superfoods

Islandski lišaj

ISLANDSKI LIŠAJ (Cetraria islandica)

Konec 18. stoletja je bil islandski lišaj eno modernejših in zelo uporabljanih zelišč.
Prvi so ga za zdravljenje uporabili na Islandiji in po njej je dobil tudi ime.
Na severu Evrope, so ga uporabljali tudi v prehrani, kot sestavino za pripravo močnika, mletega pa so dodajali tudi moki za kruh.

Do danes se je njegova uporaba ohranila pri pljučnih obolenjih in kot krepčilni tonih po težkih boleznih.
Čeprav je poznan njegov antibiotični učinek, ga je znanstvena stroka malo cenila.

Njegovo učinkovitost so primerjali celo s penicilinom, na želatini iz alg agar-agar, so z njim zavirali rast bakterij in tako dokazovali te trditve.

V ljudskem zdravilstvu pa zelo radi posežemo po njem, predvsem po njegovih pastilah za žvečenje, kadar nas mučijo glasilke in kašelj.
Kot pri večini zelišč, je tudi pri islandskem lišaju njegova kurativna uporaba omejena na približno tri tedne. Če bi ga jemali v prevelikih količinah, bi nam lahko razdražil želodec in črevesje, čeprav v manjših količinah sluznicam želodca in črevesja zaradi sluzi in grenčin, ki jih vsebuje, zelo godi.

Sluzi, ki jih je v islandskem lišaju nad 50 %, zelo blažilno delujejo na sluznice v ustih in žrelu, kot tudi na sluznice v prebavilih. Blažijo tudi kašelj, saj sluzi v lišaju zaščitijo sluznico pred draženjem, lišajske kisline pa delujejo na mikrobe. Včasih so islandski lišaj uporabljali pri vseh, tudi hujših pljučnih boleznih (npr. tuberkolozi). Uspešna je njegova uporaba pri bronhitisu, kašlju, oslovskemu kašlju, zasluzenju v pljučih, odstranjuje oz. mehča tudi trdovratne, trde sluzi.
Grenčine v njem pospešujejo presnovo in krepijo telo. Grenke lišajeve kisline so ene izmed pomembnih zdravilnih učinkovin v lišaju. Njegove analeptične (poživljajoče) lastnosti so predvsem pomembne za pljučne bolnike, ki jim je upadla moč, kot tudi med težkimi boleznimi in po njih, pri izgubah krvi in slabokrvnosti (vsebuje tudi vitamin B12), pri nalezljivih boleznih, tudi pri sladkorni bolezni pripomore k boljšemu počutju.

Islandski lišaj izravnavajoče učinkuje na želodčno kislino, kar pomeni, da ga uživamo takrat, ko je je preveč, kot tudi, kadar imamo kisline premalo. Normalizira izločanje žolča, uporabimo pa ga lahko ob driskah, kot tudi ob zaprtju. Ponekod islandski lišaj zmeljejo v prah in z njim posipajo rane. To bi lahko upravičilo dejstvo, da vsebuje veliko joda. Dodajamo ga čajnim mešanicam, za pospeševanje izločanja mleka pri doječih mamicah.
V ljudski medicini se uporabljajo tudi v čaj namočeni obkladki pri golšavosti.

Islandski lišaj zelo cenijo tudi jeleni (ne le severni), ki radi pasejo med resjem in mahovjem, kjer raste lišaj. Najdemo ga skoraj po vsej severni polobli po goščavah, med resjem, mahovjem, v redkih, svetlih gozdovih, na pobočjih v višjih legah. Najbolj je razširjen v tundrah severne Evrope in Azije. Raste na tleh, v obliki gostih, pri nas pa običajno bolj redkih blazinic. Nabiramo ga od konca maja do septembra, ob suhem vremenu.

Lišaj ni klasično razčlenjen na korenino steblo in liste, temveč raste v obliki steljke, kakšnih 10 cm visoke listnate tvorbe, ki je s kratkimi nitkastimi, nepravilnimi koreninicami pritrjena na zemljo.
Lišaj je simbiozen organizem alge in glive. Mesece dolgo se lahko prehranjuje samo z vodo, ki jo dobi iz zraka. Po svoji zgornji strani je olivno zelen, če je otrdel zaradi pomanjkanja vlage tudi rdečkasto-rjav, spodaj pa sivkasto bel, z vidnimi drobnimi vdolbinicami.

Njegov vonj je izrazito zemeljski, rahlo zatohel, okus pa je grenak, sluzast in plehek. Ko ga poberemo, ga moramo dobro izprati in očistiti vseh nečistoč. To naredimo tako, da ga zelo na hitro operemo v čisti, mrzli vodi in to ponovimo vsaj pet krat. Nato ga drobno narežemo in čimprej posušimo.

Za čaj ga pripravimo tako, da ga namočimo čez noč v mrzli vodi in ocedimo. Čez ocejeno drogo, lahko ponovno nalijemo vodo, pustimo stati nekaj ur, segrevamo do vrenja in precedimo. Čaj pijemo topel ali ohlajen, praviloma neslajen, po požirkih čez cel dan. V drugo, mu lahko dodamo tudi plod sladkega komarčka, timijan in korenino sladkega korena (pri bronhitisu npr.)

Mešanica pljučnega čaja
v enakih delih zmešamo islandski lišaj, korenino sladkega korena, korenino sleza in pljučnik
Čaj za pomirjanje kašlja
islandski lišaj in korenino sleza čez noč namočimo v mrzli vodi. Zjutraj precedimo, nežno pogrejemo, dodamo žličko medu in počasi popijemo.

Čaj za spodbujanje teka
2 g islandskega lišaja prelijemo z 2 dcl vrele vode in po petnajstih minutah precedimo. V tem pripravku se bodo izlužile pretežno grenčine, ki delujejo na izločanje prebavnih sokov.

Sirup za pomirjanje kašlja
V 5 dcl vodi zelo počasi kuhamo 50 g islandskega lišaja cca 1 – 2 uri. Ugasnemo, precedimo. Ko se ohladi, dodamo nekaj medu. Jemljemo po žličkah, večkrat dnevno ob dražečem kašlju.

Patricija Šenekar

www.hiskazelisc.com

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja