Če bi si lahko zaželela karkoli, bi izbrala to, da bi vsaka ženska na svetu prepoznala, da je Darilo.
Da bi ugledala svojo dragocenost, enkratnost, edinstvenost in neponovljivost.

Veš zakaj?

Ker verjamem v to, da bi, če bi vsaka ženska na svetu postala najsrečnejši človek na svetu, pozdravile svet.

Ker ko je ženska srečna, so vsi okoli nje srečni.
Zato je to, da prepoznaš, da si Darilo tako zelo pomembno.

Rada rečem, da nikoli ni bilo točno take osebe, ko si Ti.
In nikoli več je ne bo. Si edinstvena kombinacija tako dednih linij kot izbir svoje duše. In to je tako zelo dragoceno. Vendar je to, dokler tega ne prepoznaš in ugledaš v sebi, zate nevidno.

Želela bi si, da bi vsaka ženska odprla oči za Darilo, ki ga nosi v Sebi.

Eno najpomembnejših daril, ki jih kot ženska imaš je brez dvoma povabilo v srce, povabilo v intimnost, v globoko povezanost s tabo. In tega moški ne znajo.

Pomembno je, da spoznaš Darilo, ki ga kot Ženska prinašaš na ta planet.
Kajti le, ko se zavestno zavedaš in poznaš svoje darilo, ga lahko zavestno deliš z ljudmi in s svetom.

Brez zavestnega spusta v svojo ženstvenost boš težko moškega povabila v ljubezen.

Umetnost povabila je nekaj, kar obvladajo ženske in tako kot radi rečejo moški, oni čakajo na povabilo s strani ženske.

In v kolikor ženska ne ve, kako povabi in s čim, se ji lahko zgodi, da povabi moškega, ki ga ne želi povabiti, pa se tega zave šele, ko je že tako globoko v igri, da postane očitno, kam pes taco moli.

Žensko povabilo v ljubezen bo tvojega partnerja vodilo v njegovo srce in v stik z njegovim telesom. Dobesedno ga povabiš iz glave v telo. Brez občasnega povabila v ljubezen bo moški usmerjen in aktiven, brez občutka in bo kot bagar, ki zapelje čez vse, da pride do svojega.

Moški brez ženske svetlobe ljubezni postane tog, avtomatiziran in deluje zgolj iz razuma.
Če si želiš, da moški začuti tvoje srce, ga moraš povabiti vanj.

Da bi to lahko naredila, pa moraš biti v stiku s svojim telesom, s svojo ženstvenostjo in predvsem s svojimi željami in potrebami.

Zato začni s preprostim vprašanjem, kaj si resnično, srčno želim in ko odkriješ, kaj si želiš, podeli s svojim moškim.

Dejstvo je, da je moški kot fokusirano, ciljno usmerjeno bitje zelo v svoji glavi. Da bi te sploh lahko začutil, se mora prestaviti v svoje telo, v svoj notranji center, na mesto, kjer se lahko odpre ljubezni in začuti ter ceni tvojo ženstvenost.

“Tvoja ženstvena moč življenja je tvoje edinstveno darilo tvojemu moškemu in globoko v sebi je to tisto, kar si želi, četudi je navzven videti, kot da se temu upira.” ~ David Deida

Začne se s povezovanjem s svojo ženstvenostjo v sebi.
Ženstvenost je povezana s telesom in s čutnostjo. Ko je ženska v svoji ženstvenosti je ljubeča, topla in prijazna in to je tisto, kar te naredi močno.

Pomembno je, da prepoznaš svojo moč, svojo svetlobo, svojo energijo, ki je ljubezen.
In to je tisto, kar enostavno moraš utelesiti in zaživeti.

Samo ko si v svojem telesu, polno prisotna, lahko začutiš to Darilo, ki ti SI.
Bodi tukaj.
Zdaj.

Sreča je nekaj, kar izbereš.
Tvoja izbira je ali si srečna ali ne.

Vsako jutro imaš na izbiro, lahko si Darilo ali pa ne.

Lahko si že takoj zjutraj hvaležna za stvari, ki jih imaš na voljo.
Za stvari, ki so del tvojega življenja.
In ki so del tvojega telesa.

Vsak dan je darilo.
Osredotočaj se na srečne trenutke tvojega dne.
Shrani jih v sebi.

Naj te nahranijo.
Napolnijo.
Negujejo.

In iz te polnosti v sebi boš lahko nahranila druge.
In s tem boš naredila pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.

Z besedami Stuarta in Linde MacFarlane:
»Vsak dan je darilo.
Odpri ga.
Proslavljaj.
Uživaj v njem.«

Naj bo leto 2023 sijajno v vseh pogledih.

Taja Albolena

Tisto, kar vedno znova opazujem v odnosih okoli sebe je, da ljudje v sodobnem svetu stradajo.

Lačni so povezanosti, intimnosti, ki neguje dušo in odpira srce.
Vendar sami sebi preprečimo povezanost s tem, ko vedno znova nosimo maske.

Ko se pretvarjaš, da si nekdo, ki ti nisi.
Ko se pretvarjaš, da ti je mar, ko ti ni.
Ko se pretvarjaš, da ti je nekaj všeč, ko ti ni.

Ko se pretvarjaš, s svojo energijo hraniš tisto, kar hočeš skriti.
In to te stane dvojno.

Zato je tako potratno.
In utrujajoče.

V svoji skupnosti sem ženske povabila, da se odjavijo iz nje, če čutijo, da stvari v resnici ne resonirajo z njimi in so v skupnosti zgolj zaradi navade ali ustrežljivosti.

Ker roko na srce, vsi si želimo zaupnih in ljubečih odnosov z ljudmi okoli sebe.
Želimo si pristnih odnosov. Želimo si iskrenosti.

Vendar je svet v katerem živimo prežet s pretvarjanjem.

In preden se pribiješ na križ in kaznuješ sebe še zaradi ene stvari, ki jo počneš, želim, da veš, da je pretvarjanje nekaj, česar se naučimo že zelo zgodaj. V otroštvu.
Pretvarjanje, da si nekdo, ki ti nisi je del preživetvenih mehanizmov s katerimi se zaščitiš pred bolečino pomanjkanja ljubezni in pozornosti.

Vsaka je izmojstrila svoj način, kako se prilagodi, se pretvarja in sledi temu, kakšna bi morala biti. Nadeneš si maske in se skrivaš za njimi. To je del udomačevanja.

Običajno se pretvarjaš zaradi zaščite pred sojenjem, da bi se izognila morebitnim težavam, ker hočeš izpasti boljša, kot si.

Če so te v otroštvu pogosto grajali, zasmehovali, poniževali, sodili ali kritizirali si se naučila, da ni varno izražati tistega, kar čutiš v sebi. Lahko so kaznovali tvoje izbruhe jeze ali pa zatrli občutke žalosti, ko ti ni bilo dovoljeno jokati, ker je bil jok vedno pospremljen s pripombo, da ne bodi taka Cmera.

To kar si se naučila je, da ni varno, da izraziš to, kar čutiš v sebi.

Strah te je sojenja, obsojanja in kritike, zato si raje nekdo, ki ti nisi, v upanju, da se boš temu lahko izognila.

Pretvarjanje je manever, s katerim skušaš skriti to, kar se dogaja v tvoji notranjosti pred drugimi. In to je nekaj, v kar nas udomači družba, katere del smo.

V družbi, kjer smo odvisni od odziva drugih na naše obnašanje, zlahka pozabimo nase in na to kar se dejansko dogaja v naši notranjosti. Zanikamo pomen svoje lastne izkušnje in s tem postopoma izgubimo stik s seboj in s tem kar resnično občutimo v sebi.

Ko svojo pozornost usmerjaš navzven in iščeš potrditev svoje vrednosti zunaj sebe in se ukvarjaš s tem kaj si drugi mislijo o tebi, zanemariš svoje občutke, potrebe in želje.

Kljub temu, da je na prvo žogo videti kot da te pretvarjanje varuje, se v resnici odrečeš sami sebi. Skriješ se za Persono, podobo, ki jo ustvariš, da bi ustrezala, ugajala.

Izziv je v tem, da se s tem odmakneš tudi od svojega resničnega doživljanja in pristnih občutkov.

Življenje te slej ko prej pripelje do točke, kjer moraš odložiti maske in se nehati pretvarjati.
Kar je vse prej kot enostavno.

Radikalna iskrenost je potrebna in hkrati pogosto boleča.

Prvi korak je vedno, da te maske ugledaš pri sebi.
In če jih nekaj pogledava skupaj, se bo morda lažje spogledati z njimi…

• Pridna punčka. Je maska, ki jo nosiš, ko želiš biti 100 % sprejeta, Išče naklonjenost pri drugih s prijetno držo in ustrežljivim vedenjem. Težko postavlja meje in še težje izraža svoje mnenje, ker jo je strah, da je ne bi odobravali.

• Bojevnica. Ta maska, ki je bila oblikovana v najtežjih bitkah, ti omogoči, da brezmadežno in brez vidnih brazgotin izstopiš iz velikih nesreč. Zaradi maske bojevnika pozabiš na strah in neodločnost, saj ti maska omogoča, da prevzameš nadzor. Posledica je pogosto brezbrižnost do trpljenja drugih.

• Reševalka. Rešuje vse okoli sebe. Je ljubiteljica obupanih in nemogočih primerov.

• Brezbrižna. Ostaja nepristranska ne glede na to, kaj se zgodi. Pred grožnjami se brani s skrivanjem bolečine. V resnici je globoko prizadeta, a tega ne bo nikoli pokazala.

• Mučenica. Trpi za druge in vedno znova izkoristi okoliščine, da kontrolira in manipulira. Potrebuje občinstvo pod svojim križem.

• Mesija. Je na misiji, da osvobodi človeštvo. Prepričana je, da bog želi, da naredi nekaj zanj. Pozabi nase, se odreče svojim potrebam v višje dobro.

• Žrtev. Smili se sama sebi. Ubogi jaz verjame, da je življenje polno nesreč in da je vloga žrtve edini način, da pridobi simpatijo, naklonjenost in pozornost.

• Frajerka. Zelo značilna maska najobčutljivejših ljudi, ki se bojijo, da bodo ranjeni ali videti ranljivi. Na koncu izpadejo brez emocij in celo agresivni.

• Pozitivka. Težko sprejme čustva, kot so žalost, jeza ali občutek izgube, in se z bridkim nasmehom pretvarja, da je vse v redu. To je njen način, kako pobegniti pred čustvi.

• Šaljivka. Naučila se je izmikati čustvom s humorjem. Nosi masko za katero skriva prava čustva. Prepričana je, da je svet ne bi maral, če bi bila takšna, kot je brez šal in brez humorja.

Drugi korak je, da se s temi maskami spogledaš in jih odložiš.
Maske so arhetipi v njihovi senčni strani, ki si jih povabila v ospredje in se skozi njih izražaš.
S svojo življenjsko energijo jih oživljaš, ker ti služijo.

Vendar te v odnosih pretvarjanje drago stane.

Pristnost terja, da si odkrita.
Za to pa bo potrebno, da se sprostiš. In odpreš.
Šele, ko se odpreš lahko sprejmeš povezavo z druge strani.

Radikalna iskrenost je zelo pomembna. To, da se zavestno odločiš za Iskrenost je prvi korak. Laganje je vir bolečine. Resnica te osvobaja. In ko vztrajaš pri resnici, namesto, da si lažeš, je potrebno prevzeti odgovornost za posledice, kar pa te okrepi in ti omogoči, da v sebi čutiš stabilnost in povezanost.

Drugi korak je ta, da pozornost namesto na odziv drugih vedno usmeriš nase. Kaj se, ko si v stiku z ljudmi, dogaja v tvoji notranjosti? Kaj čutiš v sebi? Tvoja čustva in občutki so dragoceni prinašalci sporočil, ki ti omogočijo, da sebe spoznavaš bolj intimno. Ko bolje poznaš sebe, je to temelj za pristnost. Iskrenost s seboj ti omogoči, da si bolj v stiku s svojo notranjo čustveno pokrajino, na drugi strani pa te bolj pristno poveže z ljudmi okoli tebe. To ne pomeni, da je odnos udoben, je pa pristen in veš kje si z nekom.

Tretji korak je prevzemanje odgovornosti zase in prepoznava, da je vsak posameznik odgovoren zase. Največkrat se pretvarjaš ker verjameš, da ne boš zmogla prenesti reakcije druge osebe na tvoje sporočilo. To vznika iz pomanjkanja zaupanja vase in negativnih pričakovanj. To, kako se nekdo odzove nate ima ponavadi zelo malo opraviti s tabo in precej več s tem kaj je v notranjosti osebe. Ko se opomniš, da je odziv osebe na drugi strani njena odgovornost, tvoj odziv pa tvoja odgovornost je precej lažje postaviti meje in prepoznati kaj je čigavo.

Iskrenost s strani osebe na drugi strani je včasih boleča in te prizadane.
V takem trenutku je pomembno, da se ustaviš in da si vzameš čas za prepoznavo.
To, da ne odreagiraš takoj je modro.

Pomembna je prepoznava kaj je tvoje in kaj njegovo.
Da ne ubiješ prinašalca sporočil. Da prepoznaš pomen sporočila zate.

Jesen je čas, ki nas povabi v spuščanje, opuščanje in razpuščanje.
Ko listi začnejo odpadati z dreves, nas narava opomni, da je razpuščanje starega in preživelega pomembno, da narediš prostor za novo.

In to je tisti čas v letu, ko začnejo spontano v ospredje prihajati prepoznave kako si se odrekla sebi in kako boleče je v resnici to, da si pozabila nase.
Moje povabilo tebi je, da ta čas izkoristiš za iskrenost in pristnost.

To, da ustvariš pristen odnos s seboj je najboljša naložba, ki jo lahko narediš v svojem življenju. Začneaš lahko z osebno Mandalo Arhetipov, kjer skupaj najdeva kdo je tvoj osebni arhetipski tim. Kako pa najdeš na spletni povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Nič ni bolj nevarno za Patriarhat kot ženska, ki je v stiku s svojo žensko Dušo.
Nič.

Ženska je od nekdaj vir kreativne sile.
Ženska moč poganja ta svet.

Vendar ženska tega ne vidi in se ne zaveda svoje moči.
Dolgo časa sem se spraševala zakaj je temu tako!?

Odgovor se brez dvoma skriva v travmah, ki so prenesene nate s strani tvojih prednic.

Ženske, ki so si drznile biti v svojem polnem avtentičnem izrazu, ki so poznale svoje srčne želje in so sledile svoji zvezdi Severnici so zažgali na grmadah, jih utopili, jih kamenjali, jih zaprli v temne kleti, jih iznakazili in/ali izgnali iz skupnosti.

In to ni zgolj stvar srednjega veka, tovrstne prakse so prisotne v delih sveta – še danes.

Tisto, kar me je tako močno presunilo, da sem obstala na mestu, je bilo spoznanje, da je opolnomočenje ženske ugrabil kult Patriarhata, ki daje ženski priložnost, da izgori s tem, ko dela vedno več in bolj trdo, medtem ko igra po pravilih Patriarhata.

Včasih so nas kurili na grmadah, zdaj nam podajo baklo, da se skurimo same.

Sodobna ženska namreč trdo dela, da bi si zaslužila srečo in izpolnjenost.

Vendar nikoli ni dovolj.
Nikoli dovolj dosežkov.
Nikoli dovolj rezultatov.
In kljukic na neskončnem seznamu obveznosti.

Patriarhat vodi igro.
Četudi iz ozadja.

Ko skušaš ustrezati idealu S.U.D. ženske, biti seksi, uspešna in duhovno razgledana, delaš vse kar veš in znaš, da bi se izognila bolečini tega, da ne ustrezaš, da nisi dovolj vredna.

To vodi v stres in zaskrbljenost.
Vodi te v izčrpanost in izsušenost.
V kronično utrujenost.
Ko te trdo delo, uspeh in vsi dosežki puščajo prazno in neizpolnjeno.
V sebi pa čutiš, da si tukaj za več.

In ne gre za to, da ne bi poskusila.
Roko na srce, poskusila si že vse mogoče… terapijo, coaching, programe osebne rasti, jogo, meditacijo, bereš knjige za samopomoč, hodiš na retreate.

In zagotovo si dobila mnogo vpogledov, vendar se še vedno soočaš z enimi in istimi zgodbami.

In iz prve roke vem, kako frustrirajoče je, ko se tvoje počutje, kljub vsemu delu na sebi, ne spremeni bistveno. Ja, na kratek rok čutiš, da pritisk popusti, na daljši rok pa imaš občutek, da te življenje vedno bolj zateguje.

In vedno znova se znajdeš na tem mestu, kjer se sprašuješ… Kaj je narobe z menoj!?

Kako vem?
Ker sem šla po tej poti.

Zato lahko z veliko gotovostjo povem, da s teboj ni čisto nič narobe.
In ja, dolgo časa sem se to spraševala tudi sama. Zato vem.

Izjemna ženska si.
Če bi lahko stvari stuhtala sama, bi jih že dolgo nazaj.
Ker si inteligentna, sposobna in srčna.
Vendar težava nisi TI.

Težava je v napačni diagnozi.
Igra, ki jo igraš je prirejena.

Naučena si, da si boš s tem, če se potrudiš še malo bolj in delaš še malo več, ko se vračaš na hrčkovo kolo doseganja in dela na sebi, zaslužila srečo in izpolnjenost.

Poskušaš izboljšati sebe, spremeniti stvari, popraviti sebe in delaš vse kar veš in znaš, da bi se nehala, kot radi rečejo, »držati nazaj«.

To te vedno znova pušča v občutkih sramu, ker ti ne uspe in te vrača nazaj v samokaznovanje in tuhtanje… Kaj za vraga je narobe z mano!? Zakaj ne zmorem?

Ženske imamo v svoj sistem vgravirano to, da neuspehe vedno vidimo kot našo krivdo.
Saj veš, z mano je nekaj narobe, da mi ne uspe.

V svojem raziskovanju ozadja sem prepoznala to, da smo ženske ponotranjile patriarhalni model dominiranja in zatiranja…
…. Ali skušamo dominirati same sebe v poslušnost, podložnost in privolitev.
…. Ali pa potiskamo same sebe, se silimo, dosegamo stvari, vendar ne zmoremo zares uživati sadov svojega dela.

Cena članstva v kultu Patriarhata je ta, da moraš ustrezati ozki definiciji spola in vloge, ki ti je z njim dodeljena, ter pričakovanjem, ki pridejo s tem. In to zatira avtentični izraz vsakega posameznika.

Moški se na to odzivajo drugače kot ženske.
Zato vedno znova vidim, da moški izzivov, ki jih imamo ženske v resnici ne razumejo.

Moški imajo izjemen privilegij v sistemu v katerem živimo in ta je, da nihče ne dvomi v to, da jim bo uspelo, česarkoli se lotijo. Moškemu verjamemo.

Ženska tega privilegija nima. Tudi če si 99,9% gotova, da si sposobna in nekaj obvladaš, boš še vedno morala dokazovati in se truditi, da bi drugi verjeli v to.

Tudi zato sem se specifično usmerila na žensko in na to kakšen je vpliv travme patriarhalnega zatiranja in dominance na žensko, da jo preobraziš. Da bi lahko bila brez sramu in opravičevanje srečna, svobodna in izpolnjena kot ženska.

Da bi resnično zasijala kot Ti in začutila zadovoljstvo in izpolnjenost v sebi, se je potrebno sprostiti.
Da bi se sprostila, se moraš počutiti varno.

In ker si nenehno v stresu, ker ne ustrezaš idealu S.U.D. ženske v sebi konstantno čutiš, da ni varno, da si kdor SI, da zasiješ kot TI.

Zato ostajaš v zoni preživetja.
Ostajaš v životarjenju in sama sebe onemogočaš, da bi resnično šla v razcvet.
Počutiš se kot prevarant.

In misliš, da je nekaj narobe s teboj.

Globoko vdihni in izdihni.
Nič ni narobe s tabo.

Vprašanje pa je, ali si pripravljena, da se osvobodiš svoje škatlice za vžigalice, svojega notranjega zapora v katerega si se zaprla in zaživiš kot ženska za katero si se rodila, da si!?

Si pripravljena, da prepoznaš igro, ki jo igraš.. ustvariš sveti prostor zase in za svoje zdravljenje, v katerega boš povabila svojo sijočo dušo in držala prostor za svoj polni potencial. Da bi dragocenost, ki ti Si lahko iz sebe delila z drugimi.

Če si, se mi pridruži v skupnosti Dragocena.
Začnemo 5.10.2022.

Prijaviš se na povezavi >>>TUKAJ<<<

Ker z besedami dr. Valerie Rein, nič ni bolj nevarno za Patriarhat kot ženska, ki je v stiku s svojimi željami.

Ena od tistih stvari, ki jih globoko verjamem je, da je kriza tisto mesto, ki lahko predstavlja most v novo življenje. Lahko pa je mesto zloma in izumrtja.

S poglabljanjem krize in potapljanjem v globine iz njih prihaja marsikaj.
In bo še prišlo. Tako na osebni kot na kolektivni ravni.

Poniževanje, zatiranje, posmeh je nekaj, kar ženska doživlja pogosto.
Prepogosto.

Naučena je, da je poslušna.
Da je ubogljiva.
Da je ustrežljiva.
Da se razdaja za druge.
Da se prilagaja kjer je le mogoče.

Naučena je, da je drugorazredni državljan.
Zato mora biti hvaležna za to, kar ima.

Biti mora prijetna, prikupna, všečna, pozitivna, dobro razpoložena, umirjena, urejena in radodarna.
V praksi to pomeni, da je vse za vse.

Idealna ženska je ustvarjen konstrukt sistema Patriarhata, ki temelji na nadvladi, dominanci, avtoriteti, hierarhiji in izkoriščanju.

Idealna ženska je dobra mati in žena.
Je pametna. In sposobna.

Je vse to, kar sem opisala malo višje v zapisu.
Jaz sem jo poimenovala seksi-uspešna-duhovna ženska ali SUD ženska.

Štirje stereotipi, ki so oblikovali Idealno žensko so znani vsem….
…. Mesto ženske je doma ob družini. Je dobra mati in dobra žena.
…. Ženska ne sprejema pomembnih odločitev. Moški je vedno kje blizu, ker je on tisti, ki odloča.
…. Ženska je odvisna od zaščite in sprejetosti moškega. Saj veš, zadovoljiti mora vse njegove potrebe, drugače se je bo znebil.
…. Ženska je spolni objekt. Biti mora lepa in prijetna, da ima pozornost.

Vse reklame in propaganda, ki si je deležna temeljijo na zgoraj opisanih stereotipih.

Idealna ženska danes je Super ženska, od katere se pričakuje, da bo naredila vsa opravila doma in dosegla vse cilje uspešne posloven ženske. Skratka bo seksi, uspešna in tudi duhovno razgledana.

In preden me spljuvaš ali pa se upreš, da to ni res in da to nima vpliva nate te vabim, da upočasniš in prisluhneš programiranju, ki si ga deležna že koliko desetletij… dve, tri, štiri, pet desetletij!?

Izziv idealne ženske je v tem, da se z njo primerjaš in se trudiš, da bi ji bila podobna.
Ne ker bi to želela, temveč zato, ker si tako naučena.

Idealna ženska je vgravirana v tvoj sistem.

Ob tem pa upaš, da boš s tem, ko boš ustrezala podobi brezskrbne, urejene, zanimive, prijetne ženske (lahko ji rečeva tudi Instragram ženska), nagrajena.

Nagrajena s pozornostjo in pohvalo.
Nagrajena z bližino in ljubeznijo.

Vendar ne glede na to kako zelo se trudiš tvoje potrebe niso izpolnjene od zunaj.

Kako se ženska prelevi v ideal, ki mu skuša ustrezati in se mu približati?
Skozi poslušnost in entuziazem.

Danes ženska skrbi za svoj videz, da je urejena (priznam, da sem potrebovala čisto predolgo, da sem dojela zakaj mi določene prakse ki so del urejanja ne sedejo).
K temu spada barvanje narastka, podaljševanje nohtov in trepalnic, depiliranje, brezhibna koža, obvezen fitnes… in da se razumeva nič ni narobe s temi stvarmi. Vprašanje je kakšen je motiv zadaj, ki te vodijo v to, da meniš, da če tega ne narediš, da je to katastrofa.

Zame je itak prepozno, kar se teh stvari tiče sem v dobi dinozavrov.
Hkrati pa sem danes zelo hvaležna sama sebi, da sem na eni točki prepoznala, da mi v življenju čisto dobro gre tudi, če nisem popolna po merilih družbe okoli mene.

Idealna ženska telovadi. Skrbi, da je fit.
Zdravo se prehranjuje in pije smutije.
In spet z vsem tem ni čisto nič narobe.
Pomembno je poznati motivacijo, ki te pelje v vse te prakse.
Kaj je v ozadju.

Tisti del, kjer sem padla na celi črti je ta, da je idealna ženska duhovno razgledana.
Skrbi za svojo duhovo rast.
Meditira. Dela jogo. Dela dihalne vaje.
Skrbno bere vse kar ji pride pod roke.
In je pozitivna.

To kar je skupno vsem praksam Idealne ženske je to, da kontrolira in nadzira stvari.
Meni, da je lahko vse, kar želi biti.
Neodvisno razmišlja.

Verjame, da je arhitektka svojega življenja.
Da ima vse niti svojega življenja v svojih rokah.
Da je gospodar svojega časa, denarja in izbir v svojem življenju.

Hkrati pa si prizadeva, da bi bila »boljša«.
In še boljša. In nikoli ni dovolj.

Osupljivo je opazovati, kako parazit Idealne ženske preživi v ekosistemu in se samo malo prelevi v malce drugačno podobo, da je uglašen s časom v katerem živi.
In največkrat je videti, kot da se mu upira.

Ko stopiš ven iz postavljenih norm sistem poskrbi, da se postaviš nazaj v vrsto.

Idealna ženska te ujame.

Ujame te v zanko prizadevanja, da bi bila več in boljša.
Trudiš se vedno bolj in nikoli ne prideš do tega, da bi bila optimalna.
Vedno ti malo zmanjka.

In temu sledi tisto pribijanje na križ, ki mi je tako zelo poznano… Kaj za vraga je narobe z mano!?

In se potrudiš še malo bolj.
Skušaš ustrezati še bolj. Ceniš to, kar pravijo drugi bolj, kot to kar čutiš v sebi.
Prilagajaš se pričakovanjem drugih.
Si v razdajanju za druge.
Dokazuješ, da zmoreš sama in da nikogar ne potrebuješ.

Sistemu to služi.

Velika večina žensk nikoli ne dojame, da so podrejene.
Da so ujete v sistemu, ki jih kot figure prestavlja na šahovnici življenja.

In ne, to ni krivda ženske.
NE, to ni še ena stvar zaradi katere bi se morala kaznovati.

Osvoboditev pride počasi.
Skozi prepoznavo kako zelo si ujeta… pogosto v zlati kletki, ki je še hujša kot ona druga, ki je vidna.

Ker se nimaš nad čim pritoževati.
Itak vse imaš.

Kaj je pa tebi hudega!?
Poglej vse te ženske, ki so ostale brez doma. Ti imaš streho nad glavo.

Primerjanje z drugimi te takoj postavi na tisto tvoje mesto.
Tja, kamor sodiš.

To, kar si jaz želim za čisto vsako žensko je, da se osvobodi tiranije Idealne ženske.
Da se osvobodi podrejenosti.

Da zaživi kot Človek.
Ker ženska je Človek.

Ni drugorazredni državljan.
Ženska ni komoditeta, ki je vsem na razpolago in uporabo.

Vendar se spoštovanje in cenjenje začne pri vsaki ženski.
Na tebi je, da ceniš sebe kot Žensko. In da spoštuješ sebe kot Žensko.
Na tebi je, da prepoznaš svoje darove Ženske.
Na tebi je, da ne le prepoznaš to v sebi. Da to tudi aktiviraš v sebi in to živiš.
Tudi zato si tukaj.

Osvobajanje ženske se dogaja skozi vsako žensko.
Skozi mene in tebe.
Skozi tvojo hči, teto, babico, mamo, sestro.

Osvobajanje prihaja iz tebe v svet.
Zato ti res želim, da se osvobodiš.
Da ugledaš kje si ujeta in se osvobodiš.

To delam zase, zate in za vse ženske sveta.
Ker vem, da vodim z zgledom.

In če potrebuješ pomoč, me pocukaj za rokav.

Saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena