V središču

Ženska je človek.

Komentiraj

Ena od tistih stvari, ki jih globoko verjamem je, da je kriza tisto mesto, ki lahko predstavlja most v novo življenje. Lahko pa je mesto zloma in izumrtja.

S poglabljanjem krize in potapljanjem v globine iz njih prihaja marsikaj.
In bo še prišlo. Tako na osebni kot na kolektivni ravni.

Poniževanje, zatiranje, posmeh je nekaj, kar ženska doživlja pogosto.
Prepogosto.

Naučena je, da je poslušna.
Da je ubogljiva.
Da je ustrežljiva.
Da se razdaja za druge.
Da se prilagaja kjer je le mogoče.

Naučena je, da je drugorazredni državljan.
Zato mora biti hvaležna za to, kar ima.

Biti mora prijetna, prikupna, všečna, pozitivna, dobro razpoložena, umirjena, urejena in radodarna.
V praksi to pomeni, da je vse za vse.

Idealna ženska je ustvarjen konstrukt sistema Patriarhata, ki temelji na nadvladi, dominanci, avtoriteti, hierarhiji in izkoriščanju.

Idealna ženska je dobra mati in žena.
Je pametna. In sposobna.

Je vse to, kar sem opisala malo višje v zapisu.
Jaz sem jo poimenovala seksi-uspešna-duhovna ženska ali SUD ženska.

Štirje stereotipi, ki so oblikovali Idealno žensko so znani vsem….
…. Mesto ženske je doma ob družini. Je dobra mati in dobra žena.
…. Ženska ne sprejema pomembnih odločitev. Moški je vedno kje blizu, ker je on tisti, ki odloča.
…. Ženska je odvisna od zaščite in sprejetosti moškega. Saj veš, zadovoljiti mora vse njegove potrebe, drugače se je bo znebil.
…. Ženska je spolni objekt. Biti mora lepa in prijetna, da ima pozornost.

Vse reklame in propaganda, ki si je deležna temeljijo na zgoraj opisanih stereotipih.

Idealna ženska danes je Super ženska, od katere se pričakuje, da bo naredila vsa opravila doma in dosegla vse cilje uspešne posloven ženske. Skratka bo seksi, uspešna in tudi duhovno razgledana.

In preden me spljuvaš ali pa se upreš, da to ni res in da to nima vpliva nate te vabim, da upočasniš in prisluhneš programiranju, ki si ga deležna že koliko desetletij… dve, tri, štiri, pet desetletij!?

Izziv idealne ženske je v tem, da se z njo primerjaš in se trudiš, da bi ji bila podobna.
Ne ker bi to želela, temveč zato, ker si tako naučena.

Idealna ženska je vgravirana v tvoj sistem.

Ob tem pa upaš, da boš s tem, ko boš ustrezala podobi brezskrbne, urejene, zanimive, prijetne ženske (lahko ji rečeva tudi Instragram ženska), nagrajena.

Nagrajena s pozornostjo in pohvalo.
Nagrajena z bližino in ljubeznijo.

Vendar ne glede na to kako zelo se trudiš tvoje potrebe niso izpolnjene od zunaj.

Kako se ženska prelevi v ideal, ki mu skuša ustrezati in se mu približati?
Skozi poslušnost in entuziazem.

Danes ženska skrbi za svoj videz, da je urejena (priznam, da sem potrebovala čisto predolgo, da sem dojela zakaj mi določene prakse ki so del urejanja ne sedejo).
K temu spada barvanje narastka, podaljševanje nohtov in trepalnic, depiliranje, brezhibna koža, obvezen fitnes… in da se razumeva nič ni narobe s temi stvarmi. Vprašanje je kakšen je motiv zadaj, ki te vodijo v to, da meniš, da če tega ne narediš, da je to katastrofa.

Zame je itak prepozno, kar se teh stvari tiče sem v dobi dinozavrov.
Hkrati pa sem danes zelo hvaležna sama sebi, da sem na eni točki prepoznala, da mi v življenju čisto dobro gre tudi, če nisem popolna po merilih družbe okoli mene.

Idealna ženska telovadi. Skrbi, da je fit.
Zdravo se prehranjuje in pije smutije.
In spet z vsem tem ni čisto nič narobe.
Pomembno je poznati motivacijo, ki te pelje v vse te prakse.
Kaj je v ozadju.

Tisti del, kjer sem padla na celi črti je ta, da je idealna ženska duhovno razgledana.
Skrbi za svojo duhovo rast.
Meditira. Dela jogo. Dela dihalne vaje.
Skrbno bere vse kar ji pride pod roke.
In je pozitivna.

To kar je skupno vsem praksam Idealne ženske je to, da kontrolira in nadzira stvari.
Meni, da je lahko vse, kar želi biti.
Neodvisno razmišlja.

Verjame, da je arhitektka svojega življenja.
Da ima vse niti svojega življenja v svojih rokah.
Da je gospodar svojega časa, denarja in izbir v svojem življenju.

Hkrati pa si prizadeva, da bi bila »boljša«.
In še boljša. In nikoli ni dovolj.

Osupljivo je opazovati, kako parazit Idealne ženske preživi v ekosistemu in se samo malo prelevi v malce drugačno podobo, da je uglašen s časom v katerem živi.
In največkrat je videti, kot da se mu upira.

Ko stopiš ven iz postavljenih norm sistem poskrbi, da se postaviš nazaj v vrsto.

Idealna ženska te ujame.

Ujame te v zanko prizadevanja, da bi bila več in boljša.
Trudiš se vedno bolj in nikoli ne prideš do tega, da bi bila optimalna.
Vedno ti malo zmanjka.

In temu sledi tisto pribijanje na križ, ki mi je tako zelo poznano… Kaj za vraga je narobe z mano!?

In se potrudiš še malo bolj.
Skušaš ustrezati še bolj. Ceniš to, kar pravijo drugi bolj, kot to kar čutiš v sebi.
Prilagajaš se pričakovanjem drugih.
Si v razdajanju za druge.
Dokazuješ, da zmoreš sama in da nikogar ne potrebuješ.

Sistemu to služi.

Velika večina žensk nikoli ne dojame, da so podrejene.
Da so ujete v sistemu, ki jih kot figure prestavlja na šahovnici življenja.

In ne, to ni krivda ženske.
NE, to ni še ena stvar zaradi katere bi se morala kaznovati.

Osvoboditev pride počasi.
Skozi prepoznavo kako zelo si ujeta… pogosto v zlati kletki, ki je še hujša kot ona druga, ki je vidna.

Ker se nimaš nad čim pritoževati.
Itak vse imaš.

Kaj je pa tebi hudega!?
Poglej vse te ženske, ki so ostale brez doma. Ti imaš streho nad glavo.

Primerjanje z drugimi te takoj postavi na tisto tvoje mesto.
Tja, kamor sodiš.

To, kar si jaz želim za čisto vsako žensko je, da se osvobodi tiranije Idealne ženske.
Da se osvobodi podrejenosti.

Da zaživi kot Človek.
Ker ženska je Človek.

Ni drugorazredni državljan.
Ženska ni komoditeta, ki je vsem na razpolago in uporabo.

Vendar se spoštovanje in cenjenje začne pri vsaki ženski.
Na tebi je, da ceniš sebe kot Žensko. In da spoštuješ sebe kot Žensko.
Na tebi je, da prepoznaš svoje darove Ženske.
Na tebi je, da ne le prepoznaš to v sebi. Da to tudi aktiviraš v sebi in to živiš.
Tudi zato si tukaj.

Osvobajanje ženske se dogaja skozi vsako žensko.
Skozi mene in tebe.
Skozi tvojo hči, teto, babico, mamo, sestro.

Osvobajanje prihaja iz tebe v svet.
Zato ti res želim, da se osvobodiš.
Da ugledaš kje si ujeta in se osvobodiš.

To delam zase, zate in za vse ženske sveta.
Ker vem, da vodim z zgledom.

In če potrebuješ pomoč, me pocukaj za rokav.

Saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Hrana za Dušo, Na kratko

Uživaj življenje

Komentiraj

Nekoč je živel gospod, ki se je odpravil na turistično potovanje po Evropi.
Ob prihodu v Združeno kraljestvo si je kupil nekakšen vodič po gradovih.
V njem je bilo veliko zanimivih gradov, najbolj pa je njegovo pozornost pritegnil grad, ki so ga oglaševali kot “obisk vašega življenja”.

Na fotografijah je grad sicer deloval povsem običajno, a ogled tega gradu so popotniki še posebej priporočali.
Opis in mnenja o gradu so vzbudila gospodovo pozornost in še tisto popoldne je iz hotela poklical ter se dogovoril za čas obiska.

Zaradi komplikacij na poti je turist 10 minut po dogovorjeni uri prišel do gradu. S
topil je k moškemu v karirastem krilu, ki ga je čakal, in ta mu je zaželel dobrodošlico.

“So drugi že odšli z vodnikom?” je vprašal gospod, ko ni videl nobenega drugega obiskovalca.
“Drugi?” je vprašal moški. “Ne. Obiski so individualni in brez vodnika.”

Nato mu je na kratko opisal zgodovino gradu in ga opozoril na nekaj stvari, na katere naj bo posebej pozoren: slike na stenah, oklepe v mednadstropju, bojne naprave v severni sobani, katakombe ter druge zanimivost.
Moški je nato turistu izročil žlico in mu rekel, naj jo drži vodoravno, z vdolbino navzgor.

“Zakaj pa to?” je bil radoveden obiskovalec.
“Mi ne zaračunamo običajne vstopnine. Da ocenimo strošek posameznega ogleda, si pomagamo takole. Vsak obiskovalec s seboj nese takšno žlico, zvrhano polno drobne mivke. Na žlici je točno sto gramov mivke. Po obisku gradu stehtamo mivko, ki je ostala v žlici in zaračunamo funt za vsak izgubljeni gram. Tako lahko ocenimo strošek čiščenja,” je pojasnil.

“Kaj pa, če ne izgubim niti grama?”
“V tem primeru je obisk brezplačen.”

Gospod je presenečeno gledal, kako je gostitelj napolnil žlico z mivko in se odpravil na pot.
Z zaupanjem v svojo mirno roko se je zelo počasi, s pogledom uprtim v žlico, povzpel po stopnicah.
Ko je prišel do sobane z oklepi, raje ni vstopil, ker se je zbal, da bi mu prepih odpihnil mivko.
Izognil se je ogledu razstavljenih predmetov pod stopniščem, saj bi se za to moral skloniti, s čimer bi iz žlice zagotovo stresel nekaj mivke. Podobno se mu je zgodilo pri strmih stopnicah, ki so vodile v druge sobe.

Gospod se je ponosno odpravil po hodniku nazaj na izhodišče, kjer je moški v škotskem krilu čakal s tehtnico.

“Osupljivo,” je rekel gostitelj. “Izgubili ste manj kot pol grama. Ogled za vas je zato brezplačen.”

Turist se je zmagoslavno nasmehnil.
“Ste uživali v ogledu?” je za konec še zanimalo moškega.

Obiskovalec se je obotavljal, potem pa je le iskreno povedal: “Po pravici povedano, ne kaj dosti. Tako sem bil zaposlen s tem, da sem pazil na mivko, da si nisem imel priložnosti ogledati stvari, o katerih ste govorili.”
“Groza!” je vzkliknil moški. “Glejte, naredil bom izjemo. Še 12 minut je do naslednjega obiskovalca. Ponovno vam bom napolnil žlico, a tokrat ne mislite nanjo. Vstopnine vam ne bo treba plačati. Pojdite in se vrnite, preden pride naslednji gost.”

Turist je nemudoma pograbil žlico in stekel v prvo nadstropje; tam se je na hitro razgledal, nato pa zdirjal v katakombe. Ni se dolgo zadrževal, ker so minute tekle. Skočil je še do stopnišča, nato pa je hitro stekel do moškega pri vhodu in mu izročil prazno žlico.

“No, tokrat ste brez mivke, a nič hudega, saj imava dogovor. Kako je bilo? Ste uživali v ogledu?”
Obiskovalec se je ponovno nekaj minut obotavljal, nato pa ponovno priznal: “Pravzaprav ne. Tako se mi je mudilo končati obisk, da sem stresel vso mivko, užival pa vseeno nisem.”

Mož v krilu se je nasmehnil in dejal: “Nekateri se gibljejo po gradu svojega življenja tako, da bi jih čim manj stalo in zato v njem ne uživajo. Spet drugim pa se tako mudi in bi radi čim prej vse opravili, da vse zamudijo in v tem ne uživajo. Redki si vzamejo čas za ogled. Ti odkrijejo vsak kotiček, vsak korak in uživajo v njem. Vedo, da ne bo zastonj, zavedajo pa se, da je življenje vredno tega stroška.”

Ne pozabite uživati v svojem življenju.
Brez hitenja, brez obremenjevanja s stroški.
Preprosto počnite tisto, kar polni vašo dušo in se ne obremenjujte preveč s časom ali denarjem.

Življenje je samo eno.
Ne pozabite ga živeti.

Avtor zgodbe: Jorge Bucay

V središču

Življenje je krhko

Komentiraj

Življenje je krhko.
Včasih pozabimo na to.

In se spomnimo, ko se zgodi nekaj tragičnega, nekaj nepovratnega, končnega.

Sedele smo v avtu. Tišina je visela v zraku kot nekaj težkega.
Toliko neizgovorjenega je bilo v njej.

Ko sem jo prekinila, sem presenetila tudi samo sebe s tem, kar sem povedala…
»Pri svojih skoraj petdesetih vem, da tudi, če umrem jutri ne bom obžalovala ničesar.
Živela sem polno in naredila res veliko.
Izkusila sem toliko lepote. In podelila z ljudmi modrost, ki sem jo pogosto najbolj potrebovala prav sama. Vem pa eno stvar… pomembno je slediti navdihom, ki vznikajo iz tvoje notranjosti. Vodstvo vznika iz tvoje notranjosti. Na tebi je, da ji prisluhneš.«

Življenje je dragoceno.
In krhko.
Je darilo.

Nismo upravičeni do življenja.
Kljub temu menimo, da smo upravičeni do tega, da živimo vsaj 90 let in izkusimo radost in čudežnost življenja.

Pa nismo upravičeni do tega.
In mnogi to odkrijejo prepozno.

Realnost tega sveta je, da vsi pridemo do svojega konca.
Moj oče je pogosto rekel, da nihče ne pride s tega planeta živ.

Nesreča ali rak samo pomenita, da sestopiš prej kot si morda pričakovala.

Pred 5 minutami sem bila 18 in pet minut kasneje sem že pri 50.
Kam je izginil ves ta čas?

Verjetno je ena najbolj bolečih izkušenj človeškega življenja, ko ne dosežeš svojih pričakovanj.

Zaradi česar se počutiš kot zguba.

In ko sem se v enem svojih nedavnih momentov razodetja spravila k pisanju seznama vseh svojih dosežkov in vsega, kar sem že izkusila v svojem času na planetu Zemlja, sem ugotovila, da sem izkusila veliko.
Doživela res veliko lepega.
In da je moja prisotnost dragocena.
Drobec sem podelila na svoji spletni strani >>>TUKAJ<<<

Ponovno pa se mi je potrdilo tudi to, da je življenje ena velika tapiserija izbir.

Nihče te ne more rešiti.
In ti ne moreš rešiti nikogar.
Vsak je na svojem popotovanju.

Ni zagotovil, da boš doživela kar si želiš.
Tvoje izbire te vodijo po poti v tej smeri.

Če slediš namigom na poti in sprejmeš pomoč, ki ti je ponujena.
Nimaš pa zagotovila, da boš zares prišla do cilja.

Izpolnitev je v poti in v vsakem koraku na tej poti.
Če jo zmoreš ugledati in začutiti.

Tenkočutnost je vrlina.
Terja prefinjen, izostren čut za opazovanje.

In vendar jo v drvečem svetu tako zlahka spregledamo kot krhkost.

Vedno so me učili, da naj se okrepim in bom močna.
In včasih, ko pridejo tisti dnevi, ko bi se najraje skrila v jamo, razmišljam o tem, kolikokrat sem sama šla kot bagar čez vse.

Kolikokrat nisem bila pozorna na nežne poganjke, ki so komaj začeli svojo rast, ker sem pričakovala, da bi morali biti že v polnem razcvetu in s sadovi.

Ja, res je življenje tudi prožno in vztrajno.
Gibko in prilagodljivo.
Preživi tudi zmrzal in surovost vremena.

Manjka nam rahločutnosti.

Včasih se sprašujem kako to, da ne vidimo njene dragocenosti.
Pozabimo, da je treba ustaviti, nehati drveti, da bi jo lahko izkusili.

Ker…
“Človeško življenje je krhko; živimo v prostoru med enim dihom in naslednjim.
Pogosto skušamo ohraniti iluzijo večnosti skozi to kar delamo, govorimo, nosimo, kupujemo in kako uživamo ter koga ali kaj ljubimo, Vendar je ne glede na vse, to iluzija, ki jo nenehno spodkopavajo spremembe in smrt.” ― Victoria Finlay

Prisluhni navznoter.
Prisluhni duši, ki šepeta.
Prisluhni vodstvu, ki te usmerja.

In sledi.
Pogumno.
Srčno.
Korak za korakom.

Z zavedanjem, da si Darilo.
Da je življenje Darilo.
Ki ti je dano, da ga živiš.

Živi.

In saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena

V središču

“Zmanjšaj porabo, ponovno uporabi in recikliraj!”

Komentiraj

Recikliranje je nekaj, kar mi je blizu od kar pomnim.

Spomnim se, kako smo včasih reciklirali oblačila.
Moja babi je šivala.

In verjetno ne bom nikoli pozabila, kako jo je jezilo, ko mi je šivala takrat popularno balon krilo za mojo valeto. Narobe jo je zašila skupaj in je bilo krilo kot velika cev iz tekstila.
Babi je preklinjala, jaz sem se nasmejala do solz, pes pa je tulil.
Na koncu naju je s psom poslala ven iz hiše, da je zašila do konca.

Njena ljubezen do šivanja se je naskrivaj prenesla name.
In ko sem se lani lotila izdelave turbanov za sušenje las je bila ena od stvari, ki me je frustrirala kam z ostanki frotirja.

Nisem jih mogla kar zavreči. Že tako ustvarjamo veliko odpadkov, ki zavzamejo dragocen prostor na odlagališčih, da ne govorim o onesnaževanju zemlje.

Čutila sem, da bi jih lahko porabila za nekaj, toda kaj!?

Vedela sem, da z recikliranjem lahko pomembno prispevam k zmanjševanju onesnaževanja in ohranjanju našega okolja. Poleg tega sem zagovornica zmanjševanja porabe naravnih surovin, ki jih sicer potrebujemo za izdelavo novih izdelkov.

Zakaj mi je blizu recikliranje?

1. Ker te pripravi, da uporabiš svojo kreativnost in porabiš stvari, ki jih že imaš za nove izdelke.

2. Z uporabo recikliranih materialov v proizvodnem procesu je poraba energije bistveno manjša kot pri izdelavi novih izdelkov iz surovin.

3. Recikliranje pomaga ohraniti naravo.
Recikliranje zmanjšuje potrebo po izkoriščanju naravnih ter predelavo surovih materialov, kar povzroča še večje onesnaževanje vode in zraka. Ker recikliranje prihrani energijo in zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, prispeva k boju proti podnebnim spremembam.
V Veliki Britaniji ocenjujejo, da z recikliranjem ohranijo na našem planetu več kot 18 milijonov ton C02 letno, kar je enakovredno porabi 5 milijonov motornih vozil. (vir:splet)

4. Recikliranje zmanjšuje število odlagališč
S tem ko recikliramo, zagotavljamo ponovno uporabo materialov ali predelavo odpadkov. Rezultat je manjša količina odpadkov, shranjenih na smetiščih. Po uradni evidenci Agencije RS za okolje, je bilo v Sloveniji ob koncu leta 2006 evidentiranih 83 odlagališč odpadkov, ki so v fazi obratovanja ali zapiranja; od tega 60 odlagališč, ki so javna infrastruktura ter 23 odlagališč industrijskih odpadkov. (vir:splet)

5. Z recikliranjem zmanjšujemo emisije toplogrednih plinov
V Sloveniji prekrivajo gozdovi več kot 58% površine in so pomemben vir zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Z recikliranjem ohranjamo naše gozdove, ki nam omogočajo življenje na našem planetu. (vir:splet)

Kaj je recikliranje?

Recikliranje je predelava že uporabljenih, odpadnih snovi v nove izdelke.

Recikliranje je način, kjer lahko prav vsak od nas prispeva k temu, da ohranimo Zemljo.
S tem ne dobimo samo novih izdelkov, temveč na tak način prihranimo tudi vodo in energijo.

Namen recikliranja je zmanjšanje trošenja uporabnih snovi, zmanjšanje porabe in obenem preprečevanje onesnaževanja zraka s sežigom odpadkov, onesnaževanje vode in zemlje z odlaganjem odpadkov.

Potem sem dobila idejo… ker rada berem, sem dolgo časa iskala primerno blazino za sedenje. Tako, ki bi bila dovolj stabilna in čvrsta, hkrati pa tudi mehka in udobna.
In naredila sem si svojo.

Tako je nastal komplet za ljubiteljice branja, knjig in recikliranja.

Blazina za sedenje je polnjena s koščki frotirja, ki mi ostanejo, ko krojim in režem turbane za sušenje las.

Ker pa, ko sediš na blazini, potrebuješ še oporo, nekaj, kamor lahko položiš knjigo je nastala še blazina Tetraeder.

Tetraeder je prvo od petih teles v Platonovi razpredelnici geometrijskih teles v znanosti svete geometrije. Tetraeder je omejen s štirimi enakostraničnimi trikotniki. Njegova prostornina je glede na površino najmanjša, po Platonu pa predstavlja ogenj.

Blazino Tetraeder lahko uporabljaš pri branju, saj podpre tvoje telo, če ležiš na tleh ali pa jo imaš v naročju, obrnjeno s konico med kolena, kar ustvari površino, na katero nasloniš knjigo.

Ko je njena konica obrnjena navzgor aktivira kozmični del zvezdnega tetraedra in ko jo obrneš navzdol, te poveže z Zemljo, z mamo Gaio.

Blazina Tetraeder je narejena reciklirane trpežne tkanine z žakardnim vzorcem, in nežnim leskom. Vzorec na tkanini se oblikuje s prepletanjem različnih niti in me spominja na korale v morju. Prevleko lahko slečeš in opereš v pralnem stroju na 40 stopinj s podobnimi barvami.

Svojo naročiš na povezavi http://divine.si/aktualno/blazina.html

Ko zadiši...

Arnika

Komentiraj

ARNIKA (Arnica montana)

Prezimno trdna trajnica, arnika (Arnica montana), zraste od 20 – 60 cm visoko. Razširjena je skoraj po celotni Evropi, na višjih predelih vse do skoraj 2000 m. Raste na zemlji, ki ne vsebuje veliko apnenca, na svetlih, odprtih področjih z dovolj vlage.

Ovalni, z dlačicami prekriti listi tvorijo križno rozeto, iz katere proti poletju požene visoko, čvrsto, ne preveč razvejano steblo, na katerem sta še eden do dva para nasprotnih stebelnih celorobih listov.

Rodovno ime Arnica izhaja iz grške besede arna, kar pomeni ovca in opisuje njene mehke, dlakave liste.
Na vrhu stebla se razveja in običajno najdemo na njej po tri cvetne koške s toplo rumeno-oranžnimi socvetji, ki se odpro proti koncu junija in v juliju.

Socvetje obdajajo ostri ovojkovi listi, pokriti z rumenkastimi dlačicami. Cvetovi v socvetju so cevasti in jezičasti. Cevasti v sredini so dolgi okoli 15 mm, jezičasti pa okoli 30 mm, z dobro vidnimi vzdolžnimi žilami in se zaključijo s tremi zobci. V cvetovih vsebuje veliko karotenoidov, ki ji dajejo barvo. Vsaka cvetna glavica, ki jo pogledamo na gorskem travniku je drugačna, razgibana, saj vrtinči jezičaste cvetove.
V sebi zadržuje veliko eteričnih olj.

Vonj se preobraža, tako ima arnika na vsakem delu drugačen vonj. Zgoraj v cvetu je meden, na košarici zelo začimben, balzamičen, smolnat in rahlo oster v korenini. Tudi po sestavi so eterična olja v posameznih delih rastline zelo razlikujejo. Eterično olje v glavici je masleno, oranžne barve in ima okoli 15% maščobnih kislin, medtem ko ima eterično olje iz korenin svetlo rumeno barvo, močan vonj in ni tako mastno.

Za zdravljenje je pomembna celotna rastlina. Obstaja veliko vrst arnike, nekateri jo tudi gojijo. Vendar je kljub temu, da imajo podobno kemično sestavo, le ena, arnika, Arnica Montana, ki je najpomembnejša tudi v homeopatskem in antropozofskem zdravljenju.

Deluje protivnetno in analgetično. Uporablja se predvsem za notranje poškodbe in rane. Pospešuje celjenje in deluje protibolečinsko pri udarninah, podplutbah, zvinih, zlomih. Najpogosteje uporabljamo obkladke, ki smo jih naredili z razredčeno tinkturo. Redčimo jo vsaj 1 : 50, sicer nam lahko povzročijo draženje in vnetje kože. Obkladki ali nežni polivi z razredčeno tinkturo delujejo zelo ugodno pri abcesih, tvorih, zanohtnicah, vnetih in krčnih žilah.

Uporabljamo jo predvsem pri zaprtih poškodbah. Če pa želimo z arniko razkužiti rano, pomešamo 2 žlici arnikine tinkture s pol do tričetrt litra prekuhane hladne vode in z njo polivamo rano. V ljudskem zdravilstvu uporabljajo tako imenovani »arnikin cvet« kot vtiralo pri mišičnih bolečinah in revmatičnih težavah z mišicami in sklepi, kot tudi pri vnetjih na mestu pikov žuželk. Razredčena tinktura se uporablja tudi za izpiranje ust, pri vnetjih ustne sluznice, vnetjih dlesni in aftah. Daljša uporaba arnike v obliki obkladkov (pri oteklinah, nategnjenih mišicah, zvinih) lahko izzove kožna vnetja, kar bomo preprečili, če bomo na prizadeta mesta večkrat na dan nanesli kakšno mazilo ali olje. Mazilo iz arnike se dobro obnese tudi pri kroničnem venskem popuščanju.

Pri revmatičnih težavah se bolje obnesejo pripravki iz arnike v gelu. Pripravki iz arnike so zaradi toksičnosti seskviterpenskih laktonov v glavnem omejeni na zunanjo uporabo. Notranje se lahko uporabljajo le homeopatski in antropozofski pripravki iz arnike, ki pa so zelo razredčeni, jemljejo pa se za zmanjšanje krvavitev in hitrejše celjenje, pri bolečinah v mišicah po preobremenitvi, pri obolenjih venskega in arterijskega sistema. Arnike v obliki čajev ali tinkture ne uživamo, saj lahko pri predoziranju pride do bruhanja, bolečin v trebuhu, palpitacij, težav z dihanjem in s srcem, krvavega bruhanja in pri večji količini celo smrti.

Zanimivo je, da so zdravilne učinke arnike odkrili relativno pozno, šele v šestnajstem stoletju. A kljub temu, da ima v ljudski medicini relativno kratko zgodovino je arnika eno izmed najbolj poznanih in najpogosteje uporabljanih zelišč za zdravljenje vsakdanjih poškodb. Danes je arnika zaščitena v skoraj vseh evropskih državah.

Arnikina tinktura
10 dag drobno narezanih cvetov prelijemo s pol litra 50% alkohola. Tako namočeno pustimo 3 tedne.
Po treh tednih alkohol odlijemo, na cvetove pa lahko še enkrat nalijemo novo žganje.

Kopel za sprostitev
200 g sladkorja, 100 g grenke (Epsom) soli, 3 žlice arnikine tinkture

Patricija Šenekar

www.hiskazelisc.com

V središču

Dragocenost vs. lastna vrednost

Komentiraj

Lastna vrednost

Lastna vrednost je del človeške osebnosti, ki določa tvojo osebno vrednost in pomembnost. To je področje tvojega mišljenja, ki ocenjuje tvoje vedenje, videz, občutke, misli in sposobnosti.

Lastna vrednost ne temelji na tem, kaj si drugi mislijo o tebi ali stvareh, ki si jih (ali jih nisi) dosegla temveč prihaja iz tvoje notranjosti.

Lastna vrednost potrebuje merilo, s katerim meriš oziroma določaš lastno vrednost.
Ko si mnenja, da svoja merila dosegaš, se počutiš dobro.
Ko pa meniš, da meril nisi dosegla tvoja samozavest strmoglavi.

V svojem delu z ženskami sem prepoznala več načinov, preko katerih merimo lastno vrednost.

Prvi nezdravi način merjenja lastne vrednosti je izgled oziroma kako si videti. Pri tem lahko nekatere ženske svojo vrednost merijo s številkami na tehtnici, druge pa lahko svojo vrednost določajo po tem, koliko pozornosti lahko pritegnejo s svojim videzom.
To je način, ki je značilen za žensko, katere vodilni obraz njene ženske narave je Hetaira.

Drugi neprimeren način merjenja lastne vrednosti je status in poznanstva. Pri tem se lahko ženska počuti vredna le takrat, ko je v razmerju, kar se šteje kot primeren status, ali pa svojo vrednost enači s številom »pomembnih« oseb v svojem življenju.

Tretji neprimeren način merjenja lastne vrednosti je povezan z uspehi, dosežki, zmagami in delom. V tem primeru lahko ženska, ki svojo lastno vrednost enači s svojim delovnim mestom, doživi veliko krizo identitete v primeru, da se zgodi gospodarski zlom ali če izgubi službo. Ta način je značilen za žensko, katere vodilni obraz njene ženske narave je Amazonka.

Če zato, da bi se počutila dobro in zadovoljno potrebuješ nenehne uspehe, te življenje pogosto potopi na dno, saj so vzponi in padci del življenja. Doživljanje nenehnih uspehov pa je neizvedljivo. Težava nastane, ker začneš izogibati stvarem, za katere misliš, da bi ti lahko spodletele, saj ne želiš občutiti nizke lastne vrednosti.

Četrti neprimeren način merjenja lastne vrednosti je povezan z uslugami, ki jih delaš drugim in pretirano skrbnostjo za druge. Ko skušaš biti vse za vse. Na tak način pogosto izkušaš ravno kontra učinek, kjer si predpražnik za druge.

Če je vir tvoje lastne vrednosti v tvoji podpori drugim, v skrbnosti, kako dobro kuhaš in kako dobro čista je tvoja hiša, te utegne bolezen ali okoliščina v kateri ne moreš s skrbnostjo potrditi svoje vrednosti, čisto potre. Ta način je značilen za žensko, katere vodilni obraz njene ženske narave je Gaea.

Peti neprimeren način merjenja lastne vrednosti je v drznosti in v tem koliko si upaš tvegati, biti nenavezana, svobodomiselna in kreativna. Ta te lahko stane tudi življenja. Ta način je značilen za žensko, katere vodilni obraz je Sofija.

Ker lastna vrednost potrebuje merilo, je to tisto področje, kjer si vedno znova v primerjanju z drugimi.

Nizko lastno vrednost lahko opišemo kot splošno negativno mnenje o sebi. Tako svoje sposobnosti kritiziraš, se osredotočaš na napake in svojo pozornost je usmerjaš v to, kaj nisi storila ali v to kar se zdi, da drugi ljudje počnejo bolje.

Iskanje lastne vrednosti je v času v katerem živimo zelo pogosto.

Veliko se govori o tem, da je potrebno delati na sebi in na svoji lastni vrednosti, kot da bi šlo za pokvarjeno igračo, ki jo je potrebno popraviti. Tega se lotevamo z delom na prepričanjih, s pozitivnim mišljenjem in ostalimi metodami in pristopi preko katerih poskušamo vplivati na svoje mišljenje o sebi.

Osebno sem mnenja, da hitrejša pot do notranje izpolnjenosti, vsaj za ženske, vodi skozi občutenje lastne dragocenosti namesto lastne vrednosti.

To, da si dragocena je nekaj, v kar se ti ni treba prepričevati ali to dokazovati z merjenjem lastne vrednosti. Dragocenost je dušna kvaliteta, ki ti je vedno na voljo.

Bolj, ko si je polna, bolj jo čutiš v sebi.

Bistveno je, da spoznaš sebe kot žensko in se zavedaš tega, da si dragocena ne glede na to kaj delaš ali imaš.

Pomembno je tudi, da dragocenost v sebi sprejmeš in si jo prisvojiš.
Da si dovoliš, da te neguje in nahrani od znotraj.

In ko si je polna v sebi, lahko to dragocenost tudi deliš z drugimi, kot Darilo.

Sama sem bila vedno znova priča praksam kot je prepričevanje same sebe, da si Dovolj.
V mojem primeru to ni naredilo razlike, ki bi si jo želela.
Pa sem poskusila več različnih metod.

Dejstvo je, da že sama misel, da si nihče v tvoji notranjosti vzbuja strah.
In to se najlepše kaže skozi to, kako se velika večina trudi, da bi bili »nekdo«.
Ker večina verjame, da je biti »nekdo« boljše kot da si »nihče«.

Primerjanje z drugimi v kulturi dominance vodi v zasramovanje in poniževanje.
Ko kritiziraš, sodiš druge kot »Oh, on ni nihče pomemben.« ali »On ni nič vreden.«

In ekstrem tega se kaže skozi ekstremne situacije, ko posameznik naredi samomor enostavno zaradi tega, ker ni sprejet s strani sočloveka oziroma ker je ponižan in nevreden s strani svojih vrstnikov.

Dragocena ženska se zaveda, da je Darilo. In Darilo tega kdo je, je v prvi vrsti namenjeno njej.
Dragocenost je dušna kvaliteta, ki jo je potrebno prepoznati, si jo priznati, si jo prisvojiti, da bi jo lahko prakticirala in živela v vsakdanjem življenju.

Temu sem posvetila 10-mesečno druženje, kjer bomo skupaj spoznavale Dragocenost Ženske.

Vabim te, da se mi pridružiš na tem popotovanju v globine in v spoznavanju prostranosti tvoje ženske narave skozi Dragocenost. Podrobnosti najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

Zasij kot TI!
Taja Albolena

Na kratko

Realnost vsakdana.

Komentiraj

Hitiš na delo. Hitiš na delu. Hitiš z dela.
Hitiš domov. Hitiš od doma.
Nimaš časa, da čakaš na semaforju. Rdeča traja čisto predolgo.
Hupaš tistim pred sabo, ker niso takoj speljali.

Juha se je ohladila. Na kavi so nastali mastni madeži.

V čakalnicah ustanov, ordinacij, administracije – gužva.
Težko se obvladaš. Vedno gužva, nimaš časa za to.
Ignoriraš bolečino, žige, izcedke in prebadanja.
Gledaš v telefon, drsaš s prstom po ekranu.
Nimaš neuronov, da bi prebrala nekaj, kar je daljše od treh besed.
Vsebino sodiš po bombastičnih naslovih.

Pogledaš svojega soproga, pojavili so se sivi lasje, ki jih še včeraj ni bilo.
Pa tudi gube okoli oči so se, vsaj tako se ti zdi, poglobile.
Pogledaš otroka, potegnil se je in rokavi so kar naenkrat prekratki.
Pogledaš sebe. Ne predolgo.

Na kave z bližnjimi ne hodiš več, kot si prej, ker… ker se dogaja življenje.
Eni so odšli. Nekoga si presegla. Eni so presegli tebe. Interesi so drugačni.

Greš po nakupih in to te osreči za petnaest minut ali pa za prvi dan nošenja stvari.
Ko je to zgolj še ena jakna, še ena obleka ali še ene hlače na kupu za pranje in likanje.

Greš v hribe, gledaš v telefon.
Gledaš serijo in se medtem dopisuješ s kolegi.
Greš na kavo in preverjaš maile.
Sanjaš papirje, tabele, račune, vojne in pošasti.

DIhaj.
Dihaj, dokler si živa.

Ker te enkrat, naenkrat, v hitenju, čakanju, v tem da nimaš časa, v skrolanju, v negledanju v oči in mežikanju nad potrebami, ki te žrejo znotraj in pod rebri, v sanjarjenju, v nakupovanju – ne bo več.

Odšla si – bolana.
Pa še včeraj si bila tu.

Ostala je ohlajena kava. In ohlajena juha.
Dogovorjen zmenek… sestanek in resen pogovor.
Nepogledana serija.
Neprelistana knjiga.
Neobuti čevlji.
Neizpolnjene obljube sama sebi. Da boš več to in manj ono.

Ostal je zmeden otrok. S prekratkimi rokavi in tono igrač.
Ostalo je vse, razen tebe. In vse je višek.

Skodelica je višek.
Blazina je višek.
Krožnik je višek.
Mobitel je višek.

In TI?
Ti manjkaš.

(Nepoznani avtor)

Življenje je Ljubezen v Akciji.