Kopriva je že v davnini uživala velik ugled. Na njej je zdravilno prav vse – korenina, steblo, listi in cvetovi. Seme vsebuje beljakovine, sluzi, maščobna olja z obilico linolenske kisline, keratinoide, vitamine itd. Zeleni deli koprive vsebujejo obilo karotinoidnih sterolov, rudnin, klorofila, sladkorje itd. Korenine so dokaj bogate z rastlinskimi hormoni, čreslovino.

O njihovi zdravilnosti je znanega že veliko, so zastonj in rastejo za skoraj vsako hišo, še vedno pa se ob koprivah verjetno najprej spomnimo na to, da pekoče »kopanje« v njih odganja revmo. Celo latinsko poimenovanje, Urtica, pomeni »skelenje«.

Počasi končno prihaja sezona kopriv! Najboljše za nabiranje in uživanje so namreč spomladi, ko začenjo po obronkih gozda, ob rekah, na njivah in za hišami odganjati mlade rastlinice. Podobno mlade in dobre so koprive tudi jeseni po dežju, rastejo pa seveda tudi poleti, a so takrat bolj trde in cvetoče (pa tudi veliko več druge izbire nam takrat ponuja rastlinski svet).

Nabiranje kopriv

Pri nabiranju ponavadi iščemo veliko koprivo, s prepoznavanjem pa ponavadi ni težav. Ker je včasih vseeno težko ločiti med njo in njeno sorodnico mrtvo koprivo (ki sicer ni strupena, a tudi tako blagodejna za telo ne), si pomagamo z odtrganim steblom – medtem ko ima mrtva kopriva okroglo, je steblo velike koprive štirioglato. Še bolje se bomo prepričali, če se bomo koprivi pustili speči – na spodnjem delu podolgovatih listov jajčaste ali srčaste oblike se nahajajo nežne dlačice, ki se zapičijo v kožo in izločijo blag strup. Ta speče in na koži povzroči rdečico in mehurje, sicer pa je povsem neškodljiv.

Nabiramo jih v velikih količinah – za sušenje, kuhanje, solate in pripravo polivk, ali pa ravno toliko, da jih sproti pojemo na sprehodu v gozdu. Najbolj se obnese tehnika, ki jo na svojih ––delavnicah uči Dario Cortese – vršiček rastline z dvema ali tremi pari listov previdno odtrgamo in liste pogladimo na spodnji strani v smeri vrha. To naredimo nekajkrat in nato koprivo povaljamo med dlanema. Takšna je pripravljena za romanje v usta ali v solato, med ostalo spomladansko rastje, in prav nič ne peče!

Kopriva v prehrani

Koprivo so v prehrani uporabljali že v starem Egiptu, kjer so jo kultivirali v vrtnino, od njih pa so jo za iste namene prevzeli še Grki in Rimljani. O koristnosti uživanja kopriv pišeta že Horacij in Hipokrat, rimski pisec Plinij starejši pa zapiše, da so mlade koprive spomladi najbolj zdrava hrana za telo in ga pred boleznimi varujejo še celo leto.

V prehrani uporabljamo čimbolj mlade vršičke in liste. Najbolj učinkovite in nedotaknjene so surove – v solatah, namazih in polivkah. Prav tako jih surove dodajamo v smoothieje, kjer njihova zdravilna moč pride še posebej do izraza. Lahko jih tudi sočimo, a za to potrebujemo dober polžast sokovnik, takšen sok pa je zelo močan, zato ga pijemo le v manjših količinah, pomešanega s kakšnim drugim sveže iztisnjenim zelenjavnim sokom.

Če smo jih nabrali večje količine, se jih splača tudi posušiti. Posušene zmeljemo v prah in z njim rudninsko obogatimo najrazličnejše jedi.

Pri kuhanju kopriv moramo biti pozorni predvsem na to, da vode, v kateri so se kuhale, ne odlijemo – s tem bi zavrgli mnogo koristnih rudninskih snovi. Najbolje jih je le na kratko podušiti, nekaj minut v vreli vodi. Možnosti je nešteto, uporaba pa podobna kot pri špinači in blitvi. Dodamo jih kuhanemu krompirju ali drugi zelenjavi, iz njih skuhamo juhe in enolončnice, uporabimo kot prilogo, z njimi napolnimo zavitke, jih vmešamo v zelenjavno rižoto ali pa jih skupaj s pinjolami spremenimo v pesto in prelijemo po testeninah. Odlične so že samo blanširane, prelite z olivnim oljem in potresene s čemažem (ta je še ena od čudovitih rastlin zgodnje pomladi).

Naše babice so zelo cenile tudi koprivni čaj iz posušenih ali svežih kopriv. Priprava je preprosta: »Zavremo liter vode, ga odstavimo in potopimo vanjo šopek mladih kopriv. Pustimo pokrito 10 min in odcedimo.« Tak čaj velja za edinstvenega odganjalca pomladne utrujenosti in nerazpoloženja, poleg tega pa pomaga pri vneti ustni votlini, angini, preveliki količini sladkorja v krvi in aftah.

Zunanja uporaba kopriv

Tudi zunanja uporaba ima številne namene in koristi. Odlične so npr. za nego las, predvsem temnih, ki jim lepo poudarijo barvo. V ta namen jih pripravimo isto kot zgoraj opisan čaj – z njim nato po umivanju glave izperemo lasišče in po tem las ne izpiramo. Takšna uporaba pomaga tudi proti prhljaju in redkih ter oslabelih laseh. Njen poparek je odličen tonik za obraz. Pri zoženih žilah in krčih v različnih delih telesa, ki kažejo na motnje v krvnem obtoku, pomaga koprivna kopel, kopriva pa se uporablja tudi za spiranje hemeroidov. Z zunanjo uporabo pripravka iz kopriv so si blizu tudi rastline v biodinamiki, saj tam kopriva velja za eno od najbolj uporabnih rastlin za gnojenje in zaščito rastlin.

Kaj vsebujejo koprive?

Česa NE vsebujejo, bi bilo boljše vprašanje! Sestavlja jih za zelenjavo neverjetnih 7% beljakovin, dopolnjenih z večino pomembnih mineralov in vitaminov. Železa je v njih po nekaterih podatkih 10x več kot v špinači, kalcija 5x več kot v kravjem mleku, po vsebnosti vitamina C pa 6x prehitijo limone. Tu so še kalij, magnezij, silicij, fosfor, beta karoten, vitamin K, vitamini B skupine, karotenoidi in flavonoidi. Mnogi od njih delujejo kot antioksidanti in iz telesa odplavaljajo škodljive proste radikale. Ne pozabimo na klorofil, ki je za telo pravi čudež.

Podobno kot špinača vsebujejo tudi nitrate, ki za telo v večji količini niso najboljši. Na srečo je nitratov zanemarljivo malo, če koprive rastejo na soncu, kar še enkrat potrdi, da je pomlad najboljši čas za nabiranje. Škodljivost nitratov uničuje tudi prisotnost klorofila. Vseeno jedi s koprivami (kot smo tega vajeni že pri špinači), ne pogrevamo.

Kaj prinašajo telesu koprive?

• boljše počutje
• močnejši imunski sistem
• boljšo in čistejšo kri
• krepkejše in bolj živahno ožilje
• bolj učinkovito presnovo
• bogatejšo črevesno floro
• telo brez odpadnih snovi presnove
• veliko energije in nič utrujenosti (skupaj s sproščujočim sprehodom v )Jnaravi – vedno jih je treba na srečo prej pač nabrati!
• manj odvečne vode, ki se nabira v telesu
• boljše delovanje jeter in žolčnika
• zdrave telesne žleze

Vse preveč razlogov torej, da bi koprive kar tako spregledali!

Za konec pa še nekaj idej za smoothieje/sokove (mikser, sokovnik), ki jih odlično dopolnjujejo koprive. Naj bo tudi vaš začetek pomladi poln energije in zdravja!

Pomladno prebujanje

• sok štirih pomaranč (ali kar cele pomaranče)
• pest mladih listov kopriv
• pest regrata
• voda po potrebi

Zelenko

• 3 jabolka
• pest mladih listov kopriv
• voda po občutku
• žlica ječmenove trave ali alge spirulina v prahu (po želji)

Energik

• 2 banani
• pest mladih listov kopriv
• voda po občutku
• žlica konopljinih proteinov v prahu (po želji)

Vir: www.planetbio.si

Spirulina je po svoji hranilni vrednosti prava kraljica med algami, zato ni nič čudnega, da že stoletja bogati prehrano številnih ljudi.

Spirulina v sebi skriva številne hranilne snovi kot npr:

Ogljikovi hidrati – Ena jušna žlica spiruline v prahu, kar je približno 7 gramov, vsebuje približno 1,8 gramov ogljikovih hidratov. Od teh je 0,5 gramov kompleksnih ogljikovih hidratov, preostanek pa predstavljajo sladkorji in prehranske vlaknine.
Maščobe – Porcija spiruline v prahu skupaj vsebuje 0,5 gramov maščobe, med katerimi je 0,2 grama nasičenih maščob.
Beljakovine – Porcija spiruline vsebuje 4 grame beljakovin. Tu je pomembno izpostaviti, da spirulina vsebuje vse esencialne amino kisline in je zato popoln rastlinski vir beljakovin.
Vitamini – Spirulina vsebuje veliko tiamina (vitamina B1) in riboflavina (vitamina B2). Bogata je še z vitamini A, C, E, K, B3, B6, B12 in folati.
Minerali – V spirulini najdemo baker, mangan in železo. Vsebuje tudi nekaj magnezija, kalija, natrija, kalcija, fosforja, cinka in selena.

Zaradi prisotnosti antioksidantov v spirulini, jo pogosto hvalijo, da aktivira imunski sistem in v tem pomladnem času nam bo njena moč še kako prav prišla. Manj znano je, da so v raziskavah odkrili, da pomaga pri zmanjševanju alergij in celo pri boju s trdoživimi virusi. Študija z UC Davis je pokazala, da se človeške bele krvničke odzovejo z močnejšim imunskim odzivom v prisotnosti spiruline in da je jemanje  2 g spirulin dnevno močno zmanjšalo simptome pri alergijah.  Študije Dana-Farber Cancer Institute in Harvard Medical School pa so pokazale, da spirulina kaže zelo obetavne rezultate pri boju s HIV in drugimi virusi. Raziskave kažejo na to, da spirulina zavira replikacijo HIV-a. Seveda pa je potrebnih več raziskav, da bi to lahko potrdili v celoti.

Spirulina pa je poznan tudi po tem, da športnikom poveča hitrost, športniku da energijo, izboljša njegovo vzdržljivost, pozitivno pa vpliva tudi na mentalne sposobnosti športnika. Spirulina toksine absorbira bolje kot katerokoli drugo živilo, vsebuje pa vseh devet esencialnih amino kislin in zato velja za popoln vir beljakovin. Še več, spirulina našemu telesu zagotavlja trikrat več popolnih beljakovin kot katerikoli rastlinski vir beljakovin.

Spirulina je tudi odličen vir encimov, probiotičnih kultur , zdravih maščob in železa. Vsa prej našteta hranila športnikom pomagajo do hitrejše obnove mišičnega tkiva, poleg tega pa ta alga tudi zmanjša vnetne procese, spodbudi prebavo, nam daje energijo in čisti naše telo.

Ne glede na to, s katerim športom se ukvarjate – spirulina ni le zakladnica številnih zdravju koristnih hranil, ampak pozitivno vpliva še na vašo vzdržljivost in moč, pomaga pa vam tudi, da se po napornem treningu hitreje regenerirate.

Če ste športu nekoliko bolj predani, potem ste verjetno v nenehni časovni stiski. Kako torej spirulino na čim bolj preprost način vključiti v prehrano?

1. Žlico spiruline dodajte svojemu zelenemu jutranjemu smoothiju.
2. V številnih trgovinah z zdravo prehrano je že mogoče dobiti različne energijske tablice in krekerje, ki vsebujejo spirulino. Predlagamo, da malce pobrskate po prodajnih policah.
3. Spirulino lahko jemljete v obliki kakovostnega prehranskega dodatka.
4. Tudi sami si lahko pripravite energijski gel, s pomočjo katerega boste lažje kos zahtevnim treningom. Recept vas čaka spodaj.

Vir: bodieko.si

Raba v prehrani
Korenina se rabi kot začimba zaradi poprastega okusa, olje iz semena pa kot dodatek hrani zaradi vsebujočih n-6 (omega-6) esencialnih maščobnih kislin, brez katerih telo ne more shajati, linolne kisline (LK) in cis-gamalinolenske kisline (GLK). Obe se sicer užijeta s hrano, prve je v njej več, druga je največ v materinem mleku, ovsu in ječmenu, v manjši količini tudi v drugih običajnih živilih, ob nemoteni presnovi pa tudi nastane v telesu iz prve.

Zeliščna raba
V ljudskem zdravilstvu je poparek iz zeli čislan zaradi pomirjevalnih in krčilnih lastnostih, notranje se rabi pri nadušnem in sopečem kašlju, želodčno-črevesnih motnjah ter proti bolečinam zaradi vznemirjenosti, zunanje pa kot topli obkladek pri podplutbah in za celjenje ran. Svetlinovo olje je v tujini registrirano za zdravljenje atopičnega ekcema, alergičnega kožnega obolenja, in mastalgije, bolečin v dojkah. Kot dietetski pripravek je v pomoč tudi pri drugih boleznih, denimo težavah pred menstruacijo, luskavici, multipli sklerozi, zvečanem holesterolu v krvi, sklepni revmi, zbolenju žilnih živcev na prstih, zmanjšanem izločanju solz in sline, utrujenosti zaradi virusne okužbe, naduhi in obolenju živcev ob sladkorni bolezni.

Odmerek za odrasle
Odvisen je od zdravilnega namena, pri atopičnem ekcemu se vzame dnevno 6 do 8 gramov svetlinovega olja z vsebnostjo 8 odstotkov GLK, otroci pa 2 do 4 grame. Pri ciklični in neciklični mastalgiji se priporoča 3 do 4 grame na dan. Olje se lahko vzame samo, z mlekom, drugo tekočino ali hrano, zdravljenje v obeh primerih traja 3 mesece. Dnevno živilsko dopolnilo je pol grama olja.

Novejša dognanja
Svetlinovo olje je zdravilno, ker vsebuje esencialne maščobne kisline, ki vplivajo na sintezo prostaglandinov, vnetnih posrednikov v telesu. LK je predhodnica GLK, ta pa tako nevnetnih prostaglandinov E1 kot vnetnih E2, vendar se bolj zveča raven prvih kot drugih, nevnetne snovi prevladajo nad vnetnimi, zato se zavira vnetje, uravnajo pa se tudi imunski procesi, širijo žile, zavira zlepljenje krvnih ploščic in sintetizira holesterol ter zniža krvni tlak. Zdravilni učinek je torej pripisati ugodnemu vplivu na razmerje med nevnetnimi in vnetnimi snovmi v telesu.
GLK se običajno ne dobi dovolj neposredno s hrano, telo jo mora narediti tudi samo iz LK, pretvorba je počasna in količinsko omejena, še zmanjšana pa je v številnih bolezenskih okoliščinah: pri staranju, sladkorni bolezni, srčno-žilnih motnjah, zvišanem holesterolu, večjem uživanju alkohola, virusnih okužbah, raku, podhranjenosti, atopičnem ekcemu in premenstruacijskem sindromu, tedaj je upravičeno uživanje dietetičnih pripravkov, ki jo vsebujejo. Svetlinovo olje je dober vir obeh omenjenih esencialnih maščobnih kislin. Mnogo je napisanega o biokemičnih temeljih njegove zdravilne rabe in učinkovitosti v različnih bolezenskih razmerah, povezanih z nizko ravnjo GLK v telesu.

Atopični ekcem
Zanj je značilna počasna pretvorba LK v GLK, zato je tako pri zvečani kot normalni ravni prve raven druge nizka. Več raziskav kaže, da vnos GLK precej ublaži znake bolezni, zlasti še srbenje, zmanjša se tudi potreba po zdravilskem zdravljenju z antibiotiki, antihistaminiki in steroidi, tako notranje kot zunanje. Pozornost pa pritegnejo nasprotujoči si izidi kliničnih preskusov, dve obsežni raziskavi namreč ne potrjujeta ugodnih izsledkov prejšnjih. Zadostni dnevni odmerki za otroke od 1 do 12 let starosti so 160-320mg GLK, za odrasle pa 320-480mg, zdravljenje traja 3 mesece.

Ciklična in neciklična mastalgija
Prostaglandini E1 naj bi uravnavali delovanje hormona prolaktina, ob nezadostni množini pa povzročili njegovo pretirano vnanje delovanje. Kar nekaj raziskav kaže zdravilsko uspešnost GLK tako pri zdravljenju premenstruacijskega sindroma kot bolečin v dojkah. Uspešnejša je pri ciklični mastalgiji kot pri neciklični, to pa velja tudi za druga zdravila, denimo bromokriptin in danazol.

Premenstruacijski sindrom
Zdravljenje temelji na predpostavki, da je preobčutljivost za prolaktin posledica nizke ravni prostaglandinov E1. Pri bolnicah so opazili zvišano raven LK in znižano GLK. Različne raziskave kažejo nasprotujoče si izide, pri nekaterih je bilo svetlinovo olje zelo učinkovito, pri drugih sploh ne.

Diabetična nevropatija
Pri sladkorni bolezni je zmanjšana zmožnost presnavljanja esencialnih maščobnih kislin, primanjkljaj presnovkov pa privede do nenormalnega ustroja živčnih celic. Raziskave na živalih kažejo, da lahko živčno bolezen, ki je posledica sladkorne, tako preprečimo kot ustavimo s svetlinovim oljem, ker vsebuje GLK. Ta je zavrla tudi bolezen pri ljudeh.

Multipla skleroza
Izidi kliničnih raziskav so si nasprotujoči. Bolj pomaga bolnikom z resnejšo obliko bolezni. LK lahko izboljša resnost in trajanje bolezni in upočasni njen razvoj. Imela naj bi imunosupresivni učinek na celični ravni, koristila naj bi bolj, če bi se hkrati zaužilo manj živalskih maščob in več večkrat nenasičenih maščob.

Revmatoidni artritis
Raziskave kažejo značilno izboljšanje subjektivnih znakov sklepne revme ob zdravljenju s svetlinovim oljem, ni bilo treba jemati toliko antirevmatikov, iz biokemičnega vidika pa se bolezen ni popravila.

Sjögrenov sindrom
Pri njem je prizadeto delovanje vseh žlez z zunanjim izločanjem, predvsem se izloča manj sline in solz. Po zdravljenju s svetlinovim oljem se blago izboljšata najznačilnejša znaka bolezni, to je, zveča se solzenje in sprosti otrplost.

Koronarna srčna bolezen
Nezadostnen vnos in presnova esencialnih maščobnih kislin n-3(omega-3) in n-6(omega-6) naj bi bil pomemben dejavnik tveganja za bolezen, saj povzroči zvečanje holesterola in triglicerdov, zlepljenje krvnih ploščic in zvečan krvni tlak. N-6 esencialna maščobna kislina LK in n-3 ribje esencialne maščobne kisline značilno znižajo tveganja za nastanek bolezni, potrebno pa je tudi ravnovesje med obema vrstama kislin. GLK je znižala krvni tlak tako pri raziskavah na živalih kot pri ljudeh.

Ledvično obolenje
V ledvičnem tkivu je posebno dosti esencialnih maščobnih kislin, prostaglandini E pa so pomembni pri vzdrževanju zadostnega ledvičnega krvnega pretoka. GLK pri živalih prepreči in zmanjša ledvično okvaro. Znana je le ena raziskava pri ljudeh, 45 bolnikov s presajenimi ledvicami je zaradi jemanja svetlinovega olja živelo dalj kot 44 bolnikov iz kontrolne skupine, ki ga niso jemali.

Jetrna bolezen
Zelo malo je izkušenj z jemanjem GLK ob tej bolezni. Bolnikom z jetrnim razpadom so dajali nevnetni prostaglandin E1, nekoliko je zaščitil jetra in izboljšal jetrno delovanje.

Želodčno-črevesne motnje
Svetlinovo olje ugodno vpliva na razdraženo črevesje zaradi premenstruacijskega sindroma. Boljše je od ribjega olja pri zdravljenju razjednega vnetja debelega črevesa. Zaščitno delovanje GLK proti želodčni razjedi pri ljudeh ni potrjeno.

Virusne okužbe in post-virusna utrujenost
Znana je le ena raziskava, ki kaže koristnost svetlinovega olja. Zavrlo je mišično utrujenost, bolečine, nezbranost, izgubo spomina, potrtost, omotičnost, izčrpanost in vrtoglavico.

Endometrioza
GLK je skupaj z n-3 eikozapentanojsko kislino omilila bolezenske znake pri 90 odstotkih žensk, ob mesečnem perilu je bilo zunaj maternice manj sluznice.

Alkoholizem
Svetlinovo olje izboljša znake bolezni v prvih treh tednih po prekinitvi pitja, ni treba jemati toliko pomirjeval in hitreje se izboljša jetrno delovanje, ne prepreči pa vrnitve k pitju.

Shizofrenija
Esencialne maščobne kisline naj bi prek nevnetnih prostaglandinov E1 zavrle čezmerno osrednjo dopaminergično dejavnost, ki je mogoč vzrok bolezni. Na Irskem, Angliji, Škotski, Japonski in ZDA so opazili pri shizofrenikih nizko množino LK v plazemskih fosfolipidih. Domneva se, da bolniki počasi okrevajo zaradi prevelike količine nasičenih maščob v prehrani, ne pa nenasičenih. Raziskave z GLK kažejo različne izide. Svetlinovo olje skupaj z dejavniki, potrebnimi za presnovo esencialnih maščobnih kislin, na primer cinkom, piridoksinom, niacinom in vitaminom C, izboljša nekatere bolezenske znake, med njimi izgubo spomina in upočasnjene telesne gibe.

Demenca
Alzheimerjeva bolezen in druge oblike slaboumnosti so povezane s primanjkljajem esencialnih maščobnih kislin. Znana je ena raziskava, ki kaže, da se po esencialnih maščobnih kislinah izboljša možgansko delovanje.

Hiperaktivnost pri otrocih
Hiperaktivni otroci imajo ponavadi prenizko raven esencialnih maščobnih kislin. Znana je ena raziskava s svetlinovim oljem, pri kateri pa se niso izboljšali niti vedenjski znaki bolnikov niti krvne koncentracije maščobnih kislin.

Rak
Laboratorijski poskusi kažejo, da GLK in sorodne maščobne kisline ubijejo rakaste celice, ne pa normalnih. LK zavre rast različnih človeških rakastih celic laboratorijsko, v telesu pa rast tumornih celic. Trenutno se opravljajo raziskave pri ljudeh o vplivu GLK na različne vrste raka.

Stranski učinki in strupenost
Svetlinovo olje je že nekaj let v rabi kot dodatek hrani v številnih deželah, a so se stranski učinki pojavili le v nekaj primerih, denimo blage prebavne motnje, občutek siljenja na bruhanje, mehko blato in glavobol. Pri čezmernih odmerkih so opazili rahlo blato in trebušno bolečino, za kar ni bilo potrebno posebno zdravljenje. Svetlinovo olje je praktično nestrupeno, njegovi glavni sestavini sta n-6 esencialni maščobni kislini LK in GLK, ki sta tudi nujni sestavini hrane. Dojenčki prejmejo z materinim mlekom več obeh kislin na kg telesne teže, kot če bi užili dietetični odmerek svetlinoverga olja.

Prepovedi in opozorila
Svetlinovo olje lahko izzove možgansko epilepsijo pri shizofrenih bolnikih in drugih, ki se zdravijo z epileptogenimi zdravili, na primer fenotiazinom. Pri bolnikih, ki se z njimi ne zdravijo, epileptičnih napadov niso opazili. Raziskave na živalih kažejo, da svetlinovo olje ni teratogeno, strupeno za plod, ker pa niso znani podatki o varni rabi med nosečnostjo, mora jemanje v teh okoliščinah upravičiti tveganje. Obe esencialni kislini sta prisotni v materinem mleku, zato ga doječe matere lahko jemljejo.

Lekarniško mnenje
Esencialne maščobne kisline spadajo med večkrat nenasičene maščobne kisline, nekatere telo ne more narediti, nekatere deloma, nekatere le včasih, v telo torej pridejo predvsem s hrano, za njegovo delovanje pa so nujno potrebne. Najpomembnejše so nevnetne n-3, pretežno nevnetne n-6 in vnetna arahidonska kislina.  Svetlinovo olje je zanimivo zaradi vsebnosti n-6, imenovanih tudi omega-6 esencialnih maščobnih kislin, linolne kisline (LK) in gama-linolenske kisline (GLK). Prva je predhodnica druge, druga pa spremeni razmerje med nevnetnimi in vnetnimi prostaglandinskimi spojinami v telesu v prid nevnetnih. Uporabnost svetlinovega olja so preskusili pri različnih boleznih, povezanih z nizko ravnjo GLK v telesu, o tem je na voljo obširna strokovna literatura. Izkazalo se je koristno za zdravljenje atopičnega ekcema in mastalgije, čeprav je koristnost za zdravljenje ekcema še vedno dvomljiva. Obstajajo nadomestki za svetlinovo olje, denimo boragovo olje in olje črnega ribeza, ki vsebujeta še več GLK, vendar kot olje v celoti nimata enakega učinka. Svetlinovo olje naj bi bilo praktično nestrupeno, le občasno se lahko pojavijo manjši stranski učinki, denimo glavobol in slabost. Obseg možne rabe svetlinovega olja je širok, potrebne pa so še nadaljnje raziskave pri ljudeh, ki bi potrdile zdravilno učinkovitost olja v različnih bolezenskih okoliščinah, ki so v pričujočem besedilu omenjene.
Zdravnik je prepoznavalec bolezni, bolnik zdravja in lekarnar razlike.

Avtor: Janez Špringer, mag.farm.
Datum: marec 2003