Tudi letos lahko opazujemo meteorski dež Perzeidov, ki bo svoj vrhunec dosegel v noči z 12. na 13. avgust. Poletni večeri so kot nalašč za sanjarjenje pod mlečno cesto in opazovanje zvezdnih utrinkov.
Meteorski dež je sicer astronomski pojav, ki se pojavlja vsako leto okoli 12. avgusta. Meteorski dež je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke. Točka iz katere izvirajo meteorji se imenuje radiant. Perzeidov meteorski dež se imenuje zato, ker radiant leži v konstalaciji Perseus. Perzeidi so v grški mitologiji sinovi Perseusa.
Meteorji so posledica delcev, ki vstopijo v atmosfero Zemlje z izredno veliko hitrostjo. Manjši delci zaradi trenja pri gibanju skozi zrak izparijo. Večji delci pa pustijo svetlo sled, ki hitro izgine. Sled nastane zaradi zastojnega tlaka, ki deluje na delec pri gibanju skozi zrak. Večina delcev tako razpade in nikoli ne dosežejo površine Zemlje. Kadar pa delec (ali njegov del) pade na površino Zemlje, ga imenujemo meteorit ali zvezdni utrinek.
Meteorski dež Perzeidov ima svoj izvor v delcih, ki jih za seboj pusti komet Swift- Tuttle. Kometi so sestavljeni iz vodnega ledu in delcev kamnin. Ko pride komet v bližino Sonca prične led izhlapevati in s tem se sproščajo manjši delci. Vidimo jih kot kometov rep. Ti delci snovi imajo podobno sestavo in obliko kot meteoroidi. Na ta način se po celotni poti kometa razsujejo meteoroidi obliki meteoroidnega toka. Med kroženjem Zemlje okoli Sonca včasih Zemlja prečka ta meteoroidni tok in na Zemlji takrat opazimo meteorski dež. Meteoroidi z veliko hitrostjo vstopajo v atmosfero, zaradi velikega zastojnega tlaka, ki deluje nanje, se segrejejo in kažejo kot meteorji. Delčki potujejo s hitrostjo 200 tisoč kilometrov na uro proti Zemljini atmosferi. Zanimiv je pojav tako imenovanega. bolida: gre za zelo svetel meteor, ki na svoji poti v ozračje lahko tudi eksplodira.
Meteorski oblak skozi katerega Zemlja potuje vsako leto vsebuje delce, ki so stari okoli 1000 let, novejši delci prahu v toku so iz leta 1862. Meteorski dež Perzeidov opazujejo okoli 2000 let, večina zgodnjih informacij prihaja iz bližnjega Vzhoda. V katoliški religiji ga povezujejo s solzami svetega Lovrenca, saj datum njegovega mučeništva pade ravno na čas v keterem je meteorski dež viden, 10. avgusta.
Meteorski dež je možno opazovati vse od sredine julija, povezan je z odpiranjem Siriusovih vrat, največjo aktivnost pa doseže med 9. in 14. avgustom, kar je odvisno od lokacije toka.
Ko je meteorski dež na vrhuncu doseže količina meteoritov tudi do 60 ali več na uro. Vidni so čez vse nebo, vendar so zaradi poti Swift-Tuttlove orbite najbolj vidni v severni hemisferi.
DIVINE.SI