Vse je eno in eno je v vsem, je moje vodilo že dlje časa. In nikjer to ne drži bolj, kot v partnerstvu. Ko sem s svojim dragim imela eno tistih debat, ki razkriva številne dragulje, mi je razložil razliko med izkrivljenim moškim principom in resničnim avtentičnim moškim principom.

Obstajata dva temeljna principa skozi katera se dogaja kreativni proces; prvi je aktivacija in drugi je princip dopuščanja, ko se umakneš s poti in dopustiš, da se stvari zgodijo. Ta dva principa sta del vsega, kar je in se manifestirata skozi vse v tvojem življenju. Ta dva principa se dopolnjujeta in skupaj ustvarjata celoto. Če ustvarjamo nekaj, kar bo radostno, konstruktivno, prijetno, harmonično, potem morata ta dva principa soustvarjati v harmoniji. Če ustvarjamo karkoli destruktivnega, bolečega, nesrečnega, potem namesto, da se dopolnjujeta, ta dva principa soustvarjata skozi nerazumevanje in izkrivljenost. Namesto dopolnjevanja gre za motenje drug drugega.

Aktivacija pomeni, da se zavestno zavežeš, sprožiš, se premakneš in namenoma uporabiš sile kreacije, s tem, da jih pokličeš v akcijo in odstraniš vse ovire na poti. Trud in prizadevanje sta sestavna dela sprožitve kreativne sile v akcijo. To je aktivno delovanje. To lahko poimenujemo moški princip kreacije.

Dopuščanje na drugi strani pomeni, da si sprejemljiva in počakaš. Tudi tukaj gre za gibanje, kajti vse, kar je živo, se mora premikati. Vendar je tovrstno gibanje zelo drugačno od principa aktivacije. Princip aktivacije se premika iz tebe navzven. Dopuščanje je gibanje v notranjosti. Je pulziranje, neprostovoljno gibanje, za razliko od aktivacije, ki je namerna in določena.

Zavest povezana z dopuščanjem je potrpežljiva, zaupljiva, počaka in dopusti procesu zorenja, da obrodi sadove. Gre za predajo sili v gibanju, kar lahko poimenujemo ženski princip kreacije. Oba principa, tako moški kot ženski, sta del vsake kreacije. Nič ne more biti ustvarjeno brez prisotnosti obeh principov. V odnosu ne moremo doseči izpolnjenosti, v kolikor nista oba principa v harmoniji.

Tako moški, kot ženska predstavljata ta dva principa. To ne pomeni, da zdrav, integriran moški predstavlja ekskluzivno zgolj princip aktivacije ali da zdrava, integrirana ženska predstavlja zgolj princip dopuščanja. Moški in ženske morajo izražati oba kreativna principa, vendar je poudarek različen, kot se razlikujejo tudi področja v katerih se kreativna principa uporabljata.

Karkoli kreiraš v svojem življenju, je uspešnost odvisna od razumevanja, zavedanja in harmonične uporabe moškega in ženskega principa kreacije, da jima dopustiš, da se iz tvoje notranjosti izrazita v svet. Zaradi nerazumevanja in izkrivljenosti teh principov pogosto ustvarjamo zmedo in pomanjkanje harmonije. Ko sta kreativna principa izkrivljena in uporabljena na napačne načine, je rezultat destrukcija.

Moški ne more biti v polnosti moški, ter aktivirati kreativne sile na nameren način, če je njegova podzavest še vedno prežeta s sovražnostjo, besom in jezo, saj princip aktivnosti ogrožajo ti destruktivni impulzi, ki se pogosto izražajo skozi ta princip. Številni moški, kot tudi ženske, so v spanju in se ne zavedajo svojih destruktivnih teženj. Nobenih težav in občutkov vesti nimajo v povezavi s tem, da aktivirajo moški princip, kljub temu, da s tem udejanjajo nasilne in negativne akcije.

V procesu razvoja posameznik pride do točke, ko ne želi izražati nasilja in destrukcije, ko se prestraši svojega principa aktivacije in se zadržuje v svoji kreaciji. Ravno zaradi tega enostavno ne moreš biti v polnosti ta moški ali ženska, ki ti si, v kolikor se ne soočiš s svojimi negativnimi čustvi in željami v svoji notranjosti.

Ko se resnično soočiš s temi čustvi v sebi in jih sprejmeš, izgubijo moč nad tabo. Dokler pa se ne zavedaš njihovega obstoja, te bodo imele pod nadzorom in te bodo silile, da jih aktivno uporabljaš, brez da bi se zavedala kaj počneš. Upravičevala boš njihovo uporabo ali pa jih obrnila v samodestrukcijo v strahu, da bi dovolila aktivnemu principu, da se izrazi ven iz tebe in da bi žela njegova negativna semena.

Zato si na prehodu v evoluciji ljudje preprečijo, da bi uporabili princip aktivacije, saj bi aktivacije izhajale iz negativnosti. To obrazloži, zakaj se ljudje takrat znajdejo v paraliziranosti in stagnaciji, ko se zadržujejo in zavestno ne želijo uporabljati svojega principa aktivacije. Zato so zdrava aktivacija, samozaupanje in  neodvisnost začasno nedostopni, dokler se osebnost ne pomiri s svojo lastno destruktivno naravo. Ljudje morajo skozi številne izkušnje, v katerih je njihova sila aktivacije zastrta, da bi v polnosti ozavestili, kaj je na stvari, da bi prenehali z izkrivljeno uporabo principa aktivacije.

Na svoji poti smo vsi soočeni s skrito krutostjo, brutalnostjo, sadizmom, maščevalnostjo in zlobo, da se naučimo, da jih ugledamo in jih sprejmemo, da resnično lahko presežemo. Šele takrat lahko utelesimo dejstvo, da nimamo potrebe po destruktivnosti. Dokler se z destruktivnostjo ne soočiš, je prepričevanje zaman in zadrževanje motivira strah pred posledicami.  Izjemna iskrenost in pogum sta potrebna, da resnično lahko vidiš in sprejmeš ta uničujoča čustva.

Šele takrat boš lahko prepoznala, da so odveč, kot mehanizmi branjenja, da ti ne služijo. Ko ta čustva postanejo odveč in nimaš potrebe, da si v obrambni poziciji, lahko resnično aktiviraš mogočno moč univerzuma, v sebi. Ne bo te več strah te moči, saj boš osvobojena sprevrženosti in izkrivljenosti. Lahko boš zahtevala to, kar je tvoja rojstna pravica. Tako lahko postaneš kreativna sila, ki ustvarja, zavestno.

Moški princip se izraža navzven, vodi v akcijo, ki ima posledice. Akcija, ki jo poganja zagon, aktivno gradi, vpliva, povzroča in določa. Ko se osebnost zaveda, da ni potrebe po sili in  se ne boji destruktivnih sil, se zaveda, da lahko ustvarja. Na tej točki odkrije svojo moč v sebi in kako jo zavestno aktivirati.

Ženski princip sprejemljivosti, dopuščanja silam kreacije, da vodijo k žetvi, je izkrivljen, ko zavrne prevzemanje odgovornosti zase. Če oseba odstopi od svoje moči aktivacije in se namesto predaje svojim notranjim močem aktivacije, podredi tuji avtoriteti, je vloga kreativnega ženskega principa sprevržena.

Če ženska podredi svojo avtonomnost moškemu, iz strahu ali pa lenobe, da bi prevzela posledice svojih dejanji, je to norčevanje iz ženstvenosti. Njena predaja moškemu ne bo nikoli motivirana z ljubeznijo in zaupanjem vanj, ne bo izkusila ekstaze povezanosti in soustvarjanja teh dveh kreativnih principov. Namesto tega se bo vdala iz strahu pred preživetjem, v prepričanju, da prevzema svoje obveznosti v življenju. Tovrstna izkrivljena vdaja ne prinaša nič dobrega nobenemu od partnerjev. Ko je ženska breme partnerju, z bremenom svojih odgovornosti, vara življenje. Vendar življenja ne moreš prevarati. Rezultat je večji strah pred življenjem, pa tudi strah do moškega, ki naj bi bil njena avtoriteta. Strah jo je lastne zasužnjenosti. Zato je ženski princip pogosto napačno enačen s šibkostjo in nemočjo, pasivnostjo, podrejenostjo, medtem, ko je moški princip v tej igri napačno enačen z brutalno silo in premočjo.

V resnici ženska ne more biti resnično ženska, dokler ne stopi v svojo polno moč. Ženska mora čutiti varnost v svoji lastni Biti, da aktivira kreativne principe v sebi. Zgolj ona sama je odgovorna za svoje napake in mora biti voljna, da sprejme in se uči iz svojih napak, da bi lahko bila močna in odgovorna zase. Potem je ne bo strah popolne predaje, prepuščanja, dopuščanja neznanemu v njej, da jo vodi.

In na drugi strani moški ne more biti zares moški, dokler se ne osvobodi destrukcije in dokler ni voljan dopustiti principu aktivnosti, da se v polnosti izrazi skozi njega. Z drugimi besedami… opazovati mora ženski princip, da bi lahko v polnosti aktiviral svoj moški princip, tako kot mora ženska v svoji polni moči aktivirati svoj moški princip, da bi se lahko v polnosti predala ženskemu principu in se podala v neznano.

Ta ples med moškim in žensko izraža dve plati kreativen moči na zelo očiten način. Povezanost med partnerjema je izpolnjujoča do te mere, do katere sta obe strani v harmoniji s tem delom znotraj sebe. Samo skozi harmonično povezanost znotraj vsakega posameznika se ustvari izpolnjujoča povezanost med njima.

Moški utemeljuje strah pred silo aktivacije dokler se ne zave svoje destrukcije in dokler ima občutek, da je ne more nadzirati. Ženska pa utemeljuje svoj strah pred predajo, vse dokler čuti nemoč zaradi katerihkoli izkrivljenih motivov. Če ženska ne prevzema odgovornosti za svoje lastne moči, je predaja nekaj, kar je nevarno in jo izčrpava.

Ker tako moški, kot ženska izražata tako moške kot ženske principe, morata oba očistiti svojo moč aktivnosti nasilja in sovražnosti. Oba se morata naučiti, da pripišeta posledice vsega, kar se dogaja sebi, namesto, da krivita zunanje okoliščine za svoje trpljenje.

Oba na svoji poti naletita na vzorce napačne aktivnosti. Na eni strani najdemo lažno agresijo, sovražnost, nasilje, nepotrpežljivost, pretirane aktivnosti, zavrnitev, da bi moči dozorele. Na drugi strani pa najdemo lažno sprejemljivost in dopuščanje, kar pomeni zanikanje odgovornosti, lenobo, sledenje liniji najmanjšega odpora, iskanje avtoritete, ki bi prevzela odgovornost za njene stvari, skratka izogibanje odgovornosti.

Nihče ne more v polnosti realizirati sebe, dokler ne postane v polnosti ta moški oziroma ženska, za katero se je rodil-a, da postane. Dejstvo je, da se ravno zaradi tega bistvene težave, ki jih izkušamo, povezane z odnosi med spoloma. Vsi problemi, ki jih imamo so direktno ali indirektno povezani s tvojo moškostjo oziroma ženskostjo. Tvoja rast in razcvet je povezan z uravnovešanjem teh dveh principov znotraj tebe. Izraz in rokovanje z moškim in ženskim kreativnim principom prežema tvojo celotno osebnost.

Ko postaneš resnično ljubeča, se oba principa popolno izražata skozi tebe. Skozi namerno aktivacijo kreativnih moči v njihovem najvišjem potencialu, kjer se ne bojiš več svoje destruktivnosti in zaupaš univerzalnim močem, da dokončajo, kar si aktivno začela, te ne bo strah predaje moči, večji od tvojega ega, kar te bo vodilo v ljubezen. Karkoli boš porajala iz tega mesta, bo kreativno in bo povezovalo oba principa kreacije v harmoniji.

Dejstvo je, da je to zahteva budnost, opazovanje sebe, zavestno prisotnost in alkimiziranje tako aktivne sence kot pasivne sence v tvoji notranjosti. Če imamo na eni strani aktivno senco tirana, mučiteja, ki ima destruktivne težnje, je na drugi strani aspekt žrtve, ki svojo moč daje v roke avtoriteti. Da bi te mehanizme presegli moramo spoznati oba pola istega kovanca.

Želim ti, da so vse tvoje kreacije porojene iz harmoničnega odnosa med moškim in ženskim principom kreacije.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Delno povzeto po učenjih Eve Pierrakos.