Uvodnik December 2020

Vsega lepega je enkrat konec. 20 let sem jo pisala.
Vsak mesec.
Bila je kot svetilnik.
Kot opomnik.

Letos čutim, da z inventuro, ki jo delam odhaja mnogo stvari.
In ena je tudi Namarie.

Čutim, da je čas, da ugasnem ta svetilnik.

Zaključujem 20-letno obdobje pisanja mesečnika.
Začela sem januarja 2001, ko je izšla prva, takrat še tiskana številka.
Še vedno jo imam spravljeno.

Takrat sem še veliko govorila o feng shuiju in energijskem čiščenju prostora.
O pomenu ustvarjanja prostora.

In še vedno govorim o istih stvareh, le da gledano iz drugih zornih kotov.

V zadnjih mesecih je bilo veliko mailov, kjer ste mi sporočale, da je vsega preveč, da se odjavljate iz mailing liste.

Res je vsega preveč.
Preveč je informacij.
Preplavljenost z vsem je in še bo prisotna.

Po tehtnem razmisleku sem se odločila, da spustim obvezo, da vsak mesec pišem in da moram nekaj napisati.
Spuščam moram.

Umikam se v globine decembra.
Da poženem korenine še globlje vase in naredim prostor za novo, ki prihaja po 21. decembru.

Bereš me lahko na blogu, kjer objavljam po navdihu >>>TUKAJ<<<.

Poslušaš na DivinePOD, kjer vsake toliko posnamem kakšen uvid v obliki audio utrinka >>>TUKAJ<<<.

Gledaš me lahko na DivineTV, kjer so na voljo video posnetki utrinkov, ki jih objavljam >>>TUKAJ<<<.

Kako simbolično, da so se vse stvari stekle do konca.
In Zvone Turk, naš dvorni astrolog je v zapisu podelil dober vpogled v to, kaj je pred nami.

Bodi Sijajno v letu 2021 in saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu, tam zunaj.

podpis

Če si empatična duša, je zdaj čas, da spustiš in greš s tokom

Vsak prihaja na ta planet s svojim edinstvenim dušnim dogovorom, s svojo misijo, ki naj bi jo zaživel in doživel.
Če si Empatinja in imaš dušni dogovor, da si varuhinja Luči, potem v tem času v sebi čutiš poriv, željo po tem, da bi prispevala in nekaj naredila.

Izziv je vedno povezan z delovanjem.
Ko sem svojo misijo poskušala izpolniti skozi delovanje, so se stvari vedno znova komplicirale.
Ker sem mislila, da moram stvari narediti na točno določen način sem potiskala, silila, se trudila čez vse mere in se vedno znova pizdila, ker se stvari niso odvijale kot sem si zamislila.
Bila sem jezna zaradi nepravičnosti v svetu.
Čutila sem težo odgovornosti in predvsem težo bremena delovanja.
Le da tega nisem znala ubesediti. Prepričana sem bila, da moram stvari narediti popolno, drugače je vse brez veze. Mislila sem, da moram slediti korakom in narediti vse prav.

Moj izziv je bil tudi v tem, da sem bila prepričana, da če nimam točnih navodil in stvari ne delam po korakih, se stvari ne bodo zgodile. Danes vem, da je to posledica programiranja.
Ker to kar je to povzročilo v meni je bilo, da sem čakala na popolna navodila. Raje se sploh nisem lotila stvari, če nisem imela popolnih navodil.

Delovanje me je ustavilo še preden sem sploh začela.
Vse prepogosto sem bila kot športni avto, ki je toriral na mestu, ker sem pozabila prestaviti v prvo prestavo.

Moja velika lekcija v življenju je prišla, ko sem dojela, da ni na meni, da karkoli naredim.
Ko sem dojela, da ni poanta v delovanju.

To je od mene terjalo, da sem se naučila kaj pomeni daritev.
Da predaš stvari v roke božanskemu v sebi.
In božansko je v mojih očeh Ljubezen. Ker je vse kar obstaja stkano iz Ljubezni.
Vse je svetloba, ki jo čutiš kot ljubezen in izkušaš kot življenje.

Ko dopustiš, da božansko vodi, to ne pomeni, da si v pasivnosti.
To v praksi pomeni, da slediš navdihom, ki vznikajo iz tvoje notranjosti in delaš navdihnjene akcije. Vodi te sila v tebi in vodi te, da delaš korake.
Ko začne voditi božansko v tebi, to od tebe terja, da se predaš toku ljubezni.

In predaja je ena najbolj strašljivih stvari za mnoge ljudi.

Zakaj?

Ker razpade iluzija nadzora in kontrole.

Zakaj iluzija?
Ker v resnici nikoli nimaš nadzora in kontrole nad življenjem.
Le tvoja osebnost, tvoj mali jaz meni, da imaš niti svojega življenja v svojih rokah.

V resnici tvoje življenje vodi tvoja Duša. Navadno izza kulis, ker je tvoja identiteta tista, ki misli, da je ona tista, ki nadzira stvari.

Velikokrat slišim komentarje, da je predaja izraz nemoči.
Vendar je razlika med predajo in vdajo.

Vdaja res izhaja iz pozicije nemoči in je povezana z malim jazom ali egom. Vdaja izhaja iz pozicije nadzora in kontrole. Ko imaš občutek, da stvari ne moreš nadzirati, se vdaš v usodo. Največkrat je vdaja povezana z željo, z nečim kar si dolgo časa želiš in se ne izpolni in ko se vdaš v sebi čutiš zamero in bridkost, zagrenjenost v povezavi s tem.
Pogosto je s tem povezan tudi obup, ker si nekaj tako dolgo časa poskušala in obupaš nad vsem skupaj.

Predaja je nekaj popolnoma drugega.
Prva razlika je v tem, da predaje ne moreš izsiliti. Ne moreš potiskati in na silo doseči predaje. Ne gre.

Predaja se zgodi skozi daritev.
Ko tisto, kar želiš predaš božanskemu v sebi s popolnim zaupanjem, da boš vodena.
Tisto kar je druga razlika je, da gre za popolno nenavezanost na rezultate in na to kako bi se stvar morala zgoditi, na kakšen način naj bi prišla do tebe.

Kot Empatinja veš, da te kontrola in nadzor utrujata.
Čutiš, da to terja veliko dragocene življenjske energije od tebe. In da te ne pripelje tja, kjer bi začutila pretočnost v sebi in to, da greš s tokom življenja.

Hrepeniš po predaji toku življenja.
Predaja je v resnici popolna sprostitev. Nenavezana na rezultate se sprostiš in s tem v sebi spustiš zamero ali zagrenjenost, ki bi ju čutila ob navezanosti.

To kar v resnici narediš je, da ustvariš prostor.
Ustvariš prostor, da tisto, kar si želiš lahko pride do tebe na najboljši možen način točno takrat, ko ti je to namenjeno s strani tistega, ki ima s teboj dušni dogovor, da to naredi zate.

Ustvarjanje prostora je povezano s tremi pomembnimi veščinami.

Prva je opazovanje. Prepoznavanje tega, kaj je prisotno in soočanja s tem, kaj ti stoji na poti znotraj tebe.

Druga je spuščanje ovir in navezav v sebi. Kajti takrat, ko se predaš toku življenja, boš prišla tudi do ovir, ki so v toku. In na tebi je, da se s temi ovirami spogledaš in jih preobraziš v sebi.

Tretja je povezana s stabilnostjo.
Da bi lahko preobrazila stvari, je na tebi, da držiš prostor, to sveto posodo za duhovno alkimijo. Na tebi je, da držiš ta prostor zase. In to je veščina, ki se je moraš naučiti. Terja doslednost in dnevno prakso.

Če si Empstinja, potem v sebi veš in čutiš, da je zdaj čas, da se spustiš in greš s tokom Ljubezni. Na tebi je, da to, kar je tvoje edinstveno in enkratno darilo, ki ga nosiš v sebi podeliš z ljudmi in s svetom.
To pa lahko narediš samo, če si se voljna predati toku Ljubezni in svoji duši dovoliti, da te vodi.

Varuhinja Luči potrebuje prakso, da bi usvojila potrebna orodja in se izmojstrila v predaji toku življenja.
Več o teh veščinah delim v spletnem druženju Varuhinja Luči, ki ga bomo začele v decembru na mlaj v Strelcu pod okriljem Svete Lucije.
Letos bo praznik Luči obsijan s sončevim mrkom kar bo to popotovanje vase začinilo in ga naredilo še bolj posebnega.

Vabljena v srčni krog Varuhinje Luči.
Pofočkaš se na povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Yule

Yule, Zimski solsticij, 21. december

Ključ: Umirjenost, počitek, oklevanje
Simbol: Venčki iz smrečja, božje drevce,
bršljan, omela, zlata sveča
Kristal: Rubin, Smaragd, Diamant

31.10 je po legendi stari bog umrl, se vrnil domov na Drugi svet ali Tir – Na – Nog in potrpežljivo čakal na ponovno rojstvo ob zimskem solsticiju. 21.12. je dan, ko je noč najdaljša in dan najkrajši.
Temna polovica leta se prelevi v svetlo polovico.
Naslednji dan bo Sonce malo višje na nebu in dan bo malo daljši.

Sile v naravi počivajo, se usmerjajo navznoter. Vendar se globoko v nedrjih Zemlje novo življenje pripravlja na rast.

Ko je Krščanstvo prevzelo poganske praznike, so Yule začeli praznovati kot Božič. Prevzeli so tudi mnogo poganskih simbolov povezanih s tem praznikom luči. Prižiganje sveč in obešanje venčka na vrata, sta samo dva od najbolj poznanih simbolov Luči. Mitološko gledano je na Yule boginja rodila sončnega boga, na najdaljšo noč zato vsako leto praznujejo ponovno rojstvo – sonca.

Najdaljša noč v letu se je imenovala Materina noč, saj je v temi boginja še enkrat rodila Luč. Isis je rodila Horusa, Marija sina Jezusa, Freya sina Baldurja, gre za simbolično rojstvo Luči.
Freya je boginja magije, sonca, moči in molitve. Njen simbol je omela, ki simbolizira mir in ljubezen ter obljublja poljub vsakomur, ki se sprehodi pod njo.

Na ta večer Velika Mati rodi otroka upanja. Na najdaljšo noč v letu so predniki proslavljali ponovno rojstvo sina, ki bo segrel zmrznjeno zemljo in omogočil, da se bo iz semen, ki jih je skozi dolgo zimo varovala Zemlja, razvilo novo življenje. Prižigajo se sveče in kresovi v pozdrav novorojenega sina. Vrnjena luč zaključi cikel življenja, smrti in ponovnega rojstva. V procesu ponovnega rojstva določate nova semena, nove namere, nove odločitve, za nov cikel.

To je dan preobratov, ključen trenutek, ko se začne nov cikel. Dvanajst dni Božiča se začne 25. decembra in traja do 6. januarja, ko so praznovali mali božič, v tem obdobju so se obdarovali.

21.12. je začetek 22 svetih dni Božiča, ko je primeren dan, da postavite božično drevesce. Okrasite ga z zlatimi in rdečimi okraski, ki tradicionalno, skupaj z zeleno predstavljajo novo rojstvo.
Po stari tradiciji so na poljih prižgali kresove. Otroci so hodili od hiše do hiše z jabolki in pomarančami v košari, ki je bila narejena iz zimzelenega stebla. Jabolka in pomaranče predstavljajo Sonce. Stebla simbolizirajo neumrljivost. Božično drevo, omelo in bršljan so povabilo Naravi, da se pridruži proslavljanju. V ta namen v bližini vhodnih vrat nameščamo vejico božičnega drevesca.

V tem času ponovnega rojstva se začnemo bolj zavedati svoje povezanosti z angelskimi energijami, ki so del nas in so v nas. V tem času nas na svojo prisotnost začenejo opozarjati z vseh koncev. Pojavljajo se na televiziji, v trgovinah jih videvamo na policah, z njimi se obdarujemo in z nami so, da nas spomnijo, kdo smo v resnici in da so del nas in v nas.

Iz teme prihajajo vizije in navdih s strani duha, novo življenje začne rasti s pomočjo življenjske sile. Vrne se energija ognja, jang energija, sonce, ki aktivira naš notranji vodni svet in nas navdihne, da odidemo iz teme. To je čas ponovnega vstajenja, ko se najgloblji vzgibi manifestirajo v zunanji svet in soustvarjamo to, kar smo izbrali zase. To je čas sprejemanja odločitev, ki bodo prečistile in okrepile našo povezavo z duhom in našo duhovno pot. V tem času se izoblikujejo duhovne moči, naša kvintesenca, ki je peti element, vir vseh smeri ali duh, ki povezuje vse kar obstaja. V duhu ni ne začetka in ne konca, je le nadaljevanje.

Tukaj se začnemo zavedati, da ustvarjamo vibracije v duhu z vsako mislijo, besedo, dejanjem, vsako čustvo in vse kar storim se vrača anzaj k meni.

Zimski solsticij predstavlja konec jin ciklusa in začetek jang ciklusa, ko se sonce vrača. Zemljin ciklus se ohranja v harmoničnem ravnovesju s pomočjo naraščujočega in upadajočega ciklusa sonca, ki ustvarja uravnoteženi sili jina in janga.

Zimski solsticij je praznovanje povratka sonca, povratka svetlobe in povratka ciklusa zunanje rasti. Čas za delovanje še ni napočil in vendar se v notranjosti čas zunanje rasti že začenja.

DIVINE.SI

Praznik svetlobe in obnove

Praznovanje sv. Lucije 13. decembra je – poleg švedskega praznika »midsommar« v juniju – eno izmed osrednjih praznovanj v švedski kulturi in je nedvomno povezano z nekdanjimi življenjskimi pogoji v skandinavski kmečki družbi, s temo in lučjo, mrazom in toploto.
Ime Lucija izhaja iz latinske besede lux, ki pomeni svetlobo, luč

Poznamo dva načina praznovanja sv. Lucije: eno temelji na praznovanju kot ga poznajo na Švedskem, nekoliko drugače pa ta dan praznujejo v Italiji. Po švedskem ustnem izročilu je bila noč pred Lucijo nevarna noč, ko naj bi bile na delu nadnaravne sile, verjeli pa so celo, da v tej noči spregovorijo celo živali. Prav zato naj bi bilo bolje tisto noč ostati buden.

Lucija je pradavna podoba, ki se pojavlja v vlogi nosilke svetlobe sredi temne švedske temne. Mlado dekle s krono iz sveč je na noč pred 13.12. obdarovala otroke s sladkarijami. Ona je bila tista, ki je klicala nazaj sonce in preganjala temo, zato so ta dan imenovali praznik svetlobe in obnove. S pesmijo je razveseljevala ljudi okoli sebe in jim delila posebne žefranove kolačke.

Praznovanje Lucije je uvod v božični čas in nakazuje, da se približujemo daljšim dnevom in krajšim nočem. Tradicionalni Lucijin sprevod sestavljajo: dekle, ki predstavlja sv. Lucijo, oblečena je v belo, njene družice in zvezdni palčki, ki jih predstavljajo fantje, ki nosijo klobuke z zlatimi zvezdicami.

Po starejših koledarjih je bila ta noč najdaljša v letu. Vsekakor pa je to noč, ko se začne v naravi vse pripravljati na 12 svetih noči, ki se začnejo tradicionalno v noči iz 24. na 25.december.
Na dan svete Lucije naj bi se začel proces preobrata, zato ta dan imenujejo Praznik Luči. Kajti po nekaterih virih naj bi se na ta dan začel proces v katerem se vsako jutro še vedno zdani minuto kasneje, medtem, ko se zvečer naj ne bi več stemnilo minuto hitreje, temveč naj bi ta večerni  čas v dneh od 13.12. do 21.12 ostajal isti. S tem naj bi svetloba postopoma začela premagovati sile teme.

Tudi letos lahko opazujemo meteorski dež Geminidov, ki se bo začel 7. decembra in ki naznanja vstop v izjemno zdravilen čas v letu v 12 svetih noči, ko so energije zdravljenja izjemno močne in so nam na voljo, da obnovimo svoje fizično telo in povežemo vse aspekte sebe, tudi čutveno in mentalno telo z duhovnimi telesi v eno celovito Bit. Svoj vrhunec bodo dosegli v noči z 13. na 14. december, nadaljevali pa se bodo vse do 17. decembra.

Meteorski dež je sicer astronomski pojav, ki se pojavlja vsako leto okoli 13. decembra.  Meteorski dež je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke. Točka iz katere izvirajo meteorji se imenuje radiant. Meteorski dež izhaja iz asteroida, ki se imenuje Phaethon.

Meteorji so posledica delcev, ki vstopijo v atmosfero Zemlje z izredno veliko hitrostjo. Manjši delci zaradi trenja pri gibanju skozi zrak izparijo. Večji delci pa pustijo svetlo sled, ki hitro izgine. Sled nastane zaradi zastojnega tlaka, ki deluje na delec pri gibanju skozi zrak. Večina delcev tako razpade in nikoli ne dosežejo površine Zemlje. Kadar pa delec (ali njegov del) pade na površino Zemlje, ga imenujemo meteorit ali zvezdni utrinek.

Nato pa se bo začel meteorski dež Ursidov in sicer 17. decembra in bo trajal vse do konca leta. Vrhunec bo dosegel iz noči 21. na 22. december, ko lahko pričakujemo okoli 10 utrinkov v eni uri. Komet Tuttle, ki je vzrok za obilni meteorski dež avgusta je starš temu meteorskemu dežju v decembru.

DIVINE.SI

Knjiga je sijajno darilo

Knjige so edinstvene kot snežinke.
Niti dve nista identični.

Različni dialogi, karakterji, pogledi, scenariji, okoliščine in okolja vsako naredijo edinstveno in enkratno. Nikoli ne boš iste knjige doživela na enak način, kot si jo prejšnjič, ne glede na to, kolikokrat jo primeš v roke in prebereš.

Večina knjig je priročnih tudi, ko potrebuješ usmeritev ali iščeš odgovor.
Enostavno odpreš na na-ključ-ni strani in voila, zagotovo se ti utrne kakšen aha moment ali navdih za naslednji korak.

Knjiga je popolno darilo tudi za nekoga, za katerega meniš, da ima vse.
Ne verjameš?

Tukaj je deset razlogov zakaj je knjiga sijajno darilo…

1. Knjiga je darilo, ki se razkriva iz strani na stran. Darilo dobiš na vsaki novi strani, skozi vsak nov karakter, ki v knjigi nastopa.

2. Knjiga ti omogoči, da sebe spoznavaš na nove načine. Skozi svet, ki ga knjiga razodeva se učiš o novih delih v sebi. In vsakič, ko knjigo ponovno vzameš v roke, spoznaš nekaj novega. Kot bi se ti razkrila nova dimenzija, ki je prej nisi opazila.

3. Knjiga vedno razkriva več možnosti. Ko jo prebereš, jo lahko dodaš k svoji najljubši kolekciji, jo predaš naprej prijateljici, jo zamenjaš za kakšno novo ali jo doniraš v lokalni knjižnici. Seznam je seveda še daljši. Božični škratje so si složni, da so knjige vredne zlata.

4. Knjiga ni darilo le za prejemnika, temveč za vse s katerimi pride v stik. Lahko jo na-ključ-no odpreš in dobiš sporočilo, ki je v tistem trenutku zate pomembno.

5. Knjigo lahko vedno avtentično personaliziraš. Lahko vanjo vpišeš posebno posvetilo. Ali zapišeš sporočilo, ki bo živelo in navdihovalo še leta ali desetletja.

6. Knjiga vsakomur ponudi nekaj edinstvenega in enkratnega. Niti dva človeka ne bosta iste knjige doživela na identičen način. Vsaka knjiga v sebi skriva čaroben svet. S seboj nosi potencial, da se dotakne srca. In ni ga lepšega darila kot je nekaj, kar gane tvoje srce.

7. Darilo v pisani obliki je večno. Tudi, če osebe ne nagovori v tem trenutku, pride trenutek, ko knjiga zasije kot lučka in osebo povabi v svet, ki ga nosi v sebi. Besede oživijo in kar naenkrat ima vse skupaj smisel.

8. Knjiga je kot svetilka, ki posije na določeno področje v tvojem življenju. Lahko nagovori tvojega notranjega otroka, raziskovalca, avanturista, umetnika ali upornika. Opogumlja te, da pogumno in drzno stopiš v stik z delom v sebi in ustvariš odnos, ki bo večen.

9. Knjige so kot snežinke – enkratne in edinstvene. Karakterji v knjigi so kot arhetipi, ki razkrivajo dele v tvoji notranjosti. Bolj, ko se te knjiga dotakne, bolj oživi tvoje notranje svetove. Poleg tega ima to sposobnost, da te vsakič nagovori na malce drugačen način. Zato je nikoli ne boš doživela na enak način, kot si jo prejšnjič, ne glede na to, kolikokrat jo primeš v roke in prebereš.

10. Knjigo lahko kupiš preko spleta. Brez gužve, brez pritiska, brez hitenja. Zvita v klopčič na svoji najljubši zofi, oblečena v pidžami, s čajem v roki, s samo nekaj kliki naročiš in dobiš dostavljeno na dom. Ali pa jo naročiš direktno na naslov bodočega bralca. Saj veš, knjiga je lahko tudi odlično presenečenja za nekoga, ki ga želiš obdariti kot skriti Božiček.

Knjiga nima roka trajanja.
Kot dobro vino je, ki s staranjem dobiva nov okus in aromo.
Vendar jo moraš izkusiti in skozi oči novo pridobljenih izkušenj, se razkriva njeno bogastvo.
To bogastvo vsakič, ko jo vzameš v roke, oplemeniti tudi tebe.

Mojo naročiš na povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v SVetu!
Taja Albolena

Dogodki

Varuhinja Luči

Izziv varuhinje Luči je pogosto v tem, ker zlahka prezre svoje potrebe.  Zlahka potlači čustva v sebi in okrog sebe gradi zid, da ne bi kdo videl v njeno notranje, zasebno doživljanje in misli.

Samo sebe prikrajša za tisto po čemur najbolj hrepeni.

Dokler svoje življenje vodiš iz svoje ranjene zgodovine, ki ti je zagotovila preživetje, ki je del tvoje družine in družbe, se ne boš osvobodila in se v polnosti razcvetla.

Vabim te na spletni intenziv v sedmih delih, kjer bom s teboj podelila več o empatiji, dušnem dogovoru, ki si ga kot Varuhinja Luči sprejela in kako se osvobodiš.

Kaj to, da si varuhinja Luči čisto zares pomeni in kaj moraš vedeti o tej poti.

Kako se soočiš s preplavljenostjo z energijami, čustvi in mislimi ljudi okoli sebe in orodja s katerimi si lahko pomagaš.

Arhetipi v tvojem notranjem timu, ki te lahko ovirajo ali podpirajo.

Izvedela boš več o senčni in svetli plati arhetipov, ki so v dušnem dogovoru Varuhinje Luči aktivni.

Pa tudi več o praksah in orodjih ter energijski higieni, ki je v tem intenzivnem času obvezna, da okrepiš svoj empatični sistem.

Si ZA?

Več delim v druženju, ki ga najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

varuhinjaluci

 

Vilinska pravljica o zimskem solsticiju

Pravljica te bo ponesla v čaroben svet vil in škratov ter pojasnila skrivnost zimskega solsticija, ki v sebi nosi misterij življenja…

Majhne vile so se stiskale v svojemu domu pod hrastovimi koreninami. Bile so varne v svoji votlini, kjer jih je grelo perje in posušen mah. Zunaj je pihal veter in sneg je mehko padal ter prekrival tla.

“Danes sem videla Sončnega Kralja,” je dejala vila po imenu Vrtinca. “Videti je bil zelo star in utrujen, ko se je sprehajal skozi gozd. Le kaj je narobe z njim?”

“Veliki Hrast je dejal, da umira,” odgovori vila Narcisa.
“Umira? Oh ne, kaj bomo pa sedaj?” je zajokala Vrtinca. ”Če Sončni Kralj umre, naše prijateljice rože ne bodo več rastle, ptice se ne bodo vrnile in nikoli več ne bodo pele. Večno bo tema in zima!”

Vse vile so bile otožne. Nakar zaslišijo trkanje na njihovih majhnih vratcih.

“Vile, odprite vendar, zakaj se skrivate? Pridružite se nam na praznovanju zimskega solsticija,” je kričal nekdo zunaj.
Vrtnica je odprla vrata in pred njimi je stal Škrat, ki si je otepal snežinke iz rjavega plašča in klobučka.
“Oh Škrat, preveč smo žalostne, da bi praznovale,” je s solznimi očmi odvrnila Narcisa. “Ali nisi slišal, da Sončni Kralj umira?”

“Seveda, umrl je,” se je zasmejal mali Škrat. “Sedaj pa pohitite ali pa boste zamudile praznovanje!”

Vile so bile ogorčene: “Kako si lahko vesel in se smejiš? Če je Sončni Kralj zares umrl, bo večno zima. Nikoli več ne bomo videli sonca. Kako bomo živeli v večni temi?”

“Otroško trapaste ste vile,” je rekel Škrat in prijel Narciso za roko, da se je dvignila na noge. “Zimski solsticij ima skrivnost. Ne želite izvedeti, kakšno?”

Vile so ga presenečeno pogledale. “Skrivnost? Kakšno skrivnost? Smo mlade vile, ti trapasti Škrat, nikoli še nismo bile na praznovanju zimskega solsticija in ne vemo, o čem govoriš.”

“Potem pa le urno pograbite svoja ogrinjala in se mi pridružite, pa boste videle,” je odskakljal mali Škrat.
Vile so zapustile svoj dom in s Škratom odšle po snežni poti do svetega hrastovega gozdička, kjer je bilo praznovanje. Gozd je bil temen, le luna je svetila skozi gole veje. Težko so hodile po visokem snegu in še veter je pihal.

Srečale so lisico. “Kam pojdete majhne vile?” jih je vprašala lisica.
“Do svetega gozdička,” so odgovorile premražene vile.
“Splezajte na moj hrbet, vas peljem tja, bo hitreje,” se prijazno ponudi lisica.

Ko so se bližale svetemu gozdičku, so zaslišale radostno petje. Česa tako lepega še niso slišale. V krogu so plesale živali in ljudje. Videle so tudi Mati in Starko. Vsi so bili nasmejani in veseli. “In zakaj vsi gledajo Mater?” je malce prestrašeno zašepetala Narcisa.

Vile so se približale trem gospodičnam, ki so sedele na skalah pri oltarju. Mati je imela v naročju zavito odejo in se nasmihala proti njej. Sklonila se je proti vilam in jim pokazala, kaj ima v naročju.
“Dojenček!” so vzkliknile vile. “Čisto nov dojenček in kako sije!”
“To je nov Sončni Kralj,” je odvrnila Mati.

“Ampak Škrat je rekel, da je Sončni Kralj mrtev! Kako je lahko ta otrok Sončni Kralj?” so bile zmedene vile.

“To je skrivnost zimskega solsticija,” je povedala Starka. “Vsako leto na najtemnejši dan Sončni Kralj pride v sveti gozdiček, kjer umre. Jaz pošljem njegovo dušo materi, ki mu da novo življenje. To velja za vsa bitja, ne le za Sončnega Kralja.”

“Torej vse živi in umre in nato zopet živi?” so ob pogledu na dojenčka vprašale vile.
“Tako je male moje vile,” je odvrinla modra Starka. “Življenje se nikoli ne konča. Zimski solsticij je čas za novo rojstvo. To je njegova velika skrivnost.”

Vile so se smejale od sreče.

Vrtnica je dejala: ”Majhnemu Sončnemu Kralju bom pokazala, kje cvetijo divje vrtnice spomladi.”
“Jaz pa ga bom naučila, kako priklicati ptice in poslušati pesmi vetra,” je dodala Narcisa.

“Ko bo starejši in močnejši, bodo rože cvetele pod njegovim dotikom, ptice se bodo vrnile in pele, zrak bo topel pod njegovim dihom in zima bo odšla. Takrat se bo z vami igral in tekal po gozdu,” je povedala Mati malim vilam.
Vsi v svetem gozdičku so peli in se veselili, saj se bodo kmalu lahko igrali s Sončnim Kraljem.
Sedaj so vsi poznali veliko skrivnost zimskega solsticija.

Vir: http://www.jamesclairlewis.com/pages/gremlin/solstice.html
avtor zgodbe: nepoznan
priredila: Ana Vehovar

Saj po novem letu boljše bo

Konjunkcija Jupitra in Saturna ali saj po novem letu boljše bo

Po vseh zapletih v letu 2020, se končno kaže luč na koncu tunela. 21.12. 2020 se bo zgodila velika konjunkcija dveh planetov, ki precej vplivata na razmere v družbi. To sta Jupiter, ki predstavlja optimizem, pravičnost, politične nazore in Saturn, ki predstavlja omejitve, red, disciplino, pa tudi vladarje.
Ta dva planete se bosta srečala v znamenju Vodnarja, znamenju, ki že samo po sebi ne prenese kontrole in pretirane discipline, pač pa teži k individualnosti, svobodi mišljenja, enakopravnosti vsakega posameznika.

Konjunkcija Jupitra in Saturna se zgodi vsakih 20 let in v mundana astrologiji (usode narodov, politične spremembe), kaže kakšen bo »duh časa« v teh dvajsetih letih. Že stari astrologi pred več kot 2500 leti, so temu aspektu predpisovali veliko pomembnost. Ta konjunkcija, ki se bo dovršila 21.12. ima še poseben pomen, saj se bo po osemsto letih zopet zgodila v zračnem znamenju. Jupiter in Saturn se namreč dobrih dvesto let srečujeta v zračnih, potem v vodnih, nato pa v zemeljskih znamenjih.

Zadnjih dobrih dvesto let sta se srečevala v zemeljskih znamenjih, kar pomeni, da je bila pomembna materija, hierarhija na vseh področjih ( v šoli se vsi učenci učijo isto snov, v firmah vse odloča šef, v političnih strankah je prav tako pomembna hierarhija, odločajo stari kadri, ki so v stranki najdlje, nove sveže ideje od mlajših članov, so seveda takoj v kali zatrte, ne glede na to ali so dobre ali ne).
Ta doba sovpada tudi s kapitalističnim družbenim sistemom, ki deluje na zgoraj omenjenih principih, važna je materija, ideje si lahko privoščimo le, če imamo čas in nič pametnejšega za počet.

Da taka miselnost pelje v pogubo, je že sedaj marsikomu jasno, saj se počasi zavedamo, da je potrebno gledati tudi na okolje, da je poleg materialnega pomembno še tudi kaj, ki sicer ne nosi denarja, nas pa naredi veliko bolj človeške.

No, pa pustimo preteklost, raje poglejmo v svetlo prihodnost.

Ta konjunkcija, ki se bo dovršila 21 decembra, astrološko vliva precej upanja za prihodnost, mogoče celo več, kot si ta trenutek sploh upamo pomisliti. Pomembno pri tej konjunkciji je predvsem tudi to, da bo po dolgih 120 letih prinesla nekaj tudi posamezniku ne samo kolektivu (vladarjem).
To se v mundana astrologiji vidi po aspektih, ki jih naredi Luna.

Če luna naredi aspekt s konjunkcijo Jupitra in Saturna ali z signifikatorjem konjunkcije (planetom, ki predstavlja konjunkcijo), gre večina moči kolektivu (vladarjem), posameznik ima bolj ali manj vlogo ovce, ki ji strižejo in je lahko že zadovoljen, če mu pustijo dovolj volne, da preživi zimo, če pa mu še te malenkosti ne pustijo, je pa pač imel smolo in ne bo preživel zime. Tako delovanje se utemeljuje s tem, da pač najmočnejši preživijo, šibki so pa pač samo breme in je veliko boljše če izumrejo.

Če pa luna naredi aspekt s soncem, pa je posameznik precej na boljšem, kolektiv (vladarji) pa je večinoma servis za potrebe ljudstva. (Starejši se mogoče spomnijo, kako so nas pred štiridesetimi leti v šoli pri predmetu Samoupravljanje s temelji marksisma učili, da država odmira in bo v prihodnosti država le servis ljudi in ne represivni aparat).

Zadnja konjunkcija s tako ugodnim aspektom za ljudstvo, se je dogodila leta 1842, predzadnja pa je bila leta 1782. To je bil duh časa, ki je prinesel francosko meščansko revolucijo. Takrat je nastalo geslo Svoboda, enakost, bratstvo, posledica revolucije je bila tudi prva ustava, ki je trdila, da je vsak človek svoboden. Tudi v Ameriki so takrat sprejeli Listino svoboščin (Bill of Rights).

Ravno tako kot politične, so pomembne tudi ekonomske posledice konjunkcije Jupitra in Saturna.
Ta aspekt govori tudi o denarju in njegovi realni vrednosti. Dejstvo je, da če vladarji odločajo o količini denarja v obtoku, zelo hitro pridejo na idejo, da ga natisnejo malo več, kot je pametno. Če analiziramo vojne v tem stoletju na podlagi konjunkcij Jupitra in Saturna, pridemo do zaključka, da sta obe dve svetovni vojni, bili financirani na podlagi tega, da je imel vladar možnost na prihranke prebivalstva s takimi in drugačnimi zakoni, prenese na državo. Če to ne bi bilo možno, teh vojn ne bi bilo možno financirat, se pravi bi ostalo pri mokrih sanjah vladarja.

Zanimivo je tudi dejstvo, da je ravno tako zaradi takih aspektov, ameriški predsednik leta 1971, odločil, da dolar ne bo več vezan na zlato v njihovi narodni banki. Kot razlog je navedel, da je svet tako razvit, da to ni več potrebno. Pravi razlog je bil seveda vietnamska vojna, ki je Ameriko stala toliko denarja, da je bilo potrebno natisnit še kakšno milijardo brez kritja.

Mimogrede, analiza konjunkcije obdobja prve svetovne vojne kaže tudi na to, da je vladar narobe ocenil situacijo in zato »izgubil igro«. Že iz zgodovine vemo, da so bili Nemci in Avstrijci, prepričani, da bodo vojno dobili v mesecu največ dveh, realnost pa je pokazala da je vojna trajala štiri leta, na koncu pa so v resnici izgubili vsi, tudi formalni zmagovalci vojne. Aspekt, ki kaže na tak razplet je Luna opozicija s Jupiter Saturn konjunkcijo.

No, pa da končno preidemo do ekonomskih posledic konjunkcije Jupitra in Saturna. Posledica francoske revolucije je bila tudi uvedba zlatih, srebrnih in bakrenih kovancev, ki so imeli seveda tudi resnično vrednost. Menda so bili kovanci tako natančnih mer in teže, da si jih v sili lahko uporabljal za uteži na tehtnici, ali pa za merjenje manjših razdalj, seveda, če si le imel dovolj veliko količino kovancev. Tudi v Ameriki so v tem času dolar vezali na zlato.
V tistem času je bila to prava finančna revolucija, saj si se lahko zanesel na vrednost denarja, in praktično ni bilo inflacije, ki se skoraj vedno zgodi, ko imajo vladarji monopol, da natiskajo listke in določijo koliko so vredni.

V današnjem času, ko se vlade prizadevajo za odpravo bankovcev in prehod na popolnoma de-materializiran denar, se zdi taka ideja utopija, vendar je stvar vredna razmisleka.

Dejstvo je, da milijarde, ki se investirajo v obliki pomoči pri boju proti koronavirusu, pridejo od nekod in situacija je sumljivo podobna financiranju skoraj vseh vojn v tem stoletju, tako da je verjetno mišljeno da bo te pomoči zopet plačal narod. Spomnimo se samo bank na Cipru pred nekaj leti, kako je država elegantno rešila svojo zadolženost.

Ne glede na to kako se bo izšlo, dejstvo je da bomo v roku parih let imeli nek način plačevanja, ki bo temeljil na realni vrednosti. Sicer je v primerjavi z jugoslovanskim dinarjem evro sorazmerno stabilen, politiki pravijo da ima 2% inflacijo. Potrošniki, ki kupuje po trgovinah po drugi strani ocenjujejo da so artikli na letni ravni dražji od 6 do 8%. Tudi to se sicer ne sliši veliko, dejstvo pa je da si za večino artiklov ki, si jih kupil pred desetimi leti plačal pol manj evrov, kot jih moraš odšteti danes.

Torej, veseli me, da lahko končno sporočim tudi kako pozitivno novico in na srečo pri konjunkciji Jupitra in Saturna kažejo zvezde, da se bo stvar razpletla še celo veliko bolje, kot si ta trenutek sploh upamo pomisliti. Sicer bo trajalo kar nekaj časa, da bomo obrat na boljše sploh opazili, vendar je dejstvo da lahko z optimizmom zremo v prihodnost.

Že petdeset let se govori o novi dobi vodnarja, mogoče se bo v resnici začela prav 21.12 2020 s konjunkcijo Jupitra in Saturna.

Lep pozdrav,
Zvone Turk
astrolog

Bazilika

BAZILIKA (Ocimum basilicum)

Mož, ki od ženske dobi baziliko, jo bo vedno ljubil. (Thomas More).

Nežno pikantni okus in opojni vonj bazilike spravljata tako kuharje (ice), kot vrtičkarje v veselo razpoloženje. Baziliko lahko posejemo v lončke in jih, ko se ozračje otopli, presadimo na vrt. Dobro se počutijo na zaščitenem in sončnem mestu, dobro preskrbljene z vlago, vendar na zemlji, ki je odcedna. Sadimo jih okoli 30 cm narazen. Bazilika prične hitro rasti pri temperaturah nad 16°C in je zelo občutljiva na zmrzali. Dobro se počuti tudi med drugimi rastlinami, saj jo te ščitijo pred premočnim opoldanskim soncem.

Bazilika ima veliko število oblik, barv, okusov in vonjev, od citronke, janeža, limone, klinčkov, cimeta, materine dušice in drugih začimb, do sladke kafre in kadila. Vzgojili so veliko vrst dišečih bazilik, kar velja zlasti za Sredozemlje. Jedrnate oblike bazilike z majhnimi listki so priljubljene v Grčiji in tudi na naših okenskih policah. Vrste z barvastimi listi pa se uporabljajo kot sodobne okrasne rastline, so pa tudi za kulinarične namene. Nekatere so lepe trajnice, drevesna bazilika npr. tudi razpon barv je pri njej od bledo zelene do temno rdeče, škrlatne barve. Pri nas pa se največ uporablja dišeča bazilika z velikimi listi.

Ta priljubljena dišavnica izvira iz tropov in Indije, kjer je poleg lotosa prav gotovo najsvetejša rastlina. Tam pravijo, da odpira srce in um ter posreduje energijo ljubezni in predanost. Imajo celo sveto baziliko – tulsi (Ocimum sanktum), ki jo zelo častijo. Imajo jo v vsaki hiši, ker prečiščuje prostor z absorbiranjem pozitivnih ionov. Pravijo, da je prežeta z božanskim bistvom, zato nad njo prisegajo, da bodo govorili resnico celo na sodiščih. Posreduje zaščito božanskega, tako, da prečiščuje avro in krepi imunski sistem. Tulsi je tudi moja najljubša bazilika za čaj, ki ima blago sladek in hkrati pikanten okus po pimentu. Dodajam jo predvsem v zimske, ogrevalne čajne mešanice ali jo pijem samo. Tudi v stari Grčiji je bila kraljevo zelišče, za današnjo slavo, pa se mora vendarle zahvaliti italijanski kuhinji. In tudi pri nas je poznana bolj po prijetnem okusu, kot po zdravilnih učinkih.

Najboljša je, kadar njene aromatične liste in nastavke cvetov potrgamo tik pred uporabo. Zelo je občutljiva na stik s kovino. Njeni listi kmalu počrnijo, zato jih raje natrgamo s prsti. Tudi pri kuhanju njeni listi potemnijo in izgubijo tudi okus, zato ji jedem dodajamo, ko so te že pripravljene oz. tik pred serviranjem. Sveži listi se odlično ujamejo z paradižnikovimi jedmi, kumarami, solatami, jajčevci, fižolom, gobami, siri in smetanovimi namazi in čaji. Je tudi naravno razkužilo. Sveža dišeča bazilika je zelo aromatična, ima izrazit vonj in okus po janežu, lahko jo obožujemo ali pa ne. Posušena ima okus po kariju in ni posrečen nadomestek za sveže lističe.

S poparkom njenih (svežih) listov in nežnih stebelc bomo spodbudili prebavo, pomirili živce in pregnali žalost. Ker ima antibakterijsko in razkuževalno delovanje, je dobra pri urejanju prebave, zastrupitvah prebavil, pomaga pri odpravljanju trebušnih krčev, napetosti in zaprtju.
Posebna sestava njenih eteričnih olj pomaga pri umskih obremenitvah in izčrpanosti. Spodbuja koncentracijo, poživlja telo ter spodbuja ostrino čutov, krepi živčno tkivo in krepi spomin. Baziliko pijemo kot čaj z medom za ostrino uma. Poznano je tudi njeno pozitivno delovanje pri vnetjih ledvic in mehurja, tudi pri pekočem uriniranju. Po sv. Hildegardi je priporočljiva tudi pri vnetjih pljuč, vročini, okužbah. Svetovala je, da se skuha v vinu in osladi z medom. Ker deluje ogrevalno na telo, je uporaba čaja iz bazilike na mestu pri pospeševanju potenja pri prehladih. Grgranje bazilikinega nesladkanega čaja pomaga tudi pri vnetju grla in hripavosti, spiranje ust z njim pa v boju proti paradontozi. Za lajšanje težav s kožo, kot so glivična vnetja, pa uporabimo sveži sok iz bazilikinih listov.
Ker spodbuja nastajanje materinega mleka, jo lahko v čajnih mešanicah uživajo mlade mamice, pa tudi otroci, kadar imajo trebušne krče. Izogibati pa se je potrebno uživanja velikih količin bazilike med nosečnostjo, saj lahko spodbuja krčenje maternice. Zato pa jo lahko kombiniramo v čaju, ki ga pijemo ob porodu, skupaj z malinovimi in robidovimi listi. Slednji bodo poskrbeli za mehčanje porodnih kanalov, z baziliko pa bo vse skupaj lažje in lepše. Z njo si pomagamo tudi pri izostali ali prešibki menstruaciji. Izboljšuje tudi kri, saj je dober vir železa. Z njo pa si lahko pomagamo še pri uravnavanju krvnega tlaka in ravni sladkorja v krvi.

In zdaj je tudi čas, da uživamo v njenih močeh ali, da njeno svežino ohranimo tudi za zimo.

Bazilikin pesto

80 g sveže bazilike
60 g pinjol ali olupljenih mandeljev
3 žlice sveže naribanega parmezana
sol, poper
200 ml olivnega olja
Baziliko, pinjole in sir zmeljemo v multipraktiku, dodamo olje, sol. Hranimo v kozarčku v hladilniku.

Bazilikino olje

Kozarec napolnimo po plasteh z baziliko, ki jo potresemo z malo soli. Nato do vrha napolnimo z oljem. Po nekaj dneh precedimo. Za intenzivnejši okus, lahko v isto olje namočimo sveže liste. Z njim začinjamo jedi, ga uporabimo za marinade…

Pečene palačinke z bazilikinim nadevom

Nadev: 1 majhno čebulo prepražimo na žlici masla. Dodamo 250 g gob, 2 stroka česna, prepražimo
in ohladimo. Premešamo z 250 g kremnega sira, dodamo 2 jajci, sol, poper in pest natrgane bazilike. Nadevamo palačinke jih prelijemo z kislo smetano z jajcem in tremi žlicami parmezana in pečemo 20 minut na 180°C.

Patricija Šenekar

BAZILIKA (Ocimum basilicum)

Sporočilo zelenega mahu

Sporočilo zelenega mahu:

Pobožaj me. Uganeš, kaj je moje sporočilo? Užitek. Odpiram svetove mehkobe, čarobnosti, nežnosti. Tako preprosto je, če si dovoliš vzeti čas, opaziti lepoto in se ji prepustiti. Odpri srce, pa boš srečna! Če ga ne odpreš, pa ti ne bo pomagalo prav nič.

The message of green moss:

Feel me. Can you guess my message? Enjoy! I open worlds of softness, tenderness, and magic. It is so simple, if you allow yourself to take the time to see beauty and appreciate it. Open your heart, and you’ll be happy. If you won’t… nothing else can help.

Zapisala: Katarina Minatti