Tale oktober je bil resnično mesec poln izzivov, premikov in predvsem, vsaj v mojem svetu prevrednotenja in zaključevanja. Zanimivo je, ko opazujem svoj koledar za oktober, ker sem vanj na začetku januarja vpisala za energijo svoje Amazonke Premik/Preboj. In ko danes gledam na ta mesec, je meni dejansko prinesel izjemen preboj. Stojimo na prehodu, ko se zaključuje eno leto in vstopamo v obdobje notranje tišine, negovanja, preden bomo obrnili list in vstopili v novo.
Kjer se je mene ta mesec tako zelo dotaknil je ravno v moči zaključevanja. Pogosto pišem o tem, da smo ženske bitja projektov in da je zapiranje vrat v našem življenju zelo pomembno. Kajti, ko si voljna zapreti vrata, se odprejo nova. Dokler ne zapreš starih vrat, tudi novih ne moreš odpreti. Moč zaključevanja je izjemna in do nje imam zdaj popolnoma nov odnos. Spoštujem jo, sprejemam jo, objemam jo.
Samhain je staro keltsko novo leto. Predstavlja zaključek žetve, čas hvaležnosti, čas umiranja, ko v naravi skozi odpadanje listja in proces kompostiranja nastaja prst, bogata s hranili, za novo rast. Brez dvoma je to najbolj mistični čas, ko so tančice med svetovi še posebej prosojne in zato skozi njih lahko uzremo odseve svojih prednikov, sporočila onkraj časa in prostora. To je čas, ko stopamo v stik s svojo modro žensko, s svojo vizionarko, s tistim delom v sebi, ki enostavno ve.
Giuliana Serena je o Samhainu zapisala:
“Ta čas v letu je izjemno potenten, da se spustite v žalovanje, da dovolite izkušnji izgube, da pronica skozi vašo tanko kožo in zapolni področje srca.
Namesto valjanja ali utapljanja v preteči temi, izkoristite priložnost, da pokličete moč zaključevanja, svojih strahov, pred smrtjo samo.
Kajti v prostoru srca je v vsakem od nas priložnost, da občutek izgube navdihnemo z ljubeznijo. S povezanostjo. S hvaležnostjo.”
Torek 28.10.2014 je bil zame tak dan. Dan zaključevanja. Dan, ko sem imela občutek, da pri živem telesu umiram. Ko so me prijateljice spraševale, kaj je z menoj, je bil edini ustrezen opis, ki sem ga lahko ponudila, da umiram. Saj vem, sliši se sila dramatično, vendar je občutek vse prej kot prijeten. Bilo je kot bi vstopila v zono somraka, kjer je bilo vse videti groteskno in kjer sem bila priča vsem svojim še nezaključenim stvarem, ki jih je potrebno zaključiti do konca leta, beri 31.10.2014. Danes 31.10. lahko rečem, da so za mano trije sila intenzivni dnevi, dnevi preporoda. Dnevi soočanja s stvarmi, o katerih se nisem želela izjasniti in jih zaključiti. Soočena s svojimi strahovi pred zavrnjenostjo in nevidnostjo, skupaj z vso zgodovino mojih prednikov sem tako ležala v noč za nočjo brez sna, nekje v medprostoru. Vse kar sem si vedno znova prigovarjala je bilo; Taja, domov, domov, domov.
Soočala sem se s svojimi najhujšimi strahovi, ponovno. Vendar sem vedela, da je potrebno biti prisotna, popolnoma tukaj in zdaj, budna, v opazovanju. Sedela sem s svojimi strahovi in se z njimi pogovarjala. Dovolila sem si, da so se mi pokazali v svoji polni moči. Vedela sem, da je nesmiselno, da jih poskušam odgnati ali se boriti z njimi, ponovno so me prišli preizkusiti. Vsakič, ko se premikamo v novo, se strahovi zberejo in nas preizkusijo ali bomo stopili naprej ali bomo obstali na mestu. In tukaj so bili. In jaz z njimi.
Kajti šele, ko smo jih pripravljeni uzreti in jih objeti v sebi naredimo prostor za novo izbiro. In moja izbira je bila zelo jasna. Zapiram stara vrata. Čas je, da stopim svoji usodi naproti.
To je čas, ko je potrebno reči zbogom. To je čas, ko sem ponovno sama sebi dala vedeti, da lahko zaupam sebi. To je čas ponovnega rojstva.
In na tej točki, ko vstopamo v najtemnejši del leta, ki nas bo soočil z vsem, kar sami sebi postavljamo na pot kot oviro, je pomembno, da prepoznamo, da nam nihče nič ne dela, da se vse odvija uglašeno z našimi srčnimi željami. In če kdo, potem je vsak sam tisti, ki si preprečuje svoj razcvet.
Vstopamo v čas, ko se je potrebno vprašati, kaj zaključujem?
Kaj je tisto, kar bo ostalo v tem letu?
Katere stare navade bodo ostale tukaj?
Katere ranjenosti sem voljna pustiti za seboj?
Nikar ne pozabite, da je za usvojitev nove navade potrebnih 40 dni. In če želite v novo leto 2015 vstopiti čisti, kot nepopisan list papirja, je zdaj čas, da zaključite leto in nato izkoristite čas do konca leta za to, da usvojite in utelesite novo navado.
Samosprejemanje imenujemo tudi samospoštovanje. Ko sebe sprejmeš v celoti, se tudi spoštuješ v celoti. In to ali se sprejemamo ali pričakujemo od drugih, da nas bodo spoštovali je past v katero se v odnosih zelo radi ujamemo. Zaradi zakona privlačnosti je v zunanjem svetu vse tako, kot je v notranjem. In tako kot je v notranjem, je tudi v zunanjem. Kot zunaj je znotraj, kot znotraj je zunaj. Kot zgoraj je spodaj in kot je spodaj je zgoraj.
Vse je Eno in Eno je v vsem.
Želim vam čaroben, izjemen in prijazen Samhain.
Taja Albolena