(*part near- dva dela, ki sta si blizu, dve vzporedni poti)
Pred časom mi je prijateljica zelo lepo opisala, kaj je partnerstvo; Ko dve celoti prideta skupaj in postaneta neskončno. Smisel partnerstva naj bi bil, da se družita dve popolnoma samostojni osebi, ker jima je v dvoje prijetneje, kot če sta sama.
Ko sem začela raziskovati razliko med moško in žensko naravo sem dojela, da je moški po naravi tisti, ki poskrbi, da je ženska srečna še bolj. Šokirala me je izjava številnih moških, da partnerstvo zapuščajo takrat, ko ocenijo, da ne morejo narediti ničesar več, da bi žensko osrečili. Zato govorim o tem, kako pomembno je za žensko, da ne pričakuje od moškega, da jo bo osrečil in naj ne prepričuje moškega, da ga neskončno ljubi, da ne more živeti brez njega, da si ne predstavlja kako bi bilo, če bi jo zapustil, da bi bila brez njega čisto izgubljena. Tovrstna odvisnost običajno moške požene v beg, kajti moški ni odgovoren za srečo ženske in običajno se moški tega zelo dobro zavedajo.
Na drugi strani je ena najbolj seksi stvari za moške ženska, ki je zadovoljna sama s seboj, se ima rada, je srečna, ji je lepo na tem svetu, ki ve in pove, da je življenje lepo – vendar je z njim življenje še lepše in da si zato želi biti s svojim moškim.
Smisel partnerstva ni v dopolnjevanju, temveč v sožitju. Dejstvo je, da nimamo partnerja zato, da nas dopolnjuje, izpolnjuje, podpira, uravnoveša, kajti s tem zgolj obremenjujemo drug drugega. Partner je del našega življenja, ker je z njim življenje lepše, prijetnejše, bolj bogato, ker si želimo biti z njim in ne zaradi tega, ker moramo biti, ker drugače ne znamo ali ne zmoremo.
Vsak človek je Celota zase. Ljudje smo energijska bitja in pretoki energij so vseskozi prisotni med nami. Spori, konflikti so pogosto način, kako drugemu vzamemo energijo. Eden najpogostejših načinov jemanja energije drugi osebi, pravzaprav gre za to, da osebo na drugi strani pripravimo v to, da nam energijo da sam od sebe, je kastracija moških in objektivizacija žensk. Na tak način pripraviš osebo na drugi strani, da se počuti skrušeno, uničeno in ti da svojo energijo. Ko nekomu primanjkuje energije, ni več »samostojna celota«, podzavestno na nek način prične črpati energijo od partnerja. Štirje jezdeci apokalipse, kot jih imenuje Gottman so: kritiziranje, zaničevanje, obrambni mehanizem in umik vase. To so načini, kako pravzaprav dobimo energijo od osebe na drugi strani.
Dejstvo je, da nam vesolje vedno pošlje na pot “pravega” partnerja, tistega, ki ga v danem trenutku potrebujemo za naš razvoj. Osebna rast je proces odlaganja mask, plasti biserovine, ki smo jo skozi otroštvo naložili okoli tistega kamenčka, ki draži naše jedro. Potrebujemo torej točno take partnerje, ki nam bodo pomagali s svojim obnašanjem in odnosom priti do določenih spoznanj, da bi lahko sprejeli sami sebe točno taki kot smo. Upiranje življenju in lekcijam, ki smo jih izbrali sami zase nas vedno znova zgolj oddaljuje od sebe, od svojega izvornega Bitja.
Pogosto ljudje, ki jih frustrirajo določene stvari v povezavi z njimi, poskušajo spreminjati svoje partnerje, namesto, da bi stvari sprejeli v sebi. In s tem privlačijo k sebi vedno enake partnerje. Fascinira me, ko se pogovarjam z ženskami, kako se vzorec vedno znova ponavlja in tako vedno znova pridejo z vsakim partnerjem v isto situacijo – stojijo pred isto “domačo nalogo”, ki se ji ne morejo izogniti, ne glede na to, kako močno poizkušajo. Sprejemanje je ključnega pomena. Sprejemanje same sebe. Sprejemanje osebe na drugi strani. Sprejemanje situacije. Sprejemljivost je edini ključ, ki te v življenju premika naprej po spirali rasti. Zato je popolnoma odveč imeti kakršne koli občutke krivde: zakaj sem se povezal/a ravno z njim/njo…? S komerkoli bi se, bi preigravali iste zgodbe.
Bistvo vsega je sprejemanje sebe, ljubiti sebe. Šele, ko sprejmemo sebe in znamo živeti sami s sabo, ko partnerja ne potrebujemo, da bi nas osrečil, ko ugotovimo, da ne potrebujemo nikogar zunaj sebe, da bi se naslonili nanj, iskali varnost, zaščito, podporo… šele potem prepoznamo dragocenost, vrednost partnerstva. Part-near – gre za dva delca, ki sta si blizu.
Partner nam je poslan, da nam ( in drug drugemu) pomaga do teh spoznanj. Vsaka oseba je prava za tisti trenutek. Energijsko ujemanje vedno poskrbi za to, da k sebi pritegnemo nekoga, ki nas dopolnjuje. In ravno zaradi tega, ker gre za dve Celoti, za dva delčka, dva atoma, ki se povezujeta v neskončno, lahko skupaj rasteva v neskončnost.
Osebno sem mnenja, da je ogromno odvisno od ženske. Predvsem zato, ker se moški odzivajo na žensko. Če je ženska radostna, zadovoljna, izpolnjena v sebi, potem se moški odziva na to in bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bo iz ženske potegnil tisti najboljši del nje. Rast je vedno vzajemna, sledimo drug drugemu, vendar drži, da nekdo mora začeti. In pogosto v partnerstvu enostavno čakamo na osebo na drugi strani, da bo naredila nekaj.
Včasih nam na pot pride nekdo, s katerim ne “čutimo” kemije. Skozi izkušnje vidim, da je prijateljstvo ena tistih stvari in katere se običajno razvije tista prava povezanost, zaupanje, spoštovanje in globoka ljubezen. Nikoli ne vemo, kdaj zamujamo lastno šolo, ki bi nam pomagala pri sprejemanju sebe, če zavračamo ljudi, ki nam prihajajo na pot, češ da niso tisti »pravi«.
Vesolje vedno poskrbi za to, da v naše življenje pride tista duša, ki je v energijskem ujemanju z nami. Vendar je najpomembnejša stvar stik s sabo, povezanost s seboj in poznavanje sebe. Človek mora biti sam zase celota. Bistvo partnerstva je, da sta dve celoti druga OB drugi in ne ena NA drugi. In če se ena odmakne, druga še vedno stoji pokonci! Brez občutkov izkoriščanosti, izčrpanosti, izrabljenosti, obe lahko “dihata”, nihče ne visi na drugem, nihče ni odvisen od prisotnosti drugega. Oba imata energije dovolj, in ta se lahko prepleta in plemeniti. Nihče ni VEČ, nihče ni MANJ. Če smo celota, smo svobodni, in če je tak tudi naš partner, ga sprejemamo takega kot je, spoštujemo takega kot je. Prepoznavamo stvari, ki nam jih odslikava, ne iščemo na njem in od njega stvari, ki bi jih sami radi imeli, ker se zavedamo da je vse v nas. Vse je eno in eno je v vsem.
Partnerstvo zakompliciramo do konca, ker ga popolnoma narobe dojemamo. Bistvo partnerstva je soustvarjanje, sodelovanje, da sebe deliš z osebo na drugi stvari. Bistvo je v tem, da dve Celoti čutita intimno bližino, globoko povezanost, zaupanje, ranljivost in skupaj uživata dneve, ki jih imata na voljo … skupaj.
Bodi Sijajno!
Taja Albolena
P.S.: Če te zanima več na temo partnerstva se mi pridruži na enodnevnem druženju, več na povezavi tukaj…