Zagotovo poznaš tisti občutek hrepenenja po nečem v odnosu, pa ne znaš povedati po čem čisto zares hrepeniš.

Kot ženska sem se pogosto znašla v situaciji v odnosu, ko sva se prepirala, pa si tega nisem želela. In ni mi bilo jasno, kako sva sploh prišla do tja.

Želela sem si povezanosti. Bližine, tega, da bi me objel in me stisnil k sebi. Potem pa sva stala vsak sebi in vsak je zagovarjal svoj pogled na zadevo.

Moja zavezanost odnosu in razumevanju razlike med moškim in žensko ter globoka želja po povezanosti me je vodila, da sem odkrila knjigo Močno me drži. V njej avtorica dr Sue Johnson govori o tem, kako so vsi prepiri v resnici iskanje odgovora na eno vprašanje z mnogimi odtenki: Ali lahko računam nate, se lahko zanesem nate? Ali mi stojiš ob strani? Ali se boš odzval/a, ko te bom potreboval/a, ko te bom poklical/a? Ali sem zate pomemben/na? Ali ti kaj pomenim? Ali me sprejemaš in ceniš? Ali me potrebuješ, ti je mar zame?

Presenečena sem odkrila, kako so uničevalci ljubezni kot so jeza, kritika in zahteve, pravzaprav klici na drugo stran, prošnja po stiku srca s srcem. Vse to so poskus, da bi svojega dragega čustveno privabila nazaj in da bi ponovno vzpostavila občutek varne povezanosti.

O tem govori teorija navezanosti, da je ljubljena oseba tvoje varno zavetje. Ko je ta oseba čustveno nedostopna ali neodzivna, ostaneš ‘na hladnem’, sama in nemočna. Preplavijo te prvinska čustva – jeza, žalost, bolečina in predvsem strah. Kar pravzaprav ne preseneča, saj je strah tvoj alarm, ki se vključi, kadar je ogroženo tvoje življenje.

Izguba povezave z ljubljeno osebo ogrozi tvoj občutek varnosti. Takrat se sproži alarm v amigdali, v tistem delu v tvojim možganih, ki ji pravijo tudi centrala za strah. To območje v obliki mandlja v srednjih možganih sproži samodejni odziv; ne razmišljaš, temveč odreagiraš.

In če si za trenutek dopustiš, da se spomniš zadnjega prepira v katerem si se znašla. Zagotovo si v njem čutila nekaj strahu. Zase zagotovo vem, da v nesporazumu čutim nelagodje in tisto notranjo napetost. In če se takrat eden od naju spomni na to, da morava ustvariti varen prostor, se ustavi in zavestno ustvari povezanost, to hitro izzveni.

Če pa pozabiva na to in se strasti preveč razgrejejo, ali pa preden sva prišla do knjige, ki nama je pomagala pri razumevanju tega, kar se dogaja, pa strah lahko popolnoma prevzame nadzor.

To vodi v enega od dveh odzivov ali eden od naju zapusti prostor v želji, da se zavaruje pred napadom ali pa se začneva prekladati in obkladati s sojenjem in obsodbami. Kritika je običajno prva obramba, ki pa ne vodi nikamor. Kvečjemu k sebičnim zahtevam, ki pa so kot klic po nekomu, ki bi te potolažil in pomiril.

Ne glede na besede, ki jih uporabiš so to odzivi, ki kličejo po tem, da bi te partner opazil, da bi ti pokazal, da mu je mar. Umik pa je itak poskus, da se te stvari ne bi dotaknile in te prizadele.

Izziv je v tem, da strategije za spopadanje s strahom pred izgubo povezave vsaj na začetku delujejo. Ker pa deluješ iz nezavednega in tega ne vidiš, tovrstni odzivi vodijo v spiralo negotovosti, ki ustvarja vedno večjo oddaljevanje in razdaljo.

To vodi v situacije, kjer se nobeden od vaju ne počuti varno. In zagotovo si me že slišala govoriti o tem, kako pomembno je, da ustvariš občutek varnosti v sebi. Vendar to lahko narediš le, če zavestno prevzameš vlogo starša v svoji notranjosti takrat, ko tvoj notranji otrok čuti, da ni varen in seže ven, v zunanji svet k nadomestnemu staršu po varnost.

Izziv je v tem, da tvoj partner ni tukaj, da bi bil tvoj nadomestni starš. In tudi ti si že krepko prerasla svoja otroška leta. Vendar tvoj notranji otrok še vedno je v tebi. In če nočeš prevzeti odgovornosti zanj in za njegove potrebe, se boš vedno znova znašla v preživetvenih mehanizmih, kjer boš poskušala skozi svoje najzgodnejše dinamike od partnerja dobiti to, kar potrebuješ.

Zakaj ne slišiš klica po pozornosti in povezanosti in se ne odzoveš ljubeče, če pa ljubiš svojega partnerja? Zato, ker nisi uglašena z njim. Ker nisi pozorna nanj. Ker se ukvarjaš s svojim notranjim doživljanjem.

Ena najbolj pomembnih lekcij v mojem osebnem življenju je bila učenje novega jezika. Jezik ljubezni je eden od načinov, kako lahko svojemu partnerju jasno in glasno sporočiš, kaj potrebuješ od njega in da potrebuješ občutek medsebojne povezanosti.

Ob tem pa je neodločnost in nejasnost, vsaj pri ženskah, pogosto povezana s tem, da v resnici ne poznaš ali pa si zmedena glede svojih lastnih potreb. Enostavno misliš, da svojemu partnerju sporočaš potrebo po povezanosti, vendar jo poskušaš sporočiti skozi uničevalce ljubezni, z jezo in frustracijo, kar vodi v sebične zahteve in pogojevanje, namesto da bi jasno izrazila kaj potrebuješ.

Vse to pa vodi v prepire namesto v objeme. Zase vem, da je poznavanje erotičnega jezika zelo pripomoglo k temu, da sem prepoznala, kako je čustvena bližina nekaj, kar je blizu meni, moj partner pa ima bolj potrebo po telesnem stiku in spolnosti.

Šele, ko sva se začela odkrito pogovarjati o svojih potrebah in o tem kako drugače dojemava bližino in kako pomembna je radikalna iskrenost na področju potreb, sva začela stopati ven iz tega, kar dr. Sue Johnson  imenuje Vražji plesi.

Kajti v praksi je tako, da dlje časa, ko sta partnerja v tem občutku nepovezanosti, bolj negativne postajajo njune interakcije. Trije odzivi, v katere se najpogosteje ujamemo so: iskanje krivca, protestna polka ter zamrznitev in beg. Daleč najpogostejši od teh treh je protestna polka. V tem plesu je en partner kritičen in agresiven, drugi pa odsoten in zavzema obrambno držo.

Psiholog John Gottman z Univerze v Washingtonu iz Seattla je v svojih raziskavah odkril, da obstaja za pare, ki se ujamejo v ta vzorec v prvih nekaj letih zakona, več kot 80-odstotna verjetnost ločitve v štirih ali petih letih.

Iz izkušenj vem, da je najbolj ključnega pomena, da se zmoreta ustaviti in prepoznati uničevalce Ljubezni, da se to ne bi zgodilo. Gottman jim pravi tudi jezdeci apokalipse.

Leto 2009, ko sem bila soočena s tem ali ostati v odnosu ali oditi me je naučilo veliko. V zadnjih devetih letih vedno znova odkrivam, da je takoj za upočasnitvijo pomembna zavestna izbira, da postaneš varuhinja Ljubezni namesto uničevalka.

In temu sledi zaveza. Ko se zavežeš varovanju Ljubezni in se začneš učiti orodij, ki ti pomagajo varovati namesto uničevati ljubezen. Eno pomembnih orodij je prijaznost.

Potrebno je dosledno dajati v prakso prijaznost in orodja s pomočjo katerih začneš ustvarjati novo navado v svjem odnosu.

Če si pripravljena na varovanje ljubezni in želiš okrepiti moč ljubezni v sebi te vabim na 40 dnevni plan varovanja ljubezni, kjer bom s teboj delila več. Pofočkaš se lahko na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena

Delno povzeto po knjigi dr. Sue Johnson: MOČNO ME OBJEMI