Napovednik za lunarni mesec pod vplivom Bika

Lunarni mesec se začne z mlajem v Biku in se zaključi z luno v Biku, preden se začne nov lunarni mesec.

Tokrat v videu s tevoj delim kaj prinaša mesec pred nami – vstopili smo v nov lunarni mesec pod okriljem Bika.
Razumevanje tega, kaj se prebuja in kaj so priporočila za tale intenziven mesec v katerega smo vstopili.

Delim štiri tematike, ki bodo v ospredju in en nasvet, ki ti utegne res prav priti… če si v ženskem telesu.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Boginja Maia

“Obnova je moja mantra. In rast je moja igra. Z vami sem, da vam predam svoje znanje igre in radosti. Pogosto ste v svojih prizadevanjih preveč resni in čisto pozabite na igro.
Tukaj sem, da k vam prinesem čudovite barve pomladnega cvetja, opojno dehtečo esenco strasti in čutnosti, ki naj v mojem mesecu zaplapola po vaših žilah. Radost je moja barva in mavrica se poda mojim očem.
Metulji so moji prijatelji in skupaj na radosten način transformiramo. Odenite se v cvetlično opravo in zaplešite z menoj divji ples ljubezni in radostne transformacije.
Prepustite se mojim spretnostim povezovanja in ljubeče komunikacije.
Dovolite, da vam pomagam pri radostni manifestaciji stvari, ki si jih želite v svoje življenje. Kajti manifestacija je le transformacija v akciji.
Danes bodite cvetlično razpoloženi in povabite vse barve mavrice v svoje življenje.”

Maia je rimska boginja radoživosti, radosti in igre. Je kraljica cvetja. Njen kristal je smaragd. V rimski mitologiji jo poznajo kot Maia Maiestas (poznana tudi kot Fauna, Bona Dea). Mesec maj je poimenovan po njej. Delala je izključno z ženskami in moškim ni bilo dovoljeno prisostvovati na njenih praznovanjih.

Je boginja pomladi, topline in rasti. Pravijo da naj bi bila par z Vulkanom, saj sta oba božanstvi povezani z vročino. Skozi njeno toplino spomladi cvetlice in rastline vzbrstijo in rastejo, Vulkanova močnejša toplota poletja pa pomaga, da sadeži obrodijo.

Prvi maj je bil star poganski praznik, ki so ga nekoč praznovali tudi naši karantanski predniki. O tem priča lepa stara navada, ki se je ohranila do danes. Pred mnoge vasi postavijo na ta dan mlaj.
Ker je bila srednja Evropa v davnini še pred Kelti domovina slovansko govorečih Venetov sklepamo, da je postavljanje mlaja še zapuščina njihove kulture.

Mlaj je prispodoba boginje Maje, ki je boginja narave.

Zlata Maja je božanstvo slovanskega vedizma. Zlata Maja je povezana z rimsko Venero. Je boginja ljubezni in plodnosti, ki poskrbi za rast in razvoj rastlin. Povezana je s cikli plodnosti. V ciklu leta prehaja skozi različne faze cikla plodnosti, zato je ena od interpretacij tudi, da sta dve slovanski boginji- Morana in Živa dva različna obraza Zlate Maje (vir: Aleksandar Asov). Morana, boginja smrti, je zimski obraz Zlate Maje, ki pooseblja naravo v njeni najbolj neplodni fazi. V edem od mitov o katerem govori Asov, Zlata Maja umre in leži v kamnitem sarkofagu, kar simbolično predstavlja sejanje semen v zemljo. Morana v tem času vlada namesto Maje, dokler spomladi boginjo zime zamenja Živa, boginja življenja in drugi obraz Zlate Maje.

Boginjo Maio pa pogosto zamenjujejo z nimfo Maio, ki je poznana iz grške mitologije kot mati boga Hermesa. Nimfa Maia je precej starejša, ima funkcijo dobre matere in je ena od sestra, ki sestavljajo konstelacijo Plejad.

DIVINE.SI

Svetovni dan čebel

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je decembra 2017 v New Yorku soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel.

Na ta dan bo svetovna javnost vsako leto opozorjena na pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev, opomnjena na pomen čebel za celotno človeštvo ter pozvana h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje.

Slovenija je predlagala, da se svetovni dan čebel zaznamuje v maju, ko so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraševanju največja, na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu.

20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734–1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, ki ga je cesarica Rimskega cesarstva Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju.

Študije Organizacije združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacije čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšujejo, zaradi česar čebele in drugi opraševalci postajajo čedalje bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje z odpadki. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel in drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe.

Podatki FAO kažejo, da imajo čebele in drugi opraševalci neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano. Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane. Po oceni na podlagi mednarodne študije Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah iz leta 2016 je letna svetovna proizvodnja hrane, ki je neposredno odvisna od opraševanja, vredna od 235 do 577 milijard ameriških dolarjev. Poleg tega so kmetijske rastline, ki potrebujejo opraševanje, pomemben vir delovnih mest in dohodka za kmete, zlasti za male in družinske kmetije v državah v razvoju. Nenazadnje imajo čebele pomembno vlogo tudi pri ohranjanju ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti v naravi. Kot dober bioindikator razmer v okolju nam sporočajo, kdaj se z okoljem nekaj dogaja in da je treba ukrepati.

S pravočasno zaščito čebel in drugih opraševalcev bomo pomembno prispevali k reševanju vprašanj globalne preskrbe s hrano in odpravi lakote v državah v razvoju. Ustavili bomo nadaljnje izgube biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov in tako prispevali tudi k ciljem trajnostnega razvoja, ki so opredeljeni v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030.

Slovenska pobuda za razglasitev Svetovnega dne čebel

Republika Slovenija je zato na pobudo Čebelarske zveze Slovenije leta 2015 v okviru OZN začela postopke za razglasitev svetovnega dneva čebel in predlagala resolucijo, ki izpostavlja pomen čebel in drugih opraševalcev.

Pobuda je bila sprejeta na 40. zasedanju Konference FAO v Rimu, dne 7. julija 2017; postopek pa je bil uspešno zaključen decembra s soglasnim sprejetjem resolucije o Svetovnem dnevu čebel na Generalni skupščini Združenih narodov.

Slovenija se uvršča v sam svetovni vrh po številu čebelarjev na prebivalca, kjer je vsak 200. prebivalec čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, poleg tega je leta 2011 med prvimi državami članicami EU na ozemlju Slovenije prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov.

Čebela simbolično predstavlja organiziranost, marljivost, produktivnost, obilje, uspeh, ljubezen, sodelovanje z drugimi / skupnost, čarobnost in moč vere in osredotočenosti, akcijo, komunikacijo, žensko moč, skrite modrosti…

Vir: https://www.worldbeeday.org