V luči Ljubezni

V pesmi Dotik Angela Maya Angelou piše

Mi, nevajeni poguma
izgnani iz užitkov
živimo zviti v školjkah samote
dokler ljubezen ne zapusti svojega visokega svetega templja
in se pojavi
da nas osvobodi v življenje.

Ljubezen prispe
in v svojem vlaku pripelje ekstazo
stare spomine užitka
starodavno zgodovino bolečine.

Če pa smo drzni,
ljubezen odstrani verige strahu
z naših duš.

Odstavljeni od svoje plašnosti
V luči ljubezni
Si upamo biti pogumni
In nenadoma vidimo
Da nas ljubezen stane vse, kar smo
in kar kdaj-koli bomo.

Vendar je zgolj ljubezen tista,
ki nas osvobodi.

Poslovenila: Taja Albolena
Original najdeš v nadaljevanju.

In the poem “Touched by an Angel,” Maya Angelou gets to the heart of what it means to love.
She writes:

We, unaccustomed to courage
exiles from delight
live coiled in shells of loneliness
until love leaves its high holy temple
and comes into our sight
to liberate us into life.

Love arrives
and in its train come ecstasies
old memories of pleasure
ancient histories of pain.

Yet if we are bold,
love strikes away the chains of fear
from our souls.

We are weaned from our timidity
In the flush of love’s light
we dare be brave
And suddenly we see
that love costs all we are
and will ever be.

Yet it is only love
which sets us free.

Arhetip Vizionar

Vizionar je arhetip, ki lahko sledi verjetnim izidom v prihodnosti in je sposoben videti boljšo prihodnost za vse človeštvo. Dejstvo je, da je to arhetip, ki je prisoten v vsakem od nas in v tem času sedaj zelo močno prihaja na površje pri veliko ljudeh. Vizionarji dopustijo, da so kanali za komunikacijo duha.

Vizionar 21. stoletja je oseba, ki se počuti čisto udobno z nesigurnostjo, ki jo prinaša vsakdan. Ve, da smo bili ustvarjeni z namenom, da kreiramo. Prav tako se zaveda, da je za kreacijo potreben pravi čas in prostor in ne poskuša stvari nadzorovati in jih kontrolirati. In vendar ustvarja iz sebe navzven in se zaveda pomena zavestne kreacije. Za vizionarja nove dobe je značilno izjemno zaupanje, saj deluje brez zagotovil in garancij, da se bodo stvari odvile kot si jih je zamislil. Vera je tista, ki vam pomaga hoditi po še neuhojenih poteh in zaupati, da se vse dogaja kot se mora, četudi ne vidite, kam boste položili svojo nogo v naslednjem koraku.
Vizionar ve, da je skrivnost razsvetljenja v sproščenosti. Šele ko si boste dovolili, da ste v središču kaosa, bo okoli vas vse mirno in sproščeno se boste lahko premaknili tja, kamor vas vodi pot. Opuščanje kontrole in sprostitev sta nujna, če se želite soočiti s svojimi strahovi in dvomi in stopiti v svojo esenco biti ali svojo dušo. Kot je lepo rekla moja prijateljica; Če hočes videti mavrico, moraš najprej sprejeti dež.

Vizionar ve, kako sprazniti svoj um in biti čisti kanal za božansko, ki prihaja skozi njega, zato si redno vzamejo čas za kontemplacijo in meditacijo. Znajo ustvariti sveti prostor zase v katerem si dopustijo popolno spreščenost in se prepustijo božanskemu.
Vizionar ve, da je modrost shranjena v srcu in zato zavestno odpira svoje srce brezpogojni ljubezni. Pozna resnico in živi v skladu s svojo resnico.

Vizionar ve, da so čudeži možni in da mora prepustiti, da se zgodijo. Zaupanje je najbolj pomembno, ko se odpre brezpogojni ljubezni in blagoslavlja svet, ki ga obdaja.

Vizionar pozna raliko med “dati in vzeti” in “dati in sprejeti”. Pozna ravnovesje, ki vlada v naravi in ve, da se kreacija dogaja v njem. Da je vse, kar mora storiti, ko ustvari kar si želi v sebi, dopustiti, da to pride v njegovo življenje in nato sprejeti.

Lastnost vizionarskega vodje je, da zna sodelavcem predstaviti jasno sliko prihodnosti. S tem imajo vsi zelo jasno predstavo o viziji, ki se udejanja. Predvsem, kaj se od njih pričakuje in katere so njihove vloge v delovnih procesih. S tem načinom vodenja se krepi predanost. Ljudje so ponosni, da pripadajo timu in visoko cenijo svojega vodjo.

Vizionar je navdihujoč vodja, ki v svojo vizijo iskreno verjame – zaradi tega mu ljudje zaupajo in družno potujejo proti skupnemu cilju (sinergija). Sposoben se je tudi vživeti v svoje podrejene in razumeti njihova stališča (empatičnost), to pa vpliva na dvig čustvenega ozračja v timu

Vizionar je odkrit in sprotno deli ključne informacije z ljudmi, ki ga obdajajo. S tem jim na nezavedni ravni sporoča, da so pomemben del celote in da so-ustvarjajo.

Senčne strani arhetipa

V senčni strani je to arhetip, ki svojo vizijo proda najboljšemu ponudniku.
Lahko celo manipulira in prilagodi vizijo bolj popularnim trendom in okusom širše publike.
Lahko pa se vizionar tako ujame v svoje sanje, da ne mora delovati v vsakdanjem svetu.

Dostop do vizionarja

Če želite stopiti v stik s tem arhetipom pojdite v svoje srce. Meditirajte ali kontemplirajte.
Bodite prizemljeni in popolnoma v tem trenutku tukaj in zdaj.

Imbolc

Imbolc, 1. Februar
Ključ: Prebujenje
Simbol: Metla, belo cvetje, slamnat križ boginje Brigit
Kristal: Ametist, Akvamarin, Turkiz, Oniks

Imbolc je keltski praznik, ki se ujema z večerom sveč, ki so ga uvedli s krščanskim koledarjem, tradicionalno pa je to praznik posvečen boginji Brigit ali Bride, ki predstavlja tisti del boginje, ki je mladenka.

Brigit je irska boginja poznana po vsej Evropi kot »sijoča« zaradi njene navdihujoče lepote in ognjenih lastnosti.

Na ta dan se nanjo obračajo vsi, ki si želijo zdravja, plodnosti in kreativnosti. Prinaša duhovno inspiracijo in modrost, častili so jo druidi (keltski svečeniki in mistiki). Od tega dne pa vse do 21. marca je njeno obdobje, ko se pripravlja na rast in obnovo. Kača boginje Brigit se pokaže iz maternice mame Zemlje in pogleda, kakšno je vreme (tradicija Svižčevega dne (Groundhog Day)).

Imbolc je eden od štirih praznikov ognja v keltskem kolesu leta, ki čast enega od štirih faz letnega ciklusa naravne rodovitnosti.
S prvim februarjem se v naravi začne faza izdiha, ki naravo uvede v pomlad in vse do viška poletja, ko se s prvim avgustom začne faza vdiha. Osrednja lastnost praznika ognja je upoštevanje našega odnosa z Zemljo in z bitji, ki živijo v vzporedni realnosti – v devinskem svetu (silfi, rusalke, undine, vilinci, elfi, salamandri, gnomi…). Prazniki ognja torej že tisočletja častijo devinsko realnost.

Na ta dan prižgite nov ogenj. Včasih so prižigali  ogenj, kresove in sveče, da bi nazaj zvabili sončni sij pomladi. Zato prižgimo luč, se zahvaljujemo  sili življenja v nas in zunaj nas. Ne glede na to, da je v naravi še vedno zima, je Imbolc prvi opomin, da prihaja pomlad. Na ta praznik so blagoslavljali seme in orodje, ki so ga uporabljali pri delu na polju.

Imbolc kot prvi dan keltske pomladi sporoča, da se je mati narava pričela premikati v globokem snu, novi val življenjske energije je pripravljen, da se požene v rast. Imbolc slavi kreativnost. Pust je eden od  praznikov, ki je še iz poganskih časov praznovanj povezan z Imbolcem.

Trenutke tega vznemirljivega časa praznujemo tako, da zemljo pripravimo na nov val zemeljske življenjske energije. Priporočljivo je tudi, da očistite svoja življenja tako fizično, mentalno, duhovno kot čustveno. S tem naredite prostor novim, svežim stvarem v življenju. Počistite svoje predale in omare, počistite svojo kramo, stvari, ki jih ne potrebujete več podarite. S tem, tako kot boginjo Brigit, pokličete nazaj svojo energijo.

Imbolc nas spomni, naj sledimo notranjim vizijam in sledimo navdihom, ki prihajajo od znotraj. Opominja nas na sposobnost mladenke, da z energijo plodnosti napolnimo naše najglobje želje in notranje namere. Spomni nas na pomen pozornosti, da tisto, čemur namenjamo svojo pozornost raste in se krepi.

Ob imbolcu sejemo semena, ki kasneje zrastejo v tisto, kar smo sejali. Imbolc predstavlja začetek zunanjega potovanja, gre za združitev notranjega z zunanjim, ko se energije od znotraj prenesejo navzven. Zato je to praznik, ki slavi prebujanje zemlje in naraščanje življenjske sile, ki je tvorec plodnosti in rasti.

Keltsko izročilo veliko lažje razumemo, če živimo v stiku z naravo in kmečkimi opravili. Veliko tega znanja se je preneslo od ust do ust predvsem na podeželju, kjer so stari miti in zgodbe še vedno aktualne.

Pri praznovanju Imbolc gre predvsem za osebni odnos do sveta, do živali, ki dajejo mleko in so v zimskem času omogočale preživetje plemena oz. družine, gre za odnos do materinstva in dojenja, ki omogoči rojstvo in razvoj otroka.

Tako so tudi obredja povezana z večinoma mlečno hrano, stari Kelti so nastavljali darila za Brigit in njeno kravo, s katero je največkrat upodobljena. Obredje je povezano tudi s prošnjo prednikom po dobri letini.

Zahvalite se za vse, kar je na vaši mizi in vse, kar je v vaši shrambi ali hladilniku. V tem času je pomembno, da se spomnimo, da vso hrano, ki jo uživamo nekdo prideluje in le upamo lahko, da je ta “nekdo” čimbolj v stiku z naravo in njenimi cikli. Z blagoslovom hrane lahko spremenite njeno vibracijo, hvaležnost pa bo vplivala na nas vse. Zato bodimo hvaležni za vse kar je.

DIVINE.SI

Svetovni dan objemov

Začelo se je leta 1986 v ZDA.
Ideja o svetovnem dnevu objemov je zrasla na zeljniku duhovnika Kevina Zaborneya.
Želel je spodbuditi več izražanja nežnosti med družino in prijatelji.
Prepričan je namreč bil, da je Američanom nerodno izkazovati naklonjenost v javnosti in da bi lahko bilo obeleževanje dneva objemov dober začetek, da se to spremeni.

Za dan, ko slavimo objeme, je izbral 21. januar, kar ni naključno postavljen datum.
Predstavlja namreč pol poti med božičem in valentinovim, ko smo bojda ljudje slabše volje.

Praznik se je hitro razširil po svetu, morda tudi na račun mnogih znanstvenih raziskav, ki pričajo o pozitivnih učinkih medsebojnega izkazovanja naklonjenosti z objemi.

Ko imaš občutek, da se utapljaš v dreku, je čas za najcenejšo, najhitrejšo in najlažjo terapijo, ki umiri tvoje živce in te osredini v sebi. Objem.

Raziskave na univerzi v severni Karolini v ZDA so pokazale, da objemi okrepijo povezanost med ljudmi, poveča se prisotnost hormona oksitocina in zmanjša navarnost za srčna obolenja. Objemi so dobri za vaše srce, saj nižajo krvni pritisk in zmanjšujejo stres, in to je dober izgovor za objem.

Pravijo, da se pri paru, ki se objema 20 sekund, nivo oksitocina močno poveča. Že dolgo je znano, da hormon oksitocin pri ljudeh povzroča občutek ljubezni in naklonjenosti, vrača zaupljivost in zmanjšuje občutek strahu ter ogroženosti. Nedvomno se pri objemu dobro počutita tako tisti, ki ga daje, kot tisti, ki ga sprejema.

Torej, to si v obeh primerih Ti.
Objemi Sebe!

Seveda ti bo um rekel, da je to brez veze, vendar telo ve in zato je čas, da prisluhneš svojemu telesu; objemi Sebe. V tej enostavni gesti je velika moč!

In da ne bo dolgčas, da ne bo to izgovor, da si ga ne bi dali, sem našla deset načinov, kako lahko daš v prakso to, da objameš Sebe:

Prvi je ta, da enostavno objameš sebe. Ovij roki okoli sebe in se stisni.

Drugi je univerzalni objem, ki zahteva ritual v katerem dopustiš, da te objame Vesolje. Pojdi ven na sončni dan, razširi roki, nasmehni se in dopusti mogočni energiji Univerzuma, da te objame. In zaključi s prvim načinom, da to energijo pospraviš v svoje srce. Ovij roki okoli sebe in se stisni!

Tretji objem je objem srca. Prekrižaj obe roki na svojem srcu in si dopusti, da začutiš toplino povezanosti in mehkobe, ki te objame, ko svojo pozornost usmeriš na srce.

Objem tvojega višjega jaza je naslednji objem, ki ga lahko narediš. Predstavljaj si, da pred teboj stoji tvoj višji jaz in začuti, kako svoji roki ovije okoli tebe. Dopusti si, da čutiš njegovo ljubezen, ki teče v tvoje srce. Objem zaključi s prvim objemom.

Si v okolju, kjer ne moreš izvesti objema ali ga vizualizirati? Peti način je, da si na listek napišeš pošiljam ti velik, topel objem ali medvedji objem ali sočen objem, kakršen koli objem ti je najbolj všeč in si to večkrat prebereš. Lahko si listek zatakneš v torbico ali denarnico in ga kadarkoli ponovno najdeš. Trik je v tem, da tak objem začutiš s svojim telesom.

Objem za lahko noč je šesti način, ki ga lahko prakticiraš vsak večer, ko se namestiš v udoben položaj v svoji postelji. Objemi se in začuti toplino in mehkobo objema, ko potoneš v spanec. Objem za lahko noč te bo pomiril in znižal stresne hormone v telesu.

Sedmi način je virtualni objem, ki si ga lahko pošlješ v obliki sms sporočila ali preko e-maila. Lahko si nastaviš opomnik, ki te bo spomnil, da si prejel virtualni objem.

Osmi način je objem narave. Pojdi danes v naravo in objemi drevo. Če si boš dovolil čutiti, boš začutil, kako te drevo objema nazaj. Tak objem je poln miru in veličastnosti, ki te spomni na lepoto in veličastnost tako narave kot nas samih, kajti vse so samo odsevi.

Deveti objem je joga objem, ki je sestavni del vadbe v jogi. Ko ležiš na tleh, objemi svoja kolena in se zibaj levo in desno. Ključ je v tem, da začutiš ugodje in ljubezen do svojega telesa ob tem, ko ga objemaš.

Deseti objem je objem osebe, ki ti je ljuba. Pojdi danes in namesto, da čakaš na koga, da te objame, objemi sebe. Kajti vsakič, ko objameš kogarkoli, ki ti je ljub, objameš delček sebe, ki je v tej osebi.

Pojdi zdaj in objemi Sebe!

21.1. je mednarodni dan Objemov.

Taja Albolena

 

Delno povzeto po http://whoischick.com

Brin

Brin je mogočen predstavnik v slovenskem prostoru, tako z vidika ljudskega zdravilstva kot z vidika čaranja.

Navadni brin (Juniperus communis) je grm ali drevo, ki raste na zapuščenih in neobdelanih tleh, pašnikih ali gozdnih jasah. Zdravilno delujejo brinove jagode, ki dozorijo v dveh do treh letih. Vsebujejo eterično olje Aetheroleum Juniperi, glikozide, smolo, čreslovine in organske kisline.
Eterično olje je stranski produkt pri izdelavi brinovca in se na zraku spremeni v smolo. O brinu smo v Namarie že pisali več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Brin velja res za prav posebno, sveto rastlino na naših tleh. Čeprav moramo hitro dodati, da je njegova uporaba znana po vsem svetu.

Zaradi moči elementa ognja in pod vodstvom Sonca je brinova moč izjemna. Velja za velikega zaščitnika pred vsem slabim, pred tatvinami, pred boleznijo. Tistega, ki ima pri sebi vejico brina, varuje pred nesrečami in divjimi živalmi. To je veljalo še takrat, ko so ljudje drugače sobivali z živalmi v gozdu, danes vas bo brin ščitil pred zlobnimi ljudmi. Zaradi njegove izjemne moči in vibracije so ga uporabljali tudi proti urokom in pri obredih eksorcizma.

Posadite ga na vrt

Na vrtu ali vaši posesti bo brin odganjal nepridiprave in vas ščitil pred slabimi energijami in tatvinami. Hkrati pa bo odgnal tudi kače. Vejico brina je vedno dobro obesiti na vhodna vrata domovanja, da bo zaščitil celoten dom in vse prebivalce; tako sploh ne boste imeli ‘slabih’ obiskov. Prav tako pa bo njegova esenca poleg čiščenja energije poskrbela tudi za boljše zdravje.

Kadilo in zdravilo

Brin je bil eno prvih kadil, ki so ga uporabljale sredozemske čarovnice. Uporabljale so ga za izganjanje vsega slabega, temnega in prav tako za vračanje zdravja. Sveto kadiljenje z brinom poznajo npr. tudi Indijanci in prebivalci Tibeta. Zgodba je zelo podobna, saj so povsod prepoznali močne zdravilne in zaščitniške sposobnosti brina. Indijanci so pili čaj iz brinovih jagod za zbijanje povišane telesne temperature in za preprečevanje neželenih nosečnosti, iglice pa so prižgali in jih potem uporabljali za zdravljenje artritisa. Da bi povečali mentalne sposobnosti in pridobili več energije, na območju Tibeta brin prižgejo vsako jutro kot del jutranjega obreda in meditacije, uporabljajo pa ga tudi pri zdravljenju rakavih obolenj.

Brinovo olje

Dolgo tradicijo imajo tudi brinovi zvarki, kot sta brinovo olje in brinovo vino. Tudi na naših tleh so pripravljali brinovo olje, sicer po različnih postopkih, najbolj preprosta pa je izdelava brinovega macerata. Brinove vejice in jagode namočite v kakovostno domače olje, pustite stati približno tri tedne in potem precedite. Naši predniki so si z brinovim oljem vračali zdravje, tako da so ga zvečer dobro vtrli v kožo od nog do glave, nato pa legli k počitku. Brinova moč zdravljenja in čiščenja naj bi se pokazala že takoj naslednje jutro, saj so se zbudili povsem prerojeni.

Daje moč ledvicam

Močno je povezan z energijo ledvic in prav tako želodca, zato so ga v ljudski medicini uporabljali za različna zdravljenja trebušnih tegob, pri težavah uriniranja, slabosti, driskah in splošnem slabem počutju. Velja, da pri moških povečuje potenco in je povezan z zdravljenjem prostate, zato so ga uporabljali tudi v čarih za ljubezen.

Včasih so se ljudje poslužili brinovih jagod, kadar so iz oblek in perila želeli odpraviti vonj po zatohlosti, ki se ga ni dalo odpraviti z zračenjem. Prgišče svežih brinovih jagod so stolkli in stresli na žareče oglje v pločevinasti škatli. Škatlo s tlečimi brinovimi jagodami so postavili na opeko v omaro pod visečo obleko.

Brin je na naših tleh že toliko let, da bi njegovo celovito naravo in delovanje lahko na novo spoznali, saj ni samo majhen pridevnik v kuhinji, ampak veliko, veliko več.
Njegove besede zelo dobro ponazorijo njegov značaj: »Mogočno in tiho greš skozi življenje.«

Vir: Jana

Yule

Yule, Zimski solsticij, 21. december

Ključ: Umirjenost, počitek, oklevanje
Simbol: Venčki iz smrečja, božje drevce,
bršljan, omela, zlata sveča
Kristal: Rubin, Smaragd, Diamant

31.10 je po legendi stari bog umrl, se vrnil domov na Drugi svet ali Tir – Na – Nog in potrpežljivo čakal na ponovno rojstvo ob zimskem solsticiju. 21.12. je dan, ko je noč najdaljša in dan najkrajši.
Temna polovica leta se prelevi v svetlo polovico.
Naslednji dan bo Sonce malo višje na nebu in dan bo malo daljši.

Sile v naravi počivajo, se usmerjajo navznoter. Vendar se globoko v nedrjih Zemlje novo življenje pripravlja na rast.

Ko je Krščanstvo prevzelo poganske praznike, so Yule začeli praznovati kot Božič. Prevzeli so tudi mnogo poganskih simbolov povezanih s tem praznikom luči. Prižiganje sveč in obešanje venčka na vrata, sta samo dva od najbolj poznanih simbolov Luči. Mitološko gledano je na Yule boginja rodila sončnega boga, na najdaljšo noč zato vsako leto praznujejo ponovno rojstvo – sonca.

Najdaljša noč v letu se je imenovala Materina noč, saj je v temi boginja še enkrat rodila Luč. Isis je rodila Horusa, Marija sina Jezusa, Freya sina Baldurja, gre za simbolično rojstvo Luči.
Freya je boginja magije, sonca, moči in molitve. Njen simbol je omela, ki simbolizira mir in ljubezen ter obljublja poljub vsakomur, ki se sprehodi pod njo.

Na ta večer Velika Mati rodi otroka upanja. Na najdaljšo noč v letu so predniki proslavljali ponovno rojstvo sina, ki bo segrel zmrznjeno zemljo in omogočil, da se bo iz semen, ki jih je skozi dolgo zimo varovala Zemlja, razvilo novo življenje. Prižigajo se sveče in kresovi v pozdrav novorojenega sina. Vrnjena luč zaključi cikel življenja, smrti in ponovnega rojstva. V procesu ponovnega rojstva določate nova semena, nove namere, nove odločitve, za nov cikel.

To je dan preobratov, ključen trenutek, ko se začne nov cikel. Dvanajst dni Božiča se začne 25. decembra in traja do 6. januarja, ko so praznovali mali božič, v tem obdobju so se obdarovali.

21.12. je začetek 22 svetih dni Božiča, ko je primeren dan, da postavite božično drevesce. Okrasite ga z zlatimi in rdečimi okraski, ki tradicionalno, skupaj z zeleno predstavljajo novo rojstvo.
Po stari tradiciji so na poljih prižgali kresove. Otroci so hodili od hiše do hiše z jabolki in pomarančami v košari, ki je bila narejena iz zimzelenega stebla. Jabolka in pomaranče predstavljajo Sonce. Stebla simbolizirajo neumrljivost. Božično drevo, omelo in bršljan so povabilo Naravi, da se pridruži proslavljanju. V ta namen v bližini vhodnih vrat nameščamo vejico božičnega drevesca.

V tem času ponovnega rojstva se začnemo bolj zavedati svoje povezanosti z angelskimi energijami, ki so del nas in so v nas. V tem času nas na svojo prisotnost začenejo opozarjati z vseh koncev. Pojavljajo se na televiziji, v trgovinah jih videvamo na policah, z njimi se obdarujemo in z nami so, da nas spomnijo, kdo smo v resnici in da so del nas in v nas.

Iz teme prihajajo vizije in navdih s strani duha, novo življenje začne rasti s pomočjo življenjske sile. Vrne se energija ognja, jang energija, sonce, ki aktivira naš notranji vodni svet in nas navdihne, da odidemo iz teme. To je čas ponovnega vstajenja, ko se najgloblji vzgibi manifestirajo v zunanji svet in soustvarjamo to, kar smo izbrali zase. To je čas sprejemanja odločitev, ki bodo prečistile in okrepile našo povezavo z duhom in našo duhovno pot. V tem času se izoblikujejo duhovne moči, naša kvintesenca, ki je peti element, vir vseh smeri ali duh, ki povezuje vse kar obstaja. V duhu ni ne začetka in ne konca, je le nadaljevanje.

Tukaj se začnemo zavedati, da ustvarjamo vibracije v duhu z vsako mislijo, besedo, dejanjem, vsako čustvo in vse kar storim se vrača anzaj k meni.

Zimski solsticij predstavlja konec jin ciklusa in začetek jang ciklusa, ko se sonce vrača. Zemljin ciklus se ohranja v harmoničnem ravnovesju s pomočjo naraščujočega in upadajočega ciklusa sonca, ki ustvarja uravnoteženi sili jina in janga.

Zimski solsticij je praznovanje povratka sonca, povratka svetlobe in povratka ciklusa zunanje rasti. Čas za delovanje še ni napočil in vendar se v notranjosti čas zunanje rasti že začenja.

DIVINE.SI

Praznik svetlobe in obnove

Praznovanje sv. Lucije 13. decembra je – poleg švedskega praznika »midsommar« v juniju – eno izmed osrednjih praznovanj v švedski kulturi in je nedvomno povezano z nekdanjimi življenjskimi pogoji v skandinavski kmečki družbi, s temo in lučjo, mrazom in toploto.
Ime Lucija izhaja iz latinske besede lux, ki pomeni svetlobo, luč

Poznamo dva načina praznovanja sv. Lucije: eno temelji na praznovanju kot ga poznajo na Švedskem, nekoliko drugače pa ta dan praznujejo v Italiji. Po švedskem ustnem izročilu je bila noč pred Lucijo nevarna noč, ko naj bi bile na delu nadnaravne sile, verjeli pa so celo, da v tej noči spregovorijo celo živali. Prav zato naj bi bilo bolje tisto noč ostati buden.

Lucija je pradavna podoba, ki se pojavlja v vlogi nosilke svetlobe sredi temne švedske temne. Mlado dekle s krono iz sveč je na noč pred 13.12. obdarovala otroke s sladkarijami. Ona je bila tista, ki je klicala nazaj sonce in preganjala temo, zato so ta dan imenovali praznik svetlobe in obnove. S pesmijo je razveseljevala ljudi okoli sebe in jim delila posebne žefranove kolačke.

Praznovanje Lucije je uvod v božični čas in nakazuje, da se približujemo daljšim dnevom in krajšim nočem. Tradicionalni Lucijin sprevod sestavljajo: dekle, ki predstavlja sv. Lucijo, oblečena je v belo, njene družice in zvezdni palčki, ki jih predstavljajo fantje, ki nosijo klobuke z zlatimi zvezdicami.

Po starejših koledarjih je bila ta noč najdaljša v letu. Vsekakor pa je to noč, ko se začne v naravi vse pripravljati na 12 svetih noči, ki se začnejo tradicionalno v noči iz 24. na 25.december.
Na dan svete Lucije naj bi se začel proces preobrata, zato ta dan imenujejo Praznik Luči. Kajti po nekaterih virih naj bi se na ta dan začel proces v katerem se vsako jutro še vedno zdani minuto kasneje, medtem, ko se zvečer naj ne bi več stemnilo minuto hitreje, temveč naj bi ta večerni  čas v dneh od 13.12. do 21.12 ostajal isti. S tem naj bi svetloba postopoma začela premagovati sile teme.

Tudi letos lahko opazujemo meteorski dež Geminidov, ki se bo začel 7. decembra in ki naznanja vstop v izjemno zdravilen čas v letu v 12 svetih noči, ko so energije zdravljenja izjemno močne in so nam na voljo, da obnovimo svoje fizično telo in povežemo vse aspekte sebe, tudi čutveno in mentalno telo z duhovnimi telesi v eno celovito Bit. Svoj vrhunec bodo dosegli v noči z 13. na 14. december, nadaljevali pa se bodo vse do 17. decembra.

Meteorski dež je sicer astronomski pojav, ki se pojavlja vsako leto okoli 13. decembra.  Meteorski dež je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke. Točka iz katere izvirajo meteorji se imenuje radiant. Meteorski dež izhaja iz asteroida, ki se imenuje Phaethon.

Meteorji so posledica delcev, ki vstopijo v atmosfero Zemlje z izredno veliko hitrostjo. Manjši delci zaradi trenja pri gibanju skozi zrak izparijo. Večji delci pa pustijo svetlo sled, ki hitro izgine. Sled nastane zaradi zastojnega tlaka, ki deluje na delec pri gibanju skozi zrak. Večina delcev tako razpade in nikoli ne dosežejo površine Zemlje. Kadar pa delec (ali njegov del) pade na površino Zemlje, ga imenujemo meteorit ali zvezdni utrinek.

Nato pa se bo začel meteorski dež Ursidov in sicer 17. decembra in bo trajal vse do konca leta. Vrhunec bo dosegel iz noči 21. na 22. december, ko lahko pričakujemo okoli 10 utrinkov v eni uri. Komet Tuttle, ki je vzrok za obilni meteorski dež avgusta je starš temu meteorskemu dežju v decembru.

DIVINE.SI

Knjiga je sijajno darilo

Knjige so edinstvene kot snežinke.
Niti dve nista identični.

Različni dialogi, karakterji, pogledi, scenariji, okoliščine in okolja vsako naredijo edinstveno in enkratno. Nikoli ne boš iste knjige doživela na enak način, kot si jo prejšnjič, ne glede na to, kolikokrat jo primeš v roke in prebereš.

Večina knjig je priročnih tudi, ko potrebuješ usmeritev ali iščeš odgovor.
Enostavno odpreš na na-ključ-ni strani in voila, zagotovo se ti utrne kakšen aha moment ali navdih za naslednji korak.

Knjiga je popolno darilo tudi za nekoga, za katerega meniš, da ima vse.
Ne verjameš?

Tukaj je deset razlogov zakaj je knjiga sijajno darilo…

1. Knjiga je darilo, ki se razkriva iz strani na stran. Darilo dobiš na vsaki novi strani, skozi vsak nov karakter, ki v knjigi nastopa.

2. Knjiga ti omogoči, da sebe spoznavaš na nove načine. Skozi svet, ki ga knjiga razodeva se učiš o novih delih v sebi. In vsakič, ko knjigo ponovno vzameš v roke, spoznaš nekaj novega. Kot bi se ti razkrila nova dimenzija, ki je prej nisi opazila.

3. Knjiga vedno razkriva več možnosti. Ko jo prebereš, jo lahko dodaš k svoji najljubši kolekciji, jo predaš naprej prijateljici, jo zamenjaš za kakšno novo ali jo doniraš v lokalni knjižnici. Seznam je seveda še daljši. Božični škratje so si složni, da so knjige vredne zlata.

4. Knjiga ni darilo le za prejemnika, temveč za vse s katerimi pride v stik. Lahko jo na-ključ-no odpreš in dobiš sporočilo, ki je v tistem trenutku zate pomembno.

5. Knjigo lahko vedno avtentično personaliziraš. Lahko vanjo vpišeš posebno posvetilo. Ali zapišeš sporočilo, ki bo živelo in navdihovalo še leta ali desetletja.

6. Knjiga vsakomur ponudi nekaj edinstvenega in enkratnega. Niti dva človeka ne bosta iste knjige doživela na identičen način. Vsaka knjiga v sebi skriva čaroben svet. S seboj nosi potencial, da se dotakne srca. In ni ga lepšega darila kot je nekaj, kar gane tvoje srce.

7. Darilo v pisani obliki je večno. Tudi, če osebe ne nagovori v tem trenutku, pride trenutek, ko knjiga zasije kot lučka in osebo povabi v svet, ki ga nosi v sebi. Besede oživijo in kar naenkrat ima vse skupaj smisel.

8. Knjiga je kot svetilka, ki posije na določeno področje v tvojem življenju. Lahko nagovori tvojega notranjega otroka, raziskovalca, avanturista, umetnika ali upornika. Opogumlja te, da pogumno in drzno stopiš v stik z delom v sebi in ustvariš odnos, ki bo večen.

9. Knjige so kot snežinke – enkratne in edinstvene. Karakterji v knjigi so kot arhetipi, ki razkrivajo dele v tvoji notranjosti. Bolj, ko se te knjiga dotakne, bolj oživi tvoje notranje svetove. Poleg tega ima to sposobnost, da te vsakič nagovori na malce drugačen način. Zato je nikoli ne boš doživela na enak način, kot si jo prejšnjič, ne glede na to, kolikokrat jo primeš v roke in prebereš.

10. Knjigo lahko kupiš preko spleta. Brez gužve, brez pritiska, brez hitenja. Zvita v klopčič na svoji najljubši zofi, oblečena v pidžami, s čajem v roki, s samo nekaj kliki naročiš in dobiš dostavljeno na dom. Ali pa jo naročiš direktno na naslov bodočega bralca. Saj veš, knjiga je lahko tudi odlično presenečenja za nekoga, ki ga želiš obdariti kot skriti Božiček.

Knjiga nima roka trajanja.
Kot dobro vino je, ki s staranjem dobiva nov okus in aromo.
Vendar jo moraš izkusiti in skozi oči novo pridobljenih izkušenj, se razkriva njeno bogastvo.
To bogastvo vsakič, ko jo vzameš v roke, oplemeniti tudi tebe.

Mojo naročiš na povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v SVetu!
Taja Albolena

Vilinska pravljica o zimskem solsticiju

Pravljica te bo ponesla v čaroben svet vil in škratov ter pojasnila skrivnost zimskega solsticija, ki v sebi nosi misterij življenja…

Majhne vile so se stiskale v svojemu domu pod hrastovimi koreninami. Bile so varne v svoji votlini, kjer jih je grelo perje in posušen mah. Zunaj je pihal veter in sneg je mehko padal ter prekrival tla.

“Danes sem videla Sončnega Kralja,” je dejala vila po imenu Vrtinca. “Videti je bil zelo star in utrujen, ko se je sprehajal skozi gozd. Le kaj je narobe z njim?”

“Veliki Hrast je dejal, da umira,” odgovori vila Narcisa.
“Umira? Oh ne, kaj bomo pa sedaj?” je zajokala Vrtinca. ”Če Sončni Kralj umre, naše prijateljice rože ne bodo več rastle, ptice se ne bodo vrnile in nikoli več ne bodo pele. Večno bo tema in zima!”

Vse vile so bile otožne. Nakar zaslišijo trkanje na njihovih majhnih vratcih.

“Vile, odprite vendar, zakaj se skrivate? Pridružite se nam na praznovanju zimskega solsticija,” je kričal nekdo zunaj.
Vrtnica je odprla vrata in pred njimi je stal Škrat, ki si je otepal snežinke iz rjavega plašča in klobučka.
“Oh Škrat, preveč smo žalostne, da bi praznovale,” je s solznimi očmi odvrnila Narcisa. “Ali nisi slišal, da Sončni Kralj umira?”

“Seveda, umrl je,” se je zasmejal mali Škrat. “Sedaj pa pohitite ali pa boste zamudile praznovanje!”

Vile so bile ogorčene: “Kako si lahko vesel in se smejiš? Če je Sončni Kralj zares umrl, bo večno zima. Nikoli več ne bomo videli sonca. Kako bomo živeli v večni temi?”

“Otroško trapaste ste vile,” je rekel Škrat in prijel Narciso za roko, da se je dvignila na noge. “Zimski solsticij ima skrivnost. Ne želite izvedeti, kakšno?”

Vile so ga presenečeno pogledale. “Skrivnost? Kakšno skrivnost? Smo mlade vile, ti trapasti Škrat, nikoli še nismo bile na praznovanju zimskega solsticija in ne vemo, o čem govoriš.”

“Potem pa le urno pograbite svoja ogrinjala in se mi pridružite, pa boste videle,” je odskakljal mali Škrat.
Vile so zapustile svoj dom in s Škratom odšle po snežni poti do svetega hrastovega gozdička, kjer je bilo praznovanje. Gozd je bil temen, le luna je svetila skozi gole veje. Težko so hodile po visokem snegu in še veter je pihal.

Srečale so lisico. “Kam pojdete majhne vile?” jih je vprašala lisica.
“Do svetega gozdička,” so odgovorile premražene vile.
“Splezajte na moj hrbet, vas peljem tja, bo hitreje,” se prijazno ponudi lisica.

Ko so se bližale svetemu gozdičku, so zaslišale radostno petje. Česa tako lepega še niso slišale. V krogu so plesale živali in ljudje. Videle so tudi Mati in Starko. Vsi so bili nasmejani in veseli. “In zakaj vsi gledajo Mater?” je malce prestrašeno zašepetala Narcisa.

Vile so se približale trem gospodičnam, ki so sedele na skalah pri oltarju. Mati je imela v naročju zavito odejo in se nasmihala proti njej. Sklonila se je proti vilam in jim pokazala, kaj ima v naročju.
“Dojenček!” so vzkliknile vile. “Čisto nov dojenček in kako sije!”
“To je nov Sončni Kralj,” je odvrnila Mati.

“Ampak Škrat je rekel, da je Sončni Kralj mrtev! Kako je lahko ta otrok Sončni Kralj?” so bile zmedene vile.

“To je skrivnost zimskega solsticija,” je povedala Starka. “Vsako leto na najtemnejši dan Sončni Kralj pride v sveti gozdiček, kjer umre. Jaz pošljem njegovo dušo materi, ki mu da novo življenje. To velja za vsa bitja, ne le za Sončnega Kralja.”

“Torej vse živi in umre in nato zopet živi?” so ob pogledu na dojenčka vprašale vile.
“Tako je male moje vile,” je odvrinla modra Starka. “Življenje se nikoli ne konča. Zimski solsticij je čas za novo rojstvo. To je njegova velika skrivnost.”

Vile so se smejale od sreče.

Vrtnica je dejala: ”Majhnemu Sončnemu Kralju bom pokazala, kje cvetijo divje vrtnice spomladi.”
“Jaz pa ga bom naučila, kako priklicati ptice in poslušati pesmi vetra,” je dodala Narcisa.

“Ko bo starejši in močnejši, bodo rože cvetele pod njegovim dotikom, ptice se bodo vrnile in pele, zrak bo topel pod njegovim dihom in zima bo odšla. Takrat se bo z vami igral in tekal po gozdu,” je povedala Mati malim vilam.
Vsi v svetem gozdičku so peli in se veselili, saj se bodo kmalu lahko igrali s Sončnim Kraljem.
Sedaj so vsi poznali veliko skrivnost zimskega solsticija.

Vir: http://www.jamesclairlewis.com/pages/gremlin/solstice.html
avtor zgodbe: nepoznan
priredila: Ana Vehovar

Življenje je Ljubezen v Akciji.