piše: Anaya Nandaprema

Ne dolgo nazaj se je, saj veste “slučajno”, blaginja odločila, da se mi predstavi tako, da sem bila vprašana, kaj je to.  Ko sem slišala besedo blaginja, sem dojela, da vem o njej samo to, da je ena od slovenskih besed, pomen mi je bil znan, vendar v mojem besednjaku je ni bilo, še manj pa v mojem globljem dojemanju in čutenju. Ob tem sem doživela en velik aahhhaaaaaa! In marsikaj mi je postalo jasno.

Celo življenje sem bila v vibraciji pomanjkanja in žrtve. Podedovano, privzgojeno in priučeno. Seveda mi ni bilo všeč. Zadevo sem vzela zelo resno. Menila sem, da je obilje druga stran pomanjkanja in se začela intenzivno truditi, da se naravnam na obilje. Bila sem na delavnicah manifestacije obilja, delala zdravljenja, miljauženkrat imela uvide in sporočila mojstrov in Boginj na to temo in zdelo se mi je, da mi je veliko jasno. Vem, da sem kreator svojega življenja in svojega finančnega stanja. Od začetka nisem ravno verjela, ker za vse pa reees nisem jaz kriva. Vendar sem vzela stvar resno in delala manifestacije obilja, finančnega in drugačnega. Obilje, obilje obilje…

In sem ustvarjala obilje prilivov in še večje obilje odlivov, ki so se udejanjali na najbolj bizarne možne načine. Na koncu sem spet bila v pomanjkanju. Enako je na drugih področjih. Odnosih, delu, zdravju…. Ves čas sem iskala, kaj je tisto, kar to povzroča. Že davno sem ugotovila, da je v meni nezavedno, ki priteguje in manifestira take na momente zelo bizarne situacije. Ugotovila sem, da je to stanje, navada pomanjkanja in menila sem, da je obilje drugi pol pomanjkanja. Saj veste, ko rečeš obilje, si predstavljaš kupe zlata in dragih kamnov, ki jih kozmos stresa nate. Pa ni. Obilje pomeni natančno to, kar pomeni – presežek nečesa, česarkoli. Obilje dežja, obilje izgub, obilje težav… to so ravno tako legitimni izrazi obilja kot obilje denarja in obilje prijateljev.  Druga stran pomanjkanja je blaginja.  Blaginja nima polarnosti. Odsotnost blaginje je pomanjkanje. Tako kot je odsotnost zdravja bolezen.

Eden od Božanskih zakonov je zakon vibracije ali zakon gibanja, ki pravi, da se vse giblje, nič ne miruje. Še tako trd kamen ki ga daš pod dovolj dober mikroskop, se na nivoju najmanjših delcev giblje – vibrira. Ker nič ne stoji, to pomeni, da se vse giblje v rast ali v smrt, ali se širi ali krči, ali razcveta ali stagnira. Vibracija s stagnacijo pada in z razcvetom raste. In še ena pomembna lastnost vibracije, ki oblikuje dogajanje našega življenja je: vibracija privlači k sebi vibracije z enako valovno dolžino. O tem govori drugi vsem dobro znan zakon: Zakon vzroka in posledice, zakon karme ali po domače: kar seješ, to žanješ. Tudi mi vibriramo. Svojo vibracijo ustvarjamo zavestno, kar je žal majhen procent, naša podzavest pa vibrira in magnetizira 24ur na dan 7 dni v tednu. Če želimo res spremeniti svoje življenje, potem moramo spremeniti vibracijo svoje podzavesti. Zavest – stanje blaginje ali stanje pomanjkanja prežema vse aspekte našega bivanja od zdravja, ljubezni, odnosov, materialnega stanja do uspeha.

Vibracija pomanjkanja in vibracija blaginje sta temeljni vibraciji, iz katerih se rojevajo vse ostale vibracije zavesti.

BLAGINJA – širjenje, rast (modro)

POMANJKANJE – krčenje, stagnacija (rdeče)

Ljudje, ki vibrirajo v pomanjkanju, vidijo v življenju predvsem probleme, krivijo za svojo nesrečo druge, se pritožujejo, kritizirajo, iščejo izgovore, so polni zamer ali strahov, vidijo življenje kot pol prazen kozarec in si mislijo: “Joj pa koliko časa še. Bog zakaj mi to delaš?” Ljudje, ki vibrirajo v vibraciji blaginje vidijo v življenju priložnosti, sprejemajo odgovornost za svoje življenje in kreacije, so hvaležni, veseli sreče drugih, vidijo dragocenost in lepoto življenj, vidijo življenje kot pol poln kozarec in si mislijo, “Mmm super, lahko dam še nekaj svojega notri!”

Sprejemanje je točka prehoda med nižjimi vibracijami zavesti, katerih skupni imenovalec je pomanjkanje, in višjimi vibracijami zavesti, katerih skupni imenovalec je blaginja. Sprejemanje ne pomeni, da ti je všeč, temveč, da sprejemaš in spoštuješ vse Božanske kreacije in njihovo vlogo v svetu. To je točka, ko si v miru z vsem. Običajno je to tudi točka, ko se upiranje življenju prevesi v zaupanje v življenje.

Blaginja ali blagostanje pomeni blago-stanje našega bitja, zavest in vibracija miline, radosti do življenja, zaupanja življenju, da je zate vedno poskrbljeno, da imaš vedno dovolj vsega, kar potrebuješ. Če bi  stanji blaginje in pomanjkanja primerjali z drevesom, potem so to korenine. Srkajo iz zemlje in iz njih raste drevo. Od sposobnosti korenin je odvisno, kako veliko drevo lahko zraste. Tako sta vibraciji pomanjkanja ali blaginje tisti, prek katerih soustvarjamo z univerzumom. Če našo podzavest prežema pomanjkanje, potem nam bo, ne glede kaj bomo ustvarili, še vedno ostal občutek pomanjkanja. Če nas prežema blaginja, potem ne glede kaj ustvarimo v življenju, nas še vedno prežema občutek zadovoljstva do življenja. Višja kot je naša vibracija, več možnosti se nam odpira, vidimo, da nam življenje ponuja več možnosti . Zdi se, da nas življenje podpira, upamo si več, zaupamo si bolj in možnost, da ustvarimo, kar si res želimo, je večja.

Znan je stavek iz svetega pisma iz enega od psalmov po Mateju, ki gre približno takole: “Tisti, ki imajo, bodo imeli več, tisti, ki nimajo bodo izgubili še to”. Dolgo mi ni bilo jasno, kaj hočejo povedati s tem. Prav nič lepo in spodbudno ni slišati. No zdaj vem. V bistvu bi moralo biti:

“Tisti, ki imajo zavest in vibracijo blaginje, bodo imeli več, tisti, ki je nimajo, bodo izgubili še to, kar imajo”.

Stvarstvo se pogovarja in so-ustvarja na temelju zakonov univerzuma. In zato jih je dobro poznati,  razumeti in upoštevati. Tudi izjava, da imamo svobodno voljo je malček pomanjkljiva. Do svojega življenja imamo z zakoni univerzuma enakopravno pravico. Imamo svobodno voljo, če razvijemo svoje zavedanje ter upoštevamo zakone univerzuma ali če jih ne. Zakoni delujejo v obeh primerih.

Ko vibriraš v pomanjkanju potem je ljubiti sebe, resnično, globoko in zavestno res težko, ker se pomanjkanje in ljubezen se izključujeta med seboj. Ko se prestaviš v resnično sprejemanje sebe,  zaupanje sebi in Starniku v sebi, takrat lahko začutiš dragocenost samega sebe ter resnično in globoko ljubezen do sebe.

Vprašanje je, če si eden tistih, ki živi v paradigmi žrtve in pomanjkanja, kako to spremeniti. Zagotovo je samospoznavanje pot do tega.

Najprej se je potrebno res zavedati, kaj počneš, kaj čutiš, kako deluješ, kako čustvuješ. Brez sojenja in brez cenzure.

Drugi korak je, da ugotoviš, zakaj počneš, kar počneš, od kod ti tak podzavesten pogled na svet. En del je podedovan, en del je privzgojen že v zgodnjih otroških letih. Oba dela sta vezana na telo in um – na osebnost. Poleg tega pa nosimo tudi zapise duše. Duša v sebi nosi predvsem vibracijske spomine vseh naših preteklih življenj in globoko hrepenenje in cilj, da se vrne nazaj v stanje enosti, celostnost, da zraste v našo Božansko podobo Jaz sem, ki sem. Ti zapisi so shranjeni v naših čakrah. Seveda si duša izbere takšne starše in okoliščine, kjer bo lahko izpolnila, kar si je zadala.

Tretji korak je, da se zaveš, da imaš izbiro in moč, da se spremeniš, da spremeniš svojo zavest, svojo vibracijo in svoje življenje.

Četrti korak je, da to narediš. Znanje in zavedanje lahko veliko pomagata pri tem. Navzkrižje interesov, ki nastane ob tem ko podzavest vibrira v eni vibraciji zavest pa v drugi, je lahko zelo boleče. Um nori, živčni sistem je preobremenjen in lahko vpliva na telo, ki se odzove z bolečino ali boleznijo. V takih trenutkih je pomembno, da veš, da lahko vsak trenutek sproti zavestno spreminjaš naravnanost, toliko časa, da bo postala samodejna. Mnogi ne zdržijo te faze, se ustrašijo in gredo nazaj v star film. Vendar večkrat, ko okusiš drugo stran, težje je ostati v starih nizkih vibracijah.

Jaz sem dosegla odločilni obrat z meditacijo. Povezala sem se z vsemi ravnmi stvarstva in prosila, da me peljejo v prostor, čas in situacijo, kjer se je moja naravnanost spremenila iz zavesti blagostanja v zavest pomanjkanja. Znašla sem se v življenju in situaciji, tisoče let nazaj, kjer sem bila kot moški v ječi, vklenjena, mučena, izdana. Kot človek sem bila razočarana nad življenjem in ljudmi. Kot Božansko sebstvo pa sem se takrat odločila, da se podam v izkušnje in spoznavanje sebe kot Sebstva v življenjih izgub in takega ali drugačnega pomanjkanja. Ko sem vprašala, če je bil v to, da sem končala vklenjena, vpleten kdo, ki ga poznam v tem življenju, sem dobila jasen odgovor, da je, vendar to ni važno, ker sem se jaz kot Sebstvo sama odločila, da se izkušam čez igre pomanjkanja. In sem se spoznavala v pomanjkanju, ooo jaaa, do sedaj. Ko sem začutila, razumevanje in pomen tega, se je v meni v popolnem miru rodila odločitev, da je dovolj, da lahko izberem in se naravnam na blaginjo. In sem se.  Z vsem zavedanjem in spoštovanjem izkušenj pomanjkanja in vseh svojih kreacij iz pomanjkanja, se odločam živeti blaginjo in kreirati iz stanja blaginje.

Seveda so izzivi, vendar izbiram blaginjo, en dih naenkrat, vsak dih in to priporočam vsakemu.