Boginja Sekhmet – Ikona ženske moči

Sekhmet je ena najstarejših in najmočnejših boginj, ki se je pojavljala skozi številne kulture skozi čas.
V egipčanski kulturi njeno ime izhaja iz besede “Sekhem”, ki opisuje univerzalno življenjsko energijo in se prevaja kot “Moč moči.”

Znana je kot “Močna“ ali “Tista, ki ima moč.“
Pravijo, da njena moč ni zemeljska, da prihaja iz starodavnih obronkov vesolja, da bi zbrala svoje izgubljene otroke skupaj, tiste duše, ki so se ločile od nje preden je Zemlja postala ideja v umu boga.

Njeni simboli: levinja, plamen (ki odpira tretje oko), Ankh (ključ diha življenja), Sončni disk, Uraeus (ki predstavlja kobro in s njo dvig življenjeske sile po hrbtenjači), predstavlja kraljevskost, suverenost in božansko avtoriteto.
Barve: rdeča, rumena, zlata in mavrična svetloba
Števila: 8, neskončnost, 3 trojnost

Za tiste duše, ki se povežejo globoko s svojim srcem je Sekhmet kot sijoča vodnica, katere svetloba usmerja z otipljivo prisotnostjo skozi človeško izkušnjo.

Pravijo, da so Egipčani posvojili znanje in prisotnost Sekhmet iz Atlantide, ki jo je prevzela iz Lemurije. Utelešala naj bi babilonsko Ishtar, ki jo v bibliji opisujejo kot Ashtoreth, Anath, Asheraah ali Ester, kraljico nebes in boginjo Kore ki je bila prisotna v številnih kulturah.
V starodavnem bližnjem vzhodu je bila poznana kot Anat, Ashtoreth in Astarte.
V Tibetu je Sekhmet poznana kot Senge Dong-ma, dakini z levjo glavo, “vodnica svetih tantričnih učenj.” Pravijo ji tudi Simhavaktra v Indiji, kjer ima tudi moški odsev inkarnacije Vishnu-ja z levjo glavo, Narasimha.
Kot čista shakti je intimno povezana z Durgo, “varuhinjo ognjenega zublja.” Še eno egipčansko ime zanjo je Nesert, kar pomeni “plamen”. Poznana je kot “prinašalka ognja” in ”tista, ki odpira tretje oko” skozi dvig izvorne moči skozi hrbtenični kanal.

Sekhmet (/ˈsɛkˌmɛt/[1] ali Sachmis (/ˈsækmɪs/), poznana tudi kot Sakhmet, Sekhet, ali Sakhet, je boginja bojevnica pa tudi boginja zdravljenja.
Predstavljena je kot levinja, najbolj ognjevita lovka poznana v Egiptu. Njen dih naj bi ustvaril puščavo.
Bila je zaščitnica faraonov in vodnica v dobrobit.
Ona je mogočna in poznana je kot Tista pred katero zlo trepeta.

Osebno menim, da je bila to interpretacija patriarhalne družbe skupaj s te, da so zanjo verjeli, da je ščitila faraone v bitkah in uničevala njegove sovražnike z ognjenimi puščicami.
Pravili so tudi, da je bila vojna kot balzam za njeno bojevniško srce in da so bili vetrovi v puščavi njen dih.
Zgodnji Egipt jo opisuje kot sončevo boginjo, katere telo je imelo sijaj opoldanskega sonca. Nosila je ime Gospodarica Plamena.

Spomnim se svoje izkušnje s Sekhmet v Egiptu v Karnaku, kjer nam je bilo dano, da smo v majhnem templju opravili zvočno iniciacijo.

Tam sem dobila uvid v to, da je Sekhmet božanski princip, ki ti pomaga najti strast onkraj tvoje jeze in besa.

Pomaga ti, da se zaveš svoje neskončnosti, da opustiš vso identiteto in strahove in pogledaš onkraj iluzije.

Moje srečanje z njo ni bilo nobeno naključje. Do potankosti preračunano srečanje je s seboj prineslo starodavno sporočilo strasti. Izgubljenega delčka moje duše, ki sem ga zamenjala za varnost v svojem življenju.
Pomagala mi je, da sem se povezala z vero, zaupanjem in dopustila duši, da prevzame vodstvo.

V Egiptu, v tej daljni deželi, kjer sem našla svoj dom sem začela hoditi po svoji Poti Ljubezni.

Sekhmet je bila tista, ki je v meni prebudila mojo divjo žensko, mojo izvorno naravo ženstvenosti na katero sem pozabila.

Njena vibracija je mehka, zelo sočutna in nedvomno zelo zaščitniška. Kot levinja je, ki ščiti svoje mladiče.
Njeno sporočilo je bilo zelo jasno: »Postavi svoje meje. Čas je za tvoje popotovanje.«

Vsako leto so Egipčani na začetku leta, ki je po egipčanski tradiciji v času odpiranja Siriusovih vrat, zdaj je to konec julija, imeli festival opojnosti, kjer so plesali, igrali glasbo in s tem pomirili divjost boginje. Ritualno so uživali velike količine piva, da bi imitirali pijanost, ki je ustavila bes boginje.

DIVINE.SI