V svetu, ki ga zaznamuje moreče širjenje banalnosti grdega in konformizma okusov in slogov, lahko postane ponovno odkrivanje lepote narave in umetnosti, človeških odnosov in vsakdanjega življenja izvirno zdravilo za dušo, ki nam pomaga, da se prerodimo, ponovno najdemo občutke in čustva, se na bolj resničen način odpremo stvarnosti.
Piero Ferrucci, psihoterapevt, transpersonalni psiholog in predavatelj, se v knjigi Lepota in duša sprašuje, kako se naša življenja spremenijo, ko smo odprti za lepoto. Ker je lepota minljiva, se moramo na nek način predati, da jo lahko uživamo. Kako lahko spodbudimo in poglobimo svoje zaznavanje lepega? Gre za sposobnost, za eno od vrst inteligence. Poimenujemo jo lahko estetska inteligenca. Piero Ferrucci združuje svoje terapevtske izkušnje, spoznanja najnovejših znanstvenih raziskav in neposredna pričevanja mnogih oseb, ki jih je v letih intervjuval, da popelje bralca po edinstveni poti estetske vzgoje.
Sodobni človek je žrtev usodne pozabe: raztresen zaradi tisočih dražljajev, ki jih ponuja globalizirana družba, je izgubil globok čut za lepoto in stik s svojimi notranjimi viri. Na ta način je osiromašil svoje bivanje in postal ujetnik osamljenosti in turobne sivine metropol, suženj mučnih ritmov in časa, ki je vedno enak, plen bleščeče praznine nakupovalnih središč ali robot, ki kroži po virutalnih internetnih poteh.
Razvijanje zmožnosti zaznavanja lepote – ali estetske inteligence, kot to lahko poimenujemo – s katero lahko ponovno odkrijemo čarobnost in popolnost neke pokrajine, obraza, plesa, skladbe ali slike, se lahko izkaže za vir regeneracije.
“Doživetje lepega je spontano: kot oblika oblakov, rože na travniku, genialna zamisel, udarec strele. Ne moremo vnaprej povedati, kakšno bo doživetje, in prav to ga dela tako posebnega. Lepota pride, ko pride, mi pa imamo nalogo, da nas najde pripravljene. ”
Lepoto najdemo povsod. Ni ga mesta, kjer lepote ne bi bilo. Kajti lepota je duh, je življenje samo. Najdemo jo v glasbi, v poeziji, v naravi, na obrazu ljube osebe, pa tudi v oveneli roži, zarjavelmu kovinskemu stolu ali strohnelem deblu v gozdu. Bistveno je, da najdemo svoj notranji svet lepote.
Lepota je imela v mojem življenju vedno izjemen pomen. Lepoto sem vedno jemala kot povabilo v notranjost, zame je bila portal, ki je odprla pot v notranje dojemanje brezmejnosti. Lepota me je prevzela, me ovila in prežela, odprla je vrata v mojo dušo in v srce, bogatila moje življenje in mi dajala občutek topline, miru, čudenja, izpolnjenosti in neminljivosti.
Res ne vem, kaj bi brez glasbe. Glasba je zame vodilo, ki me vodi po strunah življenja, me polni in navdihuje. Glasba je moje stičišče z duhom, je vir navdihov in povezanosti. Glasbo zaznavam povsod, tisto vibracijo ki jo tkemo v vse stvari, ritem, ki določa potek dneva, v zadnjem času zaznavam neslišno melodijo kozmosa, ki vodi igro življenja in me usmerja na moji poti. Ob večerih obožujem predajanje nežnim in skrivnostnim zvokov flavte in violine, ki me presunejo do obisti. Resnično čutim, kako mi duša zapoje, ko prisluhnem gregorjanskim napevom ali mantranju. In Rumijeva poezija je čista poezija, čista lepota.
Umetnost ima zame čisto drugačno vrednost kot za veliko večino tistih s katerimi jo delim. Ko pogledam sliko zaznam zavest onkraj podobe, zavest, ki deli modrost in tiha vedenja večnosti. Zame ima vrednost tista umetnost, tista slika ali fotografija, ki je presegla zgolj zunanjo podobo in katere sporočilo zaznam v globinah moje duše, ki me premakne in prebudi v meni neslutene globine veličastnosti in brezmejnosti. Dali je eden tistih, ki zna vzburiti globine mojih morja in katerega brezčasna sporočila mi vedno znova šepetajo.
Narava. Narava pooseblja večno, neminljivo lepota, ki nam je na voljo vsak dan znova, le zaznati jo moramo. Narava v raznolikosti barvne palete, v tisočerih odtenkih, oblikah, v valovanju, zvokih ptičjega petja, sončnih zahodih, … Lepoti v naravi ni konca.
Brez lepote bi moja duša umrla. In lepota jo vedno znova prebudi. In da bi jo lahko uzla, moram vedno znova gledati s srcem, namesto z očmi. DIVINE.SI
“Lepota je povsod. Svet je poln čarobnosti. Dovolj je, da smo odprti, da se ozremo okrog sebe, da spet postanemo otroci. In če ji posvetimo samo malo pozornosti, nas bo lepota našla. ”