s svojimi željami in potrebami.

Zato začni s preprostim vprašanjem, kaj si resnično, srčno želim in ko odkriješ, kaj si želiš, podeli s svojim moškim.

Dejstvo je, da je moški kot fokusirano, ciljno usmerjeno bitje zelo v svoji glavi. Da bi te sploh lahko začutil, se mora prestaviti v svoje telo, v svoj notranji center, na mesto, kjer se lahko odpre ljubezni in začuti ter ceni tvojo ženstvenost.

“Tvoja ženstvena moč življenja je tvoje edinstveno darilo tvojemu moškemu in globoko v sebi je to tisto, kar si želi, četudi je navzven videti, kot da se temu upira.” ~ David Deida

Začne se s povezovanjem s svojo ženstvenostjo v sebi.
Ženstvenost je povezana s telesom in s čutnostjo. Ko je ženska v svoji ženstvenosti je ljubeča, topla in prijazna in to je tisto, kar te naredi močno.

Pomembno je, da prepoznaš svojo moč, svojo svetlobo, svojo energijo, ki je ljubezen.
In to je tisto, kar enostavno moraš utelesiti in zaživeti.

Samo ko si v svojem telesu, polno prisotna, lahko začutiš to Darilo, ki ti SI.
Bodi tukaj.
Zdaj.

Sreča je nekaj, kar izbereš.
Tvoja izbira je ali si srečna ali ne.

Vsako jutro imaš na izbiro, lahko si Darilo ali pa ne.

Lahko si že takoj zjutraj hvaležna za stvari, ki jih imaš na voljo.
Za stvari, ki so del tvojega življenja.
In ki so del tvojega telesa.

Vsak dan je darilo.
Osredotočaj se na srečne trenutke tvojega dne.
Shrani jih v sebi.

Naj te nahranijo.
Napolnijo.
Negujejo.

In iz te polnosti v sebi boš lahko nahranila druge.
In s tem boš naredila pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.

Z besedami Stuarta in Linde MacFarlane:
»Vsak dan je darilo.
Odpri ga.
Proslavljaj.
Uživaj v njem.«

Naj bo leto 2020 in novo desetletje sijajno v vseh pogledih.

Taja Albolena

Poslednja čarovnica

1. aprila 1701 je cesarsko krvno sodišče na gospostvu Ribnica začelo proti Marini Češarek čarovniški proces. Marina Češarek je bila Ribničanka, stara okoli štiridesetih let poročena s čevljarjem; bila je mati šestih otrok, ki je pričakovala sedmega in je bila v tretjem mesecu nosečnosti, ko je bila obtožena čarovništva. Po skoraj tednu dni ječe in zasliševanj je še vedno trdila, da je nedolžna, zato se je prva vmesna sodba glasila, naj žensko posadijo na čarovniški stol in jo ponovno izprašajo. Po treh urah mučenja je priznala, da je čarovnica. 11. maja je sledila sodba, in sicer, da se Marina Češarek drugim za zgled pelje na običajno sodno mesto, se tam usmrti s cesarskim mečem, telo naj se vrže na grmado in sežge v prah in pepel. Zapisnik sodnega procesa hrani Arhiv Republike Slovenije, dr. Matevž Košir pa je zapisnik prevedel in skupaj z raziskavo čarovniških procesov na Slovenskem objavil v delu Zadnja na grmadi.
[Objavljeno: Večer, oktober 2018]

Šest generacij otrok je opazovalo, kako so gorele njihove mame, babice, tete.
Ali res misliš, da tega ni več v tvoji notranjosti?
V tvojem celičnem spominu?

Pomisli še enkrat.
Bila si del tvoje babice. Nosila te je v svoji maternici.

Ženski fetus ima v jajčnikih vsa jajčeca, ki jih bo skozi življenje uporabila.
In ko je tvoja babica nosila tvojo mamo v svoji maternici, si bila ti že tam.
Kot majhno jajčece v jajčniku tvoje mame.

Tvoje celice imajo v sebi vse spomine tvoje babice, ker si bila fizično v njej.
In zato je tako zelo pomembno energijsko čiščenje dednih linij.
Ker sem v praksi prepoznala, koliko stvari prinesemo s seboj.

Če pomisliš, so le dve generacije nazaj ženske izkušale lakoto, smrten strah in boj za preživetje. Vse to je del tvojega celičnega spomina.

In ko sem v teh dneh, ko praznujemo dan vseh svetih in se spominjamo vseh umrlih gledala dokumentarec o sežiganju čarovnic se je v meni vse skrčilo.

Dojela sem zakaj se ženska danes še vedno skriva.

Dojela sem zakaj sem desetletja študirala različne tehnike in si pridobila toliko certifikatov, diplom in dokazil, da je to kar počnem legalno.

Ko je Inkvizicija začenjala svoj pohod in genocid, ki je po nekaterih ocenah v treh stoletjih terjal 9 milijonov žrtev (preberi še enkrat 9 milijonov), je določila, da je vsaka ženska, ki si drzne zdraviti brez da bi študirala, čarovnica in mora umreti.
In to je bilo z zakonom določeno v času, ko so študirali zgolj moški. Ko ženska predavalnice ni videla niti od zunaj, kaj šele odznotraj.

Patriarhat je še kako živ v celičnem spominu.
In zase vem, da je me je najbolj pretreslo spoznanje, da je bilo kurjenje čarovnic posel.

Kurjenje čarovnic je bil biznis. Plačali so tistemu, ki je žensko prijavil, ki jo je ujel, ki jo je mučil in ki jo je obsodil.
Paradoks je, da je bilo v tej industriji zaposlenih veliko moških, od odvetnikov do sodnikov, čuvarjev in tistih, ki so se izživljali nad ženskami.

Je potemtakem kaj čudnega, če se mi upira, da bi svoj posel delala na moški način, ki ima tako zgodovino za sabo.

V tem posvečenem času, ko se je začel spust v globine se je začelo v moji notranjosti odstirati marsikaj in verjetno sploh ni čudno, da vse to prihaja v ospredje, glede na dogajanje na nebu, ki se je začelo že v oktobru z retrogradnim Merkurjem v Škorpijonu, ki odpira sezono tematik, ki bodo zaradi plesa, ki ga na nebu plešeta Saturn in Pluton, prisotne vse do februarja 2021.

Ja, čaka nas nekaj globokih vpogledov v to, kar nosimo v svojem celičnem spominu.

Če pomisliš, da so stoletja prepovedovali tisto, kar je del tvojega ustroja, kar ti je tako zelo blizu kot zrak, ki ga dihaš in je bilo nevarno, če je ženska imela svoj glas in je živela svojo modrost odprto, je kaj čudnega, da se obotavljaš, da bi zares stopila v svoje čevlje in zaplesala ta ples življenja!?

Noč čarovnic je v resnici čas spominjanja.
Na plano prinaša spomine, ki so še vedno živi v tvoji notranjosti.

Je varno, da sem kdor sem?
Kaj je moj glas?
Sem zvesta sebi ali je bolj varno, če sledim nekomu drugemu in zanikam to kdo sem?

Skoz moje oči in razumevanje, ki ga imam danes sploh ni nič čudnega, da je tako zelo težko ostati zvesta sama sebi.
Kristalno jasno mi je, zakaj je lažje ostajati pod radarji in se ne izpostaviti.
Kajti takrat, ko se ženska dotakne moči v sebi, se z njo prebudijo tudi vsi spomini povezani z njo.

Preganjanje, izločevanje, kurjenje, kaznovanje.
In če si mislila, da tega ni več, pomisli še enkrat.

V dokumentarcu, ki ti ga zelo priporočam v ogled, dominikanski duhovnik govori o tem, kako se dnevno spopada z maili in sporočili vernikov, ki ga obtožujejo, da sodeluje s hudičem, ker na njihovi teološki akademiji predava ženska, ki se predstavlja kot čarovnica.

In če pomisliš, kako so v 15. stoletju določili definicijo čarovnice, ki jo je treba usmrtiti, ki sem jo delila malo višje, je potem sploh kaj čudnega, da si sodobna ženska prizadeva za izobrazbo. Če je zapustila svoje ženske veščine intuicije, zdravljenja, se boji svoje seksualnosti in aktivno kaznuje sama sebe iz enega samega razloga…. Ker je ženska!?

Stoletja so nam govorili in kazali, da veščine, umetnost, sposobnosti, ki jih ima ženska kot je zdravljenje ni relevantno, ni pomembno.
Izobrazba in sistem patriarhata poskrbi za to, da si »pravilno« izobražena.

Ob tem pa rade pozabimo, da so žensko v 15. stoletju udomačili in ji vzeli vso njeno moč.
In da je to še vedno nekje znotraj tebe.

In te moči ne moreš dobiti nazaj na »moški« način.
Ne gre z bojem. Beg ali zanikanje, izogibanje dejstvom pa tudi ne pomaga.

Edini način, da se pomiriš s preteklostjo je, da se spogledaš s tem, kaj je v tebi.
Kje je to še živo v tebi in kako usmerja tvoje življenje v tem trenutku, zdaj.

Dokler tega ne boš pozdravila v sebi, se bo to iz tebe preslikavalo v svet tam zunaj.
Vedno se bo našel kdo, ki bo »lovil in kuril« čarovnice.
Pa naj bo na spletnih medijih ali v vsakdanjem življenju.

In ta lov se bo končal, ko bomo v sebi presegli te dinamike, ki jih je v našo celično strukturo vsadil patriarhat.
Hočeš nočeš je tam.

Zato je tako zelo pomembno, da ne pogledaš stran.
Da ne greš v preplavljenost, kjer pozabiš.
Ali v otopelost, ki je tako prikladna pri teh bolečih temah.

Kljub temu, da ima vsaka svoje metode, da ti je uspelo do sedaj to držati pod pokrovom bo čas, ki je pred nami to vedno bolj drezal in osvetljeval.

Soočiti se je potrebno z zgodovino.
Spustiti stvari iz sebe.
Opustiti toksične prakse.

Kajti čas je, da zasiješ na polno, da se pokažeš.
In da deliš to, zaradi česar si tukaj.

Poslednja čarovnica je v tebi.
Je s tabo. Čaka nate, da se pomiriš z njo v sebi.
Pa tudi s tistimi, ki jo preganjajo.

In v kolikor potrebuješ pri soočanju s temi zgodbami pomoč, me pocukaj za rokav.
Rana čarovnice je nekaj s čimer se v zadnjem času pogosto srečujem.
In v individualnem mentorskem program te vodim skozi process preobrazbe.
Za pogovor Razjasnitve, kjer s teboj delim več se pofočkaš >>>TUKAJ<<<

Dokumentarni film pa najdeš na povezavi spodaj.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Drži prostor Zase

Takrat, ko vse pospešuje in so časi intenzivni, kaj intenzivni, divji, je ena tistih veščin, ki ti prav pride ta, da zmoreš in znaš držati svoj prostor zase.

Zakaj je to tako ključnega pomena v odnosu s seboj?
Ker je to, da zmoreš držati prostor zase osnova vseh odnosov.

Je prvi korak v dobri komunikaciji z ljudmi okoli tebe. Je temelj vseh dobrih odnosov.
Kajti takrat, ko znaš držati prostor za vse dele sebe, tako tiste, ki so ti všeč, kot tiste, ki ti niso, si lahko priča drugim brez sojenja, kritike in iskanja krivde.

Prvi korak je v prisotnosti, v sposobnosti, da si s tem, kar je prisotno.
Da zmoreš držati prostor tako za strah, kot dvom, kritiko, kot zasramovanje.
Na nek način je to, da držiš prostor zase aktivnost spoprijateljevanja, povezovanja delčkov v celoto.

Ljubeča prisotnost je tisto, po čemur v odnosih hrepenijo številne ženske.
In začne se s tem, da si ljubeče prisotna v odnosu s seboj.
Da poskrbiš zase. Si prijazna. Sočutna.

Ko si v stiku s seboj, prisotna s seboj, si v čutenju sebe in lahko hitro prepoznaš kje si in kam se premikaš.

Držanje prostora je povezano s tvojo dušo, saj držiš prostor v katerem se tvoja Duša lahko izrazi kot TI.

Prostor ti omogoči, da lahko ugledaš dragulje tvoje Duše, pa tudi svoje želje in hrepenenja, ki odzvanjajo v tvoji notranjosti.
Da se ne prebudiš pri 45 in ugotoviš, da ti ni všeč to kdo si postala in življenje, ki ga živiš.

Držanje prostora zase je temeljna veščina, če želiš narediti pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu. Kajti to, da ljubiš najprej sebe in poskrbiš zase je največji zgled in vpliv, ki ga imaš lahko na tem planetu.

Dejstvo je, da ne moreš držati prostora za nekoga drugega, če ga najprej ne zmoreš držati zase. To, da zmoreš biti s svojo bolečino in držati sebe je v tem intenzivnem času ključnega pomena.

Ko so ljudje reaktivni in napadalni je pomembno, da zmoreš biti prijazna in sočutna do sebe in s seboj. S tem se vse začne.

Če v tvojem življenju ni prostora zate, ga tudi za druge ne bo.
Zato je pomembno, da začneš z osnovami.

Devet ključev, ki ti bodo pomagali v tem procesu držanja prostora, delim v nadaljevanju.

Prvi ključ je, da začutiš sebe. Povezanost s svojimi občutki je temelj dobrobiti na vseh področjih. Poveži se s svojim telesom in začuti, kaj se premika v tvoji notranjosti. Kaj je prisotno v telesu? V tvojem energijskem prostoru? Sama tej praksi pravim pregled, ker pogledaš na vseh področjih kje si in kaj se premika. Opazuj čustva in misli. Pokliči nazaj energijo, ki si jo razdala. In začuti hvaležnost za vse kar je in za to, da si.

Ko prepoznaš kaj se premika v tebi se vprašaj, kaj je tvoja srčna potreba. To je drugi ključ v praksi držanja prostora. Ko navznoter postaviš vprašanje, je pomembno, da poslušaš odgovor, ki bo vzniknil iz notranjosti. Prepoznavanje tvoje potrebe je pomembno, kajti le tako si jo lahko prisvojiš in potrebo izraziš, v kolikor potrebuješ pomoč.

Tretji ključ
je, da izraziš svojo potrebo, jasno, glasno in pogosto. To je pomemben del tvoje sposobnosti, da držiš prostor zase. Kajti resnica je, da se nisi rodila, da bi bila sama. Vsi smo v odnosih. In tvoja sposobnost, da se izraziš je v medsebojnih odnosih zelo pomembna. To, da prosiš za pomoč, ko jo potrebuješ in da ne siliš tega, da zmoreš vse sama okrepi tvojo sposobnost, da si podpora sama sebi. Ko poznaš svoje omejitve in veš, kje potrebuješ pomoč, te to bolj poveže s seboj, namesto da greš v preživetvene mehanizme boja, izogibanja ali ignorance.

Brez dvoma te bo to soočilo z nepopolnostmi, ki se skrivajo v tvoji notranjosti in pomembno je, da sprejmeš in objameš tiste delčke sebe, ki se ti zdijo moteči. Samosprejemanje je četrti in zelo pomemben ključ, da zmoreš držati prostor zase. Bolj ko boš sprejela sebe, bolj boš ljubeča in skrbna do sebe. In bolj boš cenila svoje potrebe.

Peti ključ
je, da se naučiš reči NE drugim, kajti s tem pogosto rečeš JA sebi. V praksi se ne obnese, da delaš karkoli za druge na račun sebe. Ugajanje, prilagajanje in razdajanje te vedno drago stanejo. Pomembno je, da se zavedaš, da bo tisto, kar služi tebi in podpre tebe, podprlo tudi ljudi okoli tebe.

In s tem je povezan šesti ključ, kajti postavljanje meja predstavlja temelj za držanje svojega prostora. Če ti ne veš do kje segaš ti in od kje naprej so drugi, kako naj to vedo in spoštujejo ljudje okoli tebe. Trik je v tem, da takrat, ko imaš postavljene meje lahko rečeš NE brez občutkov krivde. Oseben meje so za zdrave odnose temeljnega pomena. Šele takrat, ko ti čutiš, da si suverena in stojiš zase, se zaneseš nase in zaupaš vase, lahko ljubiš brez omejitev. Ker se ljubezen iz tebe širi v svet.

Sedmi ključ je, da si starš svojemu notranjemu otroku. Starš drži varen prostor za otroka, da otrok lahko raziskuje, spoznava svet, je kreativen, testira meje, spoznava svet domišljije in se igra. Dober starš ne bo kontroliral, nadziral ali zatiral otroka. Pomembno je, da stopiš v stik s svojim notranjim otrokom in mu omogočiš, da raziskuje življenje in se igra. To, da si ljubeč starš sama sebi je ključnega pomena. Da ljubiš sebe, neguješ sebe, podpiraš sebe in se spodbujaš na enak način, kot bi to naredila za otroka v zunanjem svetu.

Osmi ključ
je negovanje sebe. Pomembno je, da se znaš nahraniti in napolniti, v nasprotnem primeru boš čutila upor in zamero sama sebi, ker za druge poskrbiš bolje kot zase. Pomembno je, da najdeš dnevne rituale, tedenske in mesečne rituale, ki te polnijo in hranijo tvojo Dušo. Tako kot bi poklicala svojo najboljšo prijateljico, šla na kavo ali čaj z njo in všečkala njeno objavo na socialnih medijih je pomembno, da ustvariš prijateljski odnos s seboj. Investiraj svoj čas Vase in v to, kar te podpira in neguje na dnevni bazi.

Deveti ključ
je, da si zvesta sebi. Ti veš kaj potrebuješ. Ne zanikaj svojih potreb in ne skrivaj se sama pred seboj. Bodi pogumna in se spoglej tako z darovi kot tistimi manj lepimi deli v sebi. Pomembno je, da objameš sama sebe in da se ne izdaš ali zapustiš zaradi drugih. Objemi sebe. In bodi kar si. Celota.

Ključe damo v prakso v spletnem druženju Prebujenje.
Pridruži se mi. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Izguba moči v odnosu…

Dogovorili sva se za sestanek. In takoj ko sva sedli mi je rekla, da se počuti kot največja zguba na svetu. Vzdihnila je in nadaljevala, da bi bilo zelo dobrodošlo, če bi se našel nekdo, ki bi ji pomagal, da bi jo podprl, ji dal občutek, da je njeno življenje vredno.

Podelila je, kako se je vsa svoja leta v partnerstvu razdajala za moža in otroke. Ona je bila vedno na zadnjem mestu. Če je še kaj ostalo, in ponavadi ni, potem je naredila nekaj zase.

In po desetletju, ko so otroci rasli in dveh desetletjih, ko so zgradili hišo in nato po treh desetletjih ji je mož, ko sta si končno enkrat vzela čas za skupne počitnice v hotelu, na hotelski plaži, ko si je ogledoval ženske okoli sebe, rekel: »Poglej vse te ženske, kako so urejene in lepo oblečene, kaj pa ti?«
Zadelo jo je v srce, ko se je zavedla, da je tri desetletja živela življenje za nekoga drugega, da se je žrtvovala in je upala, da jo bo njen moški rešil. In ko je končno dočakala, da jo je peljal nekam, da jo je odrešil, končno, je šla iz dežja pod kap.

Pri svojih petdesetih je dojela, da mora nekaj narediti zase.

In zdaj je sedela z menoj.
Obsedeli sva v tišini.
Vedela sem, da bo karkoli bom rekla, naletelo na gluha ušesa.
Zato sem bila modro tiho.
Tisto, kar sem vedela je, da mora nehati pričakovati, da jo bo kdorkoli lahko odrešil.

Iz lastnih izkušenj vem, da je takrat, ko se ti v življenju dogajajo veliki premiki, zelo mikavno razmišljanje, da bi poiskala nekoga, ki te bo rešil. Seveda se tega ne zavedaš.
Igra se odvija povsem na nezavednem nivoju.

In včasih imaš to srečo, da je ob tebi nekdo, ki ti ne pusti, da igraš igro žrtve.
Moj dragi mi zelo jasno in glasno pove, da se on tega ne gre in da naj se grem kar sama igrat ubogega jaza, kar je precej težko.
Ne vem, če si v svojem odnosu to že ugotovila; če si sama v svoji igri sploh ni zabavno.
Potrebuješ nekoga na drugi strani, da se s teboj igra tvojo igro.
Je res, ali je res?

V odnosu običajno preigravamo igro žrtve in tirana.

Tretji v tej igri je običajno simpatizer ali rešitelj. Gre za trikotnik v odnosu.

Po mojih izkušnjah se arhetip žrtve običajno prvič pojavi v otroštvu, ko ne dobiš nečesa, kar si želiš ali potrebuješ; takrat ko s teboj grdo ravna eden od staršev, kakšen vrstnik, brat ali sestra, ali učitelj; ali pa takrat, ko te po krivici obtožijo ali te kaznujejo za nekaj, česar nisi naredila.
Pojavi se bes ob krivici, če je oseba, ki te je prizadela, večja ali močnejša. In ta bes, ta »sveta« jeza kaže na to, da za tvoje potrebe ni bilo poskrbljeno.
In zato, ker za tvoje potrebe ni poskrbljeno, pogosto stopiš v arhetip žrtve v sebi

Nauk povezan z arhetipom žrtve terja, da presodiš o svojem odnosu do moči, še posebej v medsebojnih stikih z ljudmi, ki se vrtijo okoli avtoritete in potrebe po postavitvi osebnih meja.

Mučeništvo in samopomilovanje sta pogosto povezani z arhetipom žrtve.

V svoji igri sem pogosto mislila, da jaz rešujem, v resnici pa sem vseskozi čakala na rešitelja.
Ko se počutiš kot žrtev, svojo moč predajaš osebi na drugi strani (katerikoli avtoriteti, pa naj bo to mož, šef v službi ali oče), da te vodi kakor ve in zna.

Izziv je v tem, da se partnerstvo nikoli ne odvija, kot bi si želela, če si na gugalnici avtoritete na eni strani in otroka na drugi. Če si v igri predaje moči osebi na drugi strani, se pogosto počutiš šibka, nemočna, ujeta v odnosu, ki si pravzaprav sploh ne zasluži te besede.

Odnos naj bi bil temelj za občutek svobode pri moškem in ljubezni pri ženski.
Gre za sodelovanje in soustvarjanje.

V igre moči se ujameš, ko se počutiš, da nisi dovolj dobra.
Ko v sebi skrivaš nesigurnost in potem poskušaš biti močnejša od drugih.
To, česar se pogosto ne zavedaš je, da vedno, ko poskušaš drugega prepričati, da si močnejša, ne upravljaš s svojo energijo in jo pravzaprav sama razdaš.
V resnici ti nihče ne more vzeti moči, lahko pa mu jo sama predaš, kjer je pogosto, vsaj pri ženskah zadaj računica. Če jaz naredim tole zanj, bo on meni naredil tole.

Če jaz poskrbim zanj in naredim vse, da mu bo fino, ga pedenam, mu perem, kuham in poskrbim, da bo zadovoljen, bo on dal meni to kar potrebujem jaz.
Ob tem, da pogosto ne veš, kaj bi rada in upaš, da bo to vedel moški na drugi strani in ti to dal.

In tukaj se vedno znova znajdeš v žrtvi, v občutku, da so te izkoristili in spet greš v nov cikel iskanja rešitelja, ko zdaj iščeš primerno prijateljico, ki bi se ji lahko potožila, da je to, kar se ti dogaja nepravično.

Izziv je v tem, da pogosto odnose naredimo precej bolj težke, kot dejansko so.
Pogosto je vse v interpretaciji. In ko čutiš, da je odnos le še rutina, da si otopela v ne-čutenju, da je negotovost način življenja in ljubosumje del vsakdana, se je potrebno ustaviti.

Prvi korak je vedno, da se ustaviš v tej kletki za hrčke in nehaš poganjati kolo.
Soočenje s tem kjer si je vedno prvi korak. Prepoznava je ključna.

In ko se ustaviš in pogledaš okoli sebe je običajno prva reakcija bolečina ob spoznanju, kje se trenutno nahajaš. Vendar je to izjemno pomemben korak.

Drugi korak je priznanje. Potrebno si je priznati, da si v vlogi žrtve in da igraš igro, ki ti v tistem trenutku ustreza, kar je vse prej kot lahko.
Vendar v skladu s starodavno biblijsko resnico velja, da je Resnica tista, ki vas bo osvobodila. Povej si Resnico.

In ja, pogosto Resnica boli.
Boli spoznanje, da ti soustvarjaš to igro, da ti ravno tako poganjaš to kolo v kletki za hrčke in tečeš v krogu.

In ko si poveš resnico, šele potem lahko izbereš, da želiš stvari delati drugače.
Ko izbereš na novo je pomembno razumevanje, da se moraš zavezati, da se tega dogovora, ki ga skleneš sama s seboj, tudi držiš. V nasprotnem primeru boš ponovno izdala sama sebe.

Iskrenost je izjemno pomembna v odnosu, pomembno je, da si odkrita in poveš kaj si želiš in kaj potrebuješ. Potrebno se je soočiti s svojimi strahovi; kaj pa če me ne bo imel rad, če povem kaj si želim, ker brez iskrenosti hitro zapadeš v ugajanje in temu neizogibno sledi občutek, da si žrtev in da se to dogaja tebi in ne zate. Pogosto potem prideš do obtoževanja kaj ti oseba na drugi strani dela.

Odprta, iskrena komunikacija v povezavi s tem, kaj čutiš je ključnega pomena.
In če je ob tem ranjena oseba na drugi strani, je pomembno, da stojiš s sabo in za sabo, da ne padeš takoj v potrebo po ugajanju, ki te vedno znova vrne na isto mesto – da se počutiš žrtev.

Na tem mestu naj omenim, da vlogo žrtve preigravamo v odnosu do različnih stvari in ne zgolj ljudi. Lahko se počutiš žrtev zdravja, denarja, okoliščin in tako iščeš rešitelja v zdravilih, denarju ali okoliščinah nad katerimi se pritožuješ.

Pomembno je razumeti, da si v odnosu s seboj, z ljudmi okoli sebe, pa tudi s predmeti in tudi z denarjem.

Odnosi običajno niso nekaj, kar bi bilo logično, smiselno in predvidljivo.
Zato je pomembno, da se zavedaš, da so tvoji odnosi tvoji. Ti upravljaš s svojimi odnosi. In ti imaš v rokah moč, da jih spremeniš. S tem, ko preobražaš sebe, v sebi.

Če imaš težave v svojem odnosu jih rešuj TI. Nihče drug ne ve kako se počutiš in ne more biti zares v tvojih čevljih. Nihče se ne more pogovarjati v tvojem imenu. Prevzeti moraš odgovornost za to, kar soustvarjaš in to je najtežji del te igre, ki jo imenujemo odnosi.
Da prenehaš krivite druge, ker če bi se pa on spremenil, potem bi bilo pa vse čisto drugače!

Vsak mora živeti svoje življenje in vsak ga živi na svoj edinstven način.
Vsak čuti v svojem srcu ogenj, ki gori za določene ljudi.
Odgovornost vsakega posameznika je, da izbere ali je odnos zanj ali ne in kakšen.
Zato vzemi svojo moč nazaj in začni živeti in se odločati Zase.

To je pot, ki te bo vodila v to, da boš odrešila samo sebe.
Tako kot je to naredila ženska iz začetka zapisa.

Kako?
S poznavanjem sebe.

S tem, da zavestno ustvariš odnos s seboj, s svojim moškim in s svetom. Kajti odnosi so vse.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena