Kako se odzoveš na bolečino, na izgubo, na žalost, na obup ljudi v soseski, ki nimajo za položnice?
Ali pa na tisoče ljudi, ki jih vojna preganja od doma?

Lahko pobegneš, lahko greš v boj ali pa ignoriraš celotno zadevo.
Vse to so avtomatski odzivi, ki jih nosimo v svoji notranjosti in po katerih večina ljudi deluje.
Ko se počutimo ogroženi gremo v napad, boj ali ignoriranje.
In številni ljudje se danes počutijo ogroženi.

Ob tem se spomnim kako je prijateljica pred dnevi v strahu spraševala, kaj ta reka ljudi, ki prihaja v Evropo pomeni za njeno življenje?

Kaj nam je še na izbiro poleg teh avtomatskih odzivov? Da držiš svoj prostor in si prisotna, s tem kar je, v sočutju. Ena najpomembnejših veščin, ki jih moramo v svojem življenju usvojiti, ko stopimo na svojo pot osebnostnega razvoja in prevzemamo polno odgovornost za svoja življenja je, da zmoremo držati sebe in svoja čustva, svoje občutke, svoje misli in svoje pretekle izkušnje.

Držanje svojega prostora je v prvi vrsti povezano s sočutjem. To pomeni, da opustiš sojenje, razsojanje in kritiziranje. Ko si priča situaciji, in si v svojem prostoru, ne poskušaš vplivati na situacijo, jo spreminjati, da bi ustrezala pričakovanjem. Ne poskušaš doseči ciljev ali rezultatov na točno določen način. Enostavno si s tem kar je.

Spomnim se sebe izpred nekaj let, kako sem vedno, ko se je dogajalo nekaj neprijetnega poskušala v zvezi s tem nekaj narediti. Ker nekaj je pač treba narediti v zvezi s tem, kar se dogaja. Ker sem poskušala spremeniti stvari, da se ne bi počutila neprijetno. Potem me je življenje naučilo prve lekcije, da si s tem, kar je.

Kaj čutiš ob tem? Čutiš upor, jezo, strah, žalost? Karkoli čutiš je pomembno, da to sprejmeš. Bi lahko bila situacija drugačna? Brez dvoma, če bi xyz naredil stvari tako in tako… vendar jih ni. Tukaj si, s tem kar je. Lahko sprejmeš, da si tukaj, s tem kar je in čutiš v sebi, kar čutiš?

Leta sem brcala, grizla, se borila, poskušala spremeniti stvari, dokler nisem dojela, da življenje teče. Jaz se lahko razburjam, jezim, kričim kakor hočem, vendar s tem ne bom spremenila situacije. In tako sem se naučile pomembne lekcije držanja svojega prostora, da držiš svoja čustva, svoje občutke in svoje misli. Da si z njimi, si priča temu, kar je prisotno… s sočutjem do sebe.

Ko držiš svoj prostor se zavedaš tega, kar je prisotno v tebi in to lahko sprejmeš v sebi.
Ko imaš izkušnjo nečesa, lahko živo čutiš s tistimi, ki doživljajo enako. Vendar je izziv v tem ali si dopustiš, da odpreš svoje srce in čutiš to kar je. Ranljivost je živa, je občutljiva, je iskrena. Ko si priča nekomu, ki izkuša bolečino, težave, je zelo pomembno, da si ti lahko nevtralna, brez sojenja, brez simpatije, kajti vedno, ko si v simpatiji z nekom, sesuješ svoj energijski prostor in greš v doživljanje osebe na drugi strani. Poskušaš nekaj narediti, osebo rešiti in ob tem pozabljaš na dejstvo, da je tisto, kar odpre prostor zdravljenja pravzaprav tvoja sposobnost, da ostajaš v svojem prostoru in da na drugi strani držiš prostor zdravljenja za osebo na drugi strani.

Da ne poskušaš kogarkoli spreminjati in da zaupaš, da se zdravljenje dogaja samo ob tem, ko si s to osebo, je izjemno pomembno. Ko odpreš svoje srce in držiš svoj prostor, se oseba ob tebi počuti varno, da je točno taka kot je. V taki situaciji ti ni treba veliko govoriti, to, da čutiš z osebo na drugi strani zadošča, da se zdravljenje zgodi. Držanje prostora za drugo osebo je ustvarjanje varnega prostora v katerem lahko oseba začuti sebe, vidi svoje misli in doživlja sebe tam kjer je. Čarobnost je ravno v tem, da oseba sama začuti, kaj čuti v sebi, brez potrebe po tem, da bi stvari zatrla ali se jim izognila.

Vendar je izjemno pomembno zavedanje, da moraš ti najprej poskrbeti zase in držati svoj prostor, da bi lahko držala prostor za nekoga drugega. Če ti ne poskrbiš najprej zase, boš izkusila izgorelost ali pa boš v stiku z bolečino postala otopela, cinična ali pa boš stvar ignorirala.

Pomembno je, da v teh intenzivnih časih poskrbiš zase in držiš svoj energijski prostor, preden se podaš v to, da držiš prostor za nekoga drugega. Neresnica je, da je sebično, če najprej poskrbiš zase. V resnici je dejanje zavezanosti in velikodušnosti, da poskrbiš, da si najboljša možna Ti, ko podpiraš druge. Ko si ti stabilna, srčna in srečna, bodo tudi drugi imeli precej več od tebe.

Da se pripraviš na možen konflikt, frustracijo, strah, jezo, žalost, zavist ali nepravičnost, moraš biti s sabo, sedeti s seboj, biti priča sebi in se zazreti v svoje srce. Soočiti se moraš z vsem, kar je v tebi, preden si lahko priča za nekoga drugega. Če hočeš držati prostor za nekoga drugega, stvari, ki so v tebi ne moreš skriti pred sabo. Karkoli doživlja oseba na drugi strani, če želiš držati prostor za zdravljenje, se moraš s tem prej soočiti v sebi. Ne moreš skriti stvari v svoji senci, kajti to, kar je skrito v senci, bo prišlo na površje na načine, ki jih ne želiš, takrat, ko si pod stresom.

Ko si ti pomirjena s svojimi občutki v sebi, ti ni težko sedeti z osebo v bolečini, izgubi. Če si ti pomirjena z bočečino in izgubo vsebi, si v sprejemanju tega čustva in lahko boš sprejela osebo, ki je v tem čustvu. Če želiš drugemu ponuditi sočutje, razumevanje in razrešitev problema, moraš to najprej ponuditi sebi. Šele, ko si lahko sama sebi priča s sočutjem, si lahko priča za nekoga drugega s srčnostjo, pogumom in močjo.

Ustvariti moraš posodo za težke izkušnje, čustva, travme ali strahove. In to običajno ni enostavno, vendar je nujno potrebno.

Nekaj nasvetov kako držati prostor zase:
1. Nauči se, kdaj je bolj modro, da odideš. Ravno zaradi tega je ključnega pomena, da opazuješ sebe. Ne moreš služiti drugim takrat, ko si brez energije. Pomembno je, da ne voziš s prazno posodo, da se znaš napolniti, tudi če je navzven videti kot da si odkorakala stran. Včasih moraš zapustiti situacijo v kateri si, da se povežeš s svojim centrom, da vdihneš in izdihneš, greš na sprehod ali plavat ali da preprosto opazuješ sončni zahod. Pomembno je, da znaš obnoviti sebe brez slabe vesti.

2. Dovoli si, da se zjočeš. Včasih nas stvari ganejo in je najbolj modra stvar, da si pustiš, da se zjokaš. Solze zbistrijo pogled. Včasih je ključnega pomena, da si dopustiš, da sprostiš čustveno napetost, ki jo čutiš skozi jok. Dopusti si.

3. Prakticiraj pozornost. Da si pozorna, prisotna, da opazuješ to kar je, brez potrebe, da karkoli spremeniš. Si jezna? Začuti jezo, bodi z njo, poglej kakšno je njeno sporočilo in spusti. Moja praksa v tovrstnih situacijah je tok čustev, da si dovolim, da grem s tokom, začutim, sem s tem kar je, grem skozi proces samoizpraševanja in se pomirim s tem kar je.

4. Dopusti navdihom, da te vodijo. Tvoje srce te nagovarja skozi navdihe in pomembno je, da si dopustiš, da slišiš svoje srce, njegovo šepetanje in da slediš navdihom, ki te vodijo, da odpreš točno določeno knjigo, prestaviš postajo na radiu in slišiš točno določeno pesem, pokličeš določeno osebo.

5. Najdi si načine, da izraziš kar izkušaš. Piši dnevnik, poj, pleši, kuhaj, slikaj, igraj inštrument… karkoli čutiš, da te pomiri in napolni. Skozi kreativno izražanje pogosto najdemo pot v boljše razpoloženje in tako kot je pomembno, da zmoremo držati čutva in izkušnje, ki so neprijetne, je potrebno prakticirati, da držiš svoj prostor takrat, ko si srečna in zadovoljna.

Pomembno je, da se zavedaš, da držanje svojega prostora ustvarja občutek varnosti. In to kdor ti si v resnici si lahko samo, če držiš svoj prostor.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena