Praznik svetlobe in obnove

Praznovanje sv. Lucije 13. decembra je – poleg švedskega praznika »midsommar« v juniju – eno izmed osrednjih praznovanj v švedski kulturi in je nedvomno povezano z nekdanjimi življenjskimi pogoji v skandinavski kmečki družbi, s temo in lučjo, mrazom in toploto.
Ime Lucija izhaja iz latinske besede lux, ki pomeni svetlobo, luč

Poznamo dva načina praznovanja sv. Lucije: eno temelji na praznovanju kot ga poznajo na Švedskem, nekoliko drugače pa ta dan praznujejo v Italiji. Po švedskem ustnem izročilu je bila noč pred Lucijo nevarna noč, ko naj bi bile na delu nadnaravne sile, verjeli pa so celo, da v tej noči spregovorijo celo živali. Prav zato naj bi bilo bolje tisto noč ostati buden.

Lucija je pradavna podoba, ki se pojavlja v vlogi nosilke svetlobe sredi temne švedske temne. Mlado dekle s krono iz sveč je na noč pred 13.12. obdarovala otroke s sladkarijami. Ona je bila tista, ki je klicala nazaj sonce in preganjala temo, zato so ta dan imenovali praznik svetlobe in obnove. S pesmijo je razveseljevala ljudi okoli sebe in jim delila posebne žefranove kolačke.

Praznovanje Lucije je uvod v božični čas in nakazuje, da se približujemo daljšim dnevom in krajšim nočem. Tradicionalni Lucijin sprevod sestavljajo: dekle, ki predstavlja sv. Lucijo, oblečena je v belo, njene družice in zvezdni palčki, ki jih predstavljajo fantje, ki nosijo klobuke z zlatimi zvezdicami.

Po starejših koledarjih je bila ta noč najdaljša v letu. Vsekakor pa je to noč, ko se začne v naravi vse pripravljati na 12 svetih noči, ki se začnejo tradicionalno v noči iz 24. na 25.december.
Na dan svete Lucije naj bi se začel proces preobrata, zato ta dan imenujejo Praznik Luči. Kajti po nekaterih virih naj bi se na ta dan začel proces v katerem se vsako jutro še vedno zdani minuto kasneje, medtem, ko se zvečer naj ne bi več stemnilo minuto hitreje, temveč naj bi ta večerni  čas v dneh od 13.12. do 21.12 ostajal isti. S tem naj bi svetloba postopoma začela premagovati sile teme.

Tudi letos lahko opazujemo meteorski dež Geminidov, ki se bo začel 7. decembra in ki naznanja vstop v izjemno zdravilen čas v letu v 12 svetih noči, ko so energije zdravljenja izjemno močne in so nam na voljo, da obnovimo svoje fizično telo in povežemo vse aspekte sebe, tudi čutveno in mentalno telo z duhovnimi telesi v eno celovito Bit. Svoj vrhunec bodo dosegli v noči z 13. na 14. december, nadaljevali pa se bodo vse do 17. decembra.

Meteorski dež je sicer astronomski pojav, ki se pojavlja vsako leto okoli 13. decembra.  Meteorski dež je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke. Točka iz katere izvirajo meteorji se imenuje radiant. Meteorski dež izhaja iz asteroida, ki se imenuje Phaethon.

Meteorji so posledica delcev, ki vstopijo v atmosfero Zemlje z izredno veliko hitrostjo. Manjši delci zaradi trenja pri gibanju skozi zrak izparijo. Večji delci pa pustijo svetlo sled, ki hitro izgine. Sled nastane zaradi zastojnega tlaka, ki deluje na delec pri gibanju skozi zrak. Večina delcev tako razpade in nikoli ne dosežejo površine Zemlje. Kadar pa delec (ali njegov del) pade na površino Zemlje, ga imenujemo meteorit ali zvezdni utrinek.

Nato pa se bo začel meteorski dež Ursidov in sicer 17. decembra in bo trajal vse do konca leta. Vrhunec bo dosegel iz noči 21. na 22. december, ko lahko pričakujemo okoli 10 utrinkov v eni uri. Komet Tuttle, ki je vzrok za obilni meteorski dež avgusta je starš temu meteorskemu dežju v decembru.

DIVINE.SI

Knjiga je sijajno darilo

Knjige so edinstvene kot snežinke.
Niti dve nista identični.

Različni dialogi, karakterji, pogledi, scenariji, okoliščine in okolja vsako naredijo edinstveno in enkratno. Nikoli ne boš iste knjige doživela na enak način, kot si jo prejšnjič, ne glede na to, kolikokrat jo primeš v roke in prebereš.

Večina knjig je priročnih tudi, ko potrebuješ usmeritev ali iščeš odgovor.
Enostavno odpreš na na-ključ-ni strani in voila, zagotovo se ti utrne kakšen aha moment ali navdih za naslednji korak.

Knjiga je popolno darilo tudi za nekoga, za katerega meniš, da ima vse.
Ne verjameš?

Tukaj je deset razlogov zakaj je knjiga sijajno darilo…

1. Knjiga je darilo, ki se razkriva iz strani na stran. Darilo dobiš na vsaki novi strani, skozi vsak nov karakter, ki v knjigi nastopa.

2. Knjiga ti omogoči, da sebe spoznavaš na nove načine. Skozi svet, ki ga knjiga razodeva se učiš o novih delih v sebi. In vsakič, ko knjigo ponovno vzameš v roke, spoznaš nekaj novega. Kot bi se ti razkrila nova dimenzija, ki je prej nisi opazila.

3. Knjiga vedno razkriva več možnosti. Ko jo prebereš, jo lahko dodaš k svoji najljubši kolekciji, jo predaš naprej prijateljici, jo zamenjaš za kakšno novo ali jo doniraš v lokalni knjižnici. Seznam je seveda še daljši. Božični škratje so si složni, da so knjige vredne zlata.

4. Knjiga ni darilo le za prejemnika, temveč za vse s katerimi pride v stik. Lahko jo na-ključ-no odpreš in dobiš sporočilo, ki je v tistem trenutku zate pomembno.

5. Knjigo lahko vedno avtentično personaliziraš. Lahko vanjo vpišeš posebno posvetilo. Ali zapišeš sporočilo, ki bo živelo in navdihovalo še leta ali desetletja.

6. Knjiga vsakomur ponudi nekaj edinstvenega in enkratnega. Niti dva človeka ne bosta iste knjige doživela na identičen način. Vsaka knjiga v sebi skriva čaroben svet. S seboj nosi potencial, da se dotakne srca. In ni ga lepšega darila kot je nekaj, kar gane tvoje srce.

7. Darilo v pisani obliki je večno. Tudi, če osebe ne nagovori v tem trenutku, pride trenutek, ko knjiga zasije kot lučka in osebo povabi v svet, ki ga nosi v sebi. Besede oživijo in kar naenkrat ima vse skupaj smisel.

8. Knjiga je kot svetilka, ki posije na določeno področje v tvojem življenju. Lahko nagovori tvojega notranjega otroka, raziskovalca, avanturista, umetnika ali upornika. Opogumlja te, da pogumno in drzno stopiš v stik z delom v sebi in ustvariš odnos, ki bo večen.

9. Knjige so kot snežinke – enkratne in edinstvene. Karakterji v knjigi so kot arhetipi, ki razkrivajo dele v tvoji notranjosti. Bolj, ko se te knjiga dotakne, bolj oživi tvoje notranje svetove. Poleg tega ima to sposobnost, da te vsakič nagovori na malce drugačen način. Zato je nikoli ne boš doživela na enak način, kot si jo prejšnjič, ne glede na to, kolikokrat jo primeš v roke in prebereš.

10. Knjigo lahko kupiš preko spleta. Brez gužve, brez pritiska, brez hitenja. Zvita v klopčič na svoji najljubši zofi, oblečena v pidžami, s čajem v roki, s samo nekaj kliki naročiš in dobiš dostavljeno na dom. Ali pa jo naročiš direktno na naslov bodočega bralca. Saj veš, knjiga je lahko tudi odlično presenečenja za nekoga, ki ga želiš obdariti kot skriti Božiček.

Knjiga nima roka trajanja.
Kot dobro vino je, ki s staranjem dobiva nov okus in aromo.
Vendar jo moraš izkusiti in skozi oči novo pridobljenih izkušenj, se razkriva njeno bogastvo.
To bogastvo vsakič, ko jo vzameš v roke, oplemeniti tudi tebe.

Mojo naročiš na povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v SVetu!
Taja Albolena

Vilinska pravljica o zimskem solsticiju

Pravljica te bo ponesla v čaroben svet vil in škratov ter pojasnila skrivnost zimskega solsticija, ki v sebi nosi misterij življenja…

Majhne vile so se stiskale v svojemu domu pod hrastovimi koreninami. Bile so varne v svoji votlini, kjer jih je grelo perje in posušen mah. Zunaj je pihal veter in sneg je mehko padal ter prekrival tla.

“Danes sem videla Sončnega Kralja,” je dejala vila po imenu Vrtinca. “Videti je bil zelo star in utrujen, ko se je sprehajal skozi gozd. Le kaj je narobe z njim?”

“Veliki Hrast je dejal, da umira,” odgovori vila Narcisa.
“Umira? Oh ne, kaj bomo pa sedaj?” je zajokala Vrtinca. ”Če Sončni Kralj umre, naše prijateljice rože ne bodo več rastle, ptice se ne bodo vrnile in nikoli več ne bodo pele. Večno bo tema in zima!”

Vse vile so bile otožne. Nakar zaslišijo trkanje na njihovih majhnih vratcih.

“Vile, odprite vendar, zakaj se skrivate? Pridružite se nam na praznovanju zimskega solsticija,” je kričal nekdo zunaj.
Vrtnica je odprla vrata in pred njimi je stal Škrat, ki si je otepal snežinke iz rjavega plašča in klobučka.
“Oh Škrat, preveč smo žalostne, da bi praznovale,” je s solznimi očmi odvrnila Narcisa. “Ali nisi slišal, da Sončni Kralj umira?”

“Seveda, umrl je,” se je zasmejal mali Škrat. “Sedaj pa pohitite ali pa boste zamudile praznovanje!”

Vile so bile ogorčene: “Kako si lahko vesel in se smejiš? Če je Sončni Kralj zares umrl, bo večno zima. Nikoli več ne bomo videli sonca. Kako bomo živeli v večni temi?”

“Otroško trapaste ste vile,” je rekel Škrat in prijel Narciso za roko, da se je dvignila na noge. “Zimski solsticij ima skrivnost. Ne želite izvedeti, kakšno?”

Vile so ga presenečeno pogledale. “Skrivnost? Kakšno skrivnost? Smo mlade vile, ti trapasti Škrat, nikoli še nismo bile na praznovanju zimskega solsticija in ne vemo, o čem govoriš.”

“Potem pa le urno pograbite svoja ogrinjala in se mi pridružite, pa boste videle,” je odskakljal mali Škrat.
Vile so zapustile svoj dom in s Škratom odšle po snežni poti do svetega hrastovega gozdička, kjer je bilo praznovanje. Gozd je bil temen, le luna je svetila skozi gole veje. Težko so hodile po visokem snegu in še veter je pihal.

Srečale so lisico. “Kam pojdete majhne vile?” jih je vprašala lisica.
“Do svetega gozdička,” so odgovorile premražene vile.
“Splezajte na moj hrbet, vas peljem tja, bo hitreje,” se prijazno ponudi lisica.

Ko so se bližale svetemu gozdičku, so zaslišale radostno petje. Česa tako lepega še niso slišale. V krogu so plesale živali in ljudje. Videle so tudi Mati in Starko. Vsi so bili nasmejani in veseli. “In zakaj vsi gledajo Mater?” je malce prestrašeno zašepetala Narcisa.

Vile so se približale trem gospodičnam, ki so sedele na skalah pri oltarju. Mati je imela v naročju zavito odejo in se nasmihala proti njej. Sklonila se je proti vilam in jim pokazala, kaj ima v naročju.
“Dojenček!” so vzkliknile vile. “Čisto nov dojenček in kako sije!”
“To je nov Sončni Kralj,” je odvrnila Mati.

“Ampak Škrat je rekel, da je Sončni Kralj mrtev! Kako je lahko ta otrok Sončni Kralj?” so bile zmedene vile.

“To je skrivnost zimskega solsticija,” je povedala Starka. “Vsako leto na najtemnejši dan Sončni Kralj pride v sveti gozdiček, kjer umre. Jaz pošljem njegovo dušo materi, ki mu da novo življenje. To velja za vsa bitja, ne le za Sončnega Kralja.”

“Torej vse živi in umre in nato zopet živi?” so ob pogledu na dojenčka vprašale vile.
“Tako je male moje vile,” je odvrinla modra Starka. “Življenje se nikoli ne konča. Zimski solsticij je čas za novo rojstvo. To je njegova velika skrivnost.”

Vile so se smejale od sreče.

Vrtnica je dejala: ”Majhnemu Sončnemu Kralju bom pokazala, kje cvetijo divje vrtnice spomladi.”
“Jaz pa ga bom naučila, kako priklicati ptice in poslušati pesmi vetra,” je dodala Narcisa.

“Ko bo starejši in močnejši, bodo rože cvetele pod njegovim dotikom, ptice se bodo vrnile in pele, zrak bo topel pod njegovim dihom in zima bo odšla. Takrat se bo z vami igral in tekal po gozdu,” je povedala Mati malim vilam.
Vsi v svetem gozdičku so peli in se veselili, saj se bodo kmalu lahko igrali s Sončnim Kraljem.
Sedaj so vsi poznali veliko skrivnost zimskega solsticija.

Vir: http://www.jamesclairlewis.com/pages/gremlin/solstice.html
avtor zgodbe: nepoznan
priredila: Ana Vehovar

Ko zadiši Zima

Zima je čas, ko dišave narave ponehajo, zato pa v naše domove pridejo močne, aromatične in tople vonjave začimb. Tudi vsi citrusi so vsaj včasih prinašali sonce predvsem v zimo. Vonj cimeta, pomaranč in čokolade me vedno spomni na zimo. Tradicionalno se pozimi veliko več uporablja začimbe, ki so aromatične in ki ogrevajo.

Eni najbolj znanih zimskih piškotov so spekulasi, na katerih so vtisnjeni prizori iz Miklavževega življenja. Narejeni so iz moke, rjavega sladkorja, masla, sode bikarbone in kar nekaj začimb: cimeta, muškatnega oreščka, klinčkov, ingverja, kardamoma in belega popra. Med temi začimbami je cimet zagotovo najbolj znan in največ uporabljen.

Cimet je ne samo dišeč temveč tudi zelo zdravilen. Obstajata dve vrsti in sicer pravi ali cejlonski cimet in kitajski cimet ali cassia.

Pravi ali cejlonski cimet:

Pravi cimet je nekoliko mehkejšega vonja kot cenejša različica kitajskega cimeta. Poleg opojnega vonja in okusa ima tudi ogromno blagodejnih, zdravilnih učinkov. Ena od zelo pomembnih je, da je naravno sredstvo za uravnavanje krvnega sladkorja.

Raziskave namreč vedno znova potrjujejo, da cimet ne sme manjkati v naši vsakodnevni prehrani. Že čajna žlička ali dve cimeta dnevno lahko opazno zniža raven sladkorja v krvi. To seveda pomeni tudi manj inzulina, ki lahko povzroči shranjevaje odvečne energije iz glukoze v obliki telesne maščobe. Cimet upočasni praznjenje želodca, zato se raven krvnega sladkorja prav tako dvigne počasneje, kar pomeni, da smo siti dlje časa. To pomeni, da je dobro dodajati cimet v vse sladke in škrobnate jedi, to velja tudi za sladke jedi iz naravnega sadja kot so smoothiji. Kot pomoč pri hujšanju zmešajte čajno žličko medu in čajno žličko cimeta, ki jo dodate kozarcu vode in popijete dvakrat na dan. Preprečuje nabiranje maščobe v telesu. Užijte jo zjutraj in zvečer.

Zahodna medicina pripisuje zdravilnost cimeta predvsem eteričnemu olju, še zlasti najbolj navzoči sestavini cinamaldehidu. Za to snov je klinično potrjeno, da uničuje bakterije, viruse, odpravlja zajedavce in zavira rast kvasovk. Cimet je antiseptik, antibiotik, antimikotik in delujejo tudi proti virusom in zajedavcem. Pomaga pri gripi in prehladu, hripavosti, spodbuja dihanje, ogreva, krepi srce in krvni obtok, pospešuje prebavo, preprečuje napenjanje, pomaga pri driski, črevesnih krčih, izostali menstruaciji, erotizira, stimulira, krepi živce. Je učinkovito sredstvo proti kandidi, artritisu in osteoporozi. Je antioksidant. Cimet daje telesno in duhovno toploto. Daje topel objemajoč občutek ter spodbuja inspiracijo in ustvarjalnost.

Eterično olje cimeta je zelo močno, zato se ga v masažnih oljih sme uporabiti v zelo majhnih količinah.

Po internetu kroži kar nekaj receptov različnih kombinacij cimeta in medu, s katerimi si lahko pomagate pri kar nekaj boleznih.

Kitajski cimet ali cassia.

Je cenejša variant cimeta, ki jo v trgovinah prodajajo pod imenom cimet. Ima aromatičen vonj zelo podoben cimetu.

Ogreva, tudi pri podlhladitvah, prehladnih obolenjih, dezodorira, je krvotvoren,vzpodbuja apetit, pomaga pri infekcijah želodca, črevesja, pri šibki menstruaciji, spodbuja prekrvavitev, dobrodošel je pri revmatičnih obolenjih.

Znižuje raven sladkorja v krvi po nekaterih raziskavah veliko bolj učinkovito kot pravi ali cejlonski cimet vendar žal vsebuje veliko več jetrom škodljivega kumarina kot pravi cimet. Spodbuja kreativnost, domišljijo in sanjarjenje ter sprošča duševno otrdelost.

Klinčki:

Klinčki imajo sladkoben, aromatičen in hkrati lahno oster vonj. So zelo močnega okusa. Kot klinčki so uporabni v čaju ali kuhanem vinu, zmleti pa v slaščicah. Odlično se podajo slivovi marmeladi, ali slivovi omaki.

Klinčki so močan antiseptik, antibakterijski in analgetični. V prvi svetovni vojno so jih uporabljali celo za razkuževaje operacijskih inštrumentov. Celijo rane, zelo dobro pomagajo pri zobobolu, krepijo želodec, grejejo in pomagajo pri vsesplošni oslabelosti. Niso primerni v času nosečnosti. Žvečenje klinčkov daje dišeč dah, razkužujejo in krepijo energetsko polje. Če potujete v kraje z oporečno čistočo, vas žvečenje klinčkov lahko obvaruje pred želodčnimi težavami.

Klinčki kot eterično olje so izredno močni tako, da se jih sme uporabljati samo močno razredčene v maščobnem olju. So pa sicer odličen dodatek v športnih masažnih oljih.

Kardamom:

Kardamom je blago aromatičnega vonja. Je antiseptik, sprošča krče, pomaga pri kašlju, pospešuje prebavo, krepi želodec, pomaga pri glavobolu, zgagi, slabosti in napenjanju. Arabci tradicionalno pijejo kavo s kardamomom, ki ji doda zanimivo aromo in nevtralizira toksičnost kave. Žvečenje semen kardamoma blagodejno vpliva na cel presnovni sistem in daje prijeten dah.

Eterično olje kardamoma ni tako močno kot sta eterično olje cimeta ali klinčkov, zato se ga lažje uporablja za masažo. Sama sem ga včasih uporabljala za ogrevanje, tako, da sem se namazala z njim po spodnjem delu trebuha in po križu. To me je grelo, tako, da sem lahko na večerne zabave odšla lahkotno oblečena brez da bi me zeblo.

Za zimski čas lahko v med zmešate začimbe cimet, klinčke, kardamom in tak med uporabite za mazanje na kruh, preliv čez sladice, za v čaj ali samo v toplo vodo. Lahko naredite takšno mešanico medu in začimb tudi kot novoletno darilo. Mešanico začimb lahko dodaste tudi v piškote in naredite svojo verzijo spekulasov. Mešanica cimeta, klinčkov in kardamoma se odlično poda tudi v čokolado.

In še recept hitre, hrustljave, zimsko aromatične čokolatine:

V stopljeno jedilno čokolado vmešate nekaj rozin, nekaj sesekljanih oreščkov, cimet, cardamom lahko tudi klinčke, vse dobro premešate. Lahko dodaste tudi čisto naravmo, biološko pridelano eterično olje pomaranče ali naribano pomarančno lupinico. Čokolade mora biti toliko, da bogato prekrije sestavine. Nato dodaste cornflakes, vse tako premešate, da čokolada obarva-prekrije cornflakes. Pladenj ali pekač prekrijete s peki papirjem. Z žličko naredite majhne čokoladne kupčke na pekač. Čokolatine ohladite, da se strdijo, nato uživatje.

Anaya Nandaprema

Samhain

Samhain, 31. oktober
Ključ: Počitek
Simbol: Buča, jabolko, črna mačka
Kristal: Jet, Obsidijan, Črni turmalin

Samhain je najpomembnejši keltski praznik, saj označuje začetek Keltskega novega leta in je bolj poznan kot Haloween ali noč čarovnic.

To je noč, ko je mogoča komunikacija z duhovi prednikov. Na to noč je tančica med svetovi najtanjša. Praznoverje je preživelo originalni pomen, ko so se bitja narave, vile, palčki, škrati, salamandri in ondine, umirila in nehala s svojim običajnim delom, skrbjo za naravo. Začelo se je obdobje počitka in notranjega opazovanja. Ta praznik označuje tudi tretjo in zadnjo žetev.

Samhain je čas prehoda, v katerem se v temi razvijajo nova pojmovanja, ki se pripravljajo na novo rojstvo. Gre za praznovanje smrti, kajti smrt starega predstavlja katalizator za transformativno alkimijo ponovnega rojstva. Vse staro mora umreti, da naredi prostor novemu in ta praznik simbolizira ta proces. Samhain predstavlja konec starega leta in začetek novega leta. Gre za zaključek enega cikla in nov začetek, ki razkriva nove možnosti.

Začne se s spustom v temo, ki je znotraj nas, z namenom, da bi našli notranji svinec, ki predstavlja alkimistovo osnovno substanco, ki jo v notranji posodi spremeni v zlato.

Samhain je bil tradicionalno praznik globoke povezave z lastno duhovnostjo in duhovnimi koreninami. Gre za čas preiskovanja lastne duše in za soočanje z notranjim svincem, ki me vleče navzdol. Osvobajanje starega ti omogoči, da tvoja notranja plodna prst sprejme nova semena, nove poti, ki se oblikujejo v temi. Samhain slavi mir v temi pred začetkom novega ciklusa in časti vmesni prostor med svetovi in med dimenzijami. Predstavlja začetek najglobljega, najtemnejšega dela leta, začetek zime.

Tukaj dopustimo, da naš stari jaz umre, da se lahko rodimo na novo. To je večer posvečen tistemu delu boginje, ki predstavlja modro žensko. Boginja Hekata odpira pot, po kateri staro leto odhaja in novo prihaja. Simbolično predstavlja križišča, kjer se srečujejo svetovi.  Povezuje plodnost s smrtjo. Čez dan omogoča bogato žetev, ponoči pa je boginja magije, duhov in grobov. Je boginja ciklusov, ki vključujejo smrt in ponovno rojstvo. Je kraljica podzemlja, ki nosi baklo in osvetljuje pot v prihodnost.

Hekata, boginja intuitivne in jasnovidne modrosti, je naša notranja priča na vsakem križišču. Kot opazovalka nas nagovarja v simbolnem jeziku sanj in za nas ustvarja povezave. Hekata vidi v tri smeri hkrati, vidi povezavo med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo.
Ko prispete na cestni razcep, je tam. Vidi, od kod prihajate in, kam vas lahko popelje dvoje poti iz razcepa.

Če ste pozorni na sanje in sočasnosti, če črpate iz nakopičenih izkušenj ter uporabljate intuicijo, ko se odločate za smer, poznate arhetip.

Hekata je boginja intuicije. Za intuitivnega človeka ni nič skrivnostnega ali nadnaravnega, da vidi, kako se je situacija razvila ali od kod nekdo prihaja. Z intuitivno zaznavo je mogoče prepoznavati vzorce, ki povezujejo pretekle situacije ali razmerja in sedanje okoliščine.

Hekata je kot notranja priča molče navzoča na pomembnih križiščih v našem življenju.

Priporočam, da na ta dan odpustiš vse svoje zamere in bolečine. Napiši seznam vsega kar odpuščaš na list papirja in ga zažgi. Kot zaščito pred duhovi je staro priporočilo, da na ta dan nosiš pri sebi črne kamne.

DIVINE.SI

Dogodki

Varuhinja Ljubezni

Varuhinja Ljubezni je spletni program, ki sem ga oblikovala v želji, da žensko podprem na tem prehodu iz paradigme Vojne v paradigmo Ljubezni.

Ker je to najprej potrebno narediti v svoji notranjosti.

Ženska je tista, ki dela pozitivno razliko v svetu s tem, ko začne zavestno hoditi po poti Ljubezni.
Ko sprejme sebe in povečuje svojo kapaciteto sprejemanja Ljubezni.

V štirih druženjih bomo krepile 4 veščine….
Prva je, da postaviš stabilen temelj za Ljubezen in okrepiš svojo kapaciteto sprejemanja Ljubezni.
Druga je, da končaš vojno v Sebi, da se od-učiš znanega, naučenega in ustvariš prostor za več Ljubezni.
Tretja je, da neguješ Sebe in povabiš Ljubezen, Romantiko, Strast v ospredje. Skupaj bomo utelešale boginjo Ljubezni.
Četrta je Stabilnost, da držiš prostor zase in za Ljubezene v svetu, ki te na vsakem koraku sooča z razprodajo, bojem, osvajanjem in ščitenjem.

Pridruži se mi preko spletne povezave http://divine.si/program/ljubezen.html

 

 

 

Dvigam se

Still I’ll Rise pesem Maye Angelou;

»Lahko me zapišeš v zgodovino
s svojimi grenkimi, zvitimi lažmi.
Lahko me pelješ v umazanijo,
ampak še vedno, kot prah,
se bom dvignila.

Te moja sočnost vznemirja?
Zakaj te preganja mračnost?
Ker hodim kot bi imela črpalke,
ki črpajo nafto v moji dnevni sobi?

Tako kot lune in sonca
Z gotovostjo plimovanja
Tako kot upanje
Se bom dvignila.

Si me želel videti zlomljeno?
S sklonjeno glavo in spuščenimi očmi?
Z rameni ki padajo kot solze
Oslabljeni od mojih dušnih krikov.

Te moja nagajivost žali?
Ali ne jemlješ stvari preveč resno?
Ker se smejim, kot da kopljem v rudnikih zlata
na svojem lastnem dvorišču.

Lahko me ustreliš z besedami
Lahko me razrežeš s svojimi očmi
Lahko me ubiješ s svojim sovraštvom
Vendar se bom, kot zrak, dvignila.

Te moj seksapil vznemirja?
Te preseneča, da plešem
Kot bi imela diamante
Kjer se stikajo moja stegna?

Ven iz kolib zgodovinskega sramu
Se dvigujem
Ven iz preteklosti, ki je ukoreninjena v bolečini
Se dvigujem
Sem črni ocean, globok in širok,
prelivanje in širjenje nosim v plimi.

Za seboj puščam noči terorja in strahu
Se dvigam
V dan, ki je čudovito jasen
Se dvigam
Prinašam darove svojih prednikov,
Sem sanje in upanje sužnja.
Dvigam se.
Dvigam se.
Dvigam se.«

Harmonične Tehtnice

So Tehtnice res tako neodločne in se izogibajo prepiru za vsako ceno?

Odgovor je da, na vsak način, vedno.

Seveda pa, tako kot vedno, v življenju obstaja tisoč odtenkov ene in iste resnice.
Pa si poglejmo enega od odtenkov te resnice.

Stvar bo veliko bolj razumljiva, če vse skupaj razložimo na konkretnem primeru, ki se je zgodil ali pa tudi ne. V trenutku pisanja te razprave namreč še ni povsem jasno ali se je to zgodilo v tem času in prostoru ali pa v nekem vzporednem vesolju.

Pa niti ni važno, pomemben je nauk te zgodbe.

Zgodbo bomo postavili v neko manjšo gostilno, nekje na južnem Koroškem, v Avstriji.
Mimogrede temu delu Avstrije, Avstrijci dostikrat rečejo kar Nord Slowenien.

Glavni junak naše zgodbe bo tokrat neki krčmar, lastnik in edini zaposlen v tem lokalu.
Ker je ta naš krčmar prijazna oseba z zlatim srcem, ga bomo poimenovali kar Zlatko. Se opravičujem, ampak zaradi zakona o varovanju osebnih podatkov pravega imena ne smem izdat.
Torej, naš Zlatko ima Sonce v Tehtnici, torej je Tehtnica po horoskopu. Da se želja po lepi, uglajeni in harmonični komunikaciji še stopnjuje, ima pa še Luno v Tehtnici.
Luna v Tehtnici kaže naše nagonske reakcije, ko smo pod stresom ali ko se počutimo ogrožene, skratka to je prva nagonska reakcija, kadar smo v nevarnosti.
Če je Luna v Tehtnici, to kaže na osebo, ki se vedno poiskuša izogniti prepiru in je skoraj obsedena s tem, da vse poteka harmonično, ona naredi vse, da bi se izognila prepiru. V primeru, da resnica ni dovolj harmonična, se dostikrat zatečejo tudi k laži, samo da se izognejo prepiru.

V gostilno zahajajo v glavnem prebivalci vasi, ob času kosila tudi drugi, kajti naš Zlatko je odličen kuhar, porcije so vedno prevelike, cene pa povsem normalne, ali pa še malo nižje.
Tudi v lokalu se vidi, da je lastnik Tehtnica. Vse je lepo urejeno, tudi barvne kombinacije so usklajene. Ljudje, ki zaidejo v lokal iz nekih večjih krajev so prijetno presenečeni, da v takem malem kraju obstaja lokal na takem nivoju.

S prišleki od drugod ni nikoli nobenih problemov, z gosti iz vasi je pa dostikrat težko. Polovica od teh gostov iz vasi pride zvečer na pijačo, ker nimajo izpita za avto, ali pa so na tem, da ga izgubijo, nekateri pa avta niti nimajo.

“Hudobni jeziki” trdijo, da je to posledica prekomernega uživanja alkohola.
Meni osebno se zdi, da imajo mogoče kar prav.

V glavnem je to profil gostov, ki so omenjeni v nekem drugem mojem tekstu, ki govori o nekem drugem gostinskem lokalu v bližini.
Ker je naš glavni junak Tehtnica in ima še Luno v Tehtnici, se je že iz spoštovanja do Zlatkota, ki je je bil navdih za ta nazoren vpogled v svet Tehtnic, treba izogibat besed kot so F***fehtarji in podobno. Podroben opis takih oseb lahko najdete v prispevku: dvokomponentna-lepota-žensk v spletnem časopisu Namarie in zainteresirana javnost se o tem tipu gostov lahko pozanima na tem linku.

Po tem opisu našega krčmarja in določenem delu njegove kliantele lahko človek reče le: “Bog pomagaj Zlatkotu”.

In Bog mu je v resnici pomagal.

V njegovi astrološki karti se vidi tudi, da ima Ascendent v Škorpijonu. Tako ljudje so zelo intenzivni, zelo dobro čutijo energije. Nizkotne energije, kot so jeza sovraštvo, hinavskost pa še posebej. Če si njihov prijatelj, so vedno pripravljeni za tebe tudi umret, če pa si hudoben z njimi ti pa še Bog ne more kaj dosti pomagat. Največ kar lahko on, Bog namreč, stori, da jih v tekih trenutkih spomni, da bi se dalo spor rešiti tudi brez smrtnih žrtev.
Pa še ta opcija deluje samo pri osebah, ki imajo Sonce in Luno prav tako položeno v Tehtnici, ali pa kaj podobnega.
Za osebe, ki imajo Ascendent v Škorpijonu velja, da je bilo njihovo življenje ali življenje matere ob rojstvu ogroženo. Dostikrat je že prvi vdih že prvič “ko so pogledali smrti v oči”.
Seveda to ni neko zmagoslavje, bolj energija v smislu: “Tristo kosmatih medvedov, tole je šlo pa za las”.
Jasno, da se na področju bivše Jugoslavije v takih primerih ne govori o kosmatih medvedih. Ponavadi se v srbskem jeziku omenja moške in ženske spolne organe, vendar sem zaradi naše Tehtnice, ki ima tudi Luno v Tehtnici, zamenjal originalen tekst s kosmatimi medvedi.

Poleg Ascendenta v Škorpijonu, ima naš Krčmar Zlatko tudi Plutona položenega v znamenju Škorpijona.
To je sicer generacijski tranzit, ki ga veliko astrologov niti ne upošteva, po mojem mnenju pa ni tako nepomemben. Kaže namreč lastnosti cele generacije rojene v nekem 20 letnem obdobju.

Vsaka generacija je drugačna, vsaka ima svoje posebnosti, generacija Pluton v Škorpijonu (običajni ljudje jih imenujejo Milenijci) je pa še posebej intenzivna.
Ko so se oni rodili, so se v svetu zgodile drastične spremembe (padec komunizma, padec berlinskega zidu, vojne na prostoru bivše Jugoslavije).
Kot otroci so čutili energijo razpada starih sistemov, ki so vedno, v vsakem primeru, vsakomur nudili neko osnovno materialno varnost. Oni so na podzavestnem nivoju začutili, da se je treba borit za preživetje. Kar pa se dogaja na nezavednem, te pa tako ali tako, spremlja celo življenje. Logično razmišljanje pri nezavednem ne zaleže nič, pamet nezavednega pač ne doseže.
Iz tega razloga je za to generacijo značilna sla po denarju in moči. Njim se na nezavednem nivoju zdi, da je posedovanje materialnih vrednosti edina možnost preživetja.
S preživetvenimi strahovi pa ni heca, neglede na to kako nelogični so, ogromnokrat nas spravijo v situacijo, ko zaradi njih naredimo veliko neumnost.

Naš Krčmar Zlatko je preživel otroštvo v Bosni in ravno v času ene izmed najbolj neusmiljenih vojn v zadnjem času. Sigurno je to na njem pustilo posledice.
Glede na zgoraj omenjene karakteristike našega Krčmarja, ni prav nič čudno da ima neke obsesije.

Njemu je najbolj pomembno, da se gost pri njem počuti popolnoma varno in pa da je dobil dovolj veliko porcijo, da ni lačen.
Vse ostalo je drugotnega pomena.
V njegovem lokalu je oaza miru, spoštovanja, skoraj bi lahko rekel, da vlada diktatura vrednot Tehtnice.

Seveda, teh vrednot ni bilo lahko uveljavit. Prejšnji lastnik je propadel in šel v stečaj, verjetno ravno zaradi klientele, ki je bila v precejšnji meri sestavljena iz vaških posebnežev, ki jim v življenju ni uspelo praktično nič. Seveda razen tega, da so v življenju zajebali vse, kar se je zajebat dalo. Na tem področju so seveda vrhunski mojstri in ta svoja specialna znanja zelo radi prenašajo na druge.
Ne glede na to, ali normalne ljudi to zanima ali ne.

Že takoj na začetku je seveda našemu krčmarju “udaril ven” Škorpijonski Ascendent. Na začetku je kar nekaj gostov vrgel iz gostilne. Sem slišal da je enkrat enega gosta dobesedno nesel iz gostilne, ker je bil nesramen do natakarice. 190 cm velik moški je jokal že, ko sta prišla skozi vhodna vrata gostilne, pa ga je kljub temu odvlekel še 200 metrov daleč od gostilne. Siguren sem, da se je takrat Krčmarju v glavi odigravala neka travma iz bosanske vojne, sigurno je nesramni gost začutil, da je njegovo življenje v nevarnosti. Razen astrologa seveda ne ve nihče, da je verjetno posredoval sam gospod Bog, ki je Zlatkota opomnil, da ima vendarle in Sonce in Luno v Tehtnici in da nasilje ni rešitev.
Gost ni dobil prepovedi obiska lokala. Zlatko nikomur ne prepove obiska lokala. Če se gost moti harmonično energijo gostilne, ga vrže iz lokala.
Sedaj že dolgo časa ni bilo potrebno nikogar fizično odnest iz lokala. Gosti, ki se ne obnašajo tako kot se spodobi že po izrazu na Krčmarjevem obrazu vedo, da so v nevarnem območju in da bo treba “umirit konje”.

Na vsak način moram opisati eno zelo zanimiva zgodbo, ki sem jo videl na lastne oči.

Zgodilo se je v večernih urah, ko se v gostilni najde tudi kak vaški posebnež. V lokalu je bilo kakih pet gostov, med njimi tudi vaš astrolog. Vse je potekalo mirno in uglajeno, ne glede na to, da so ga imeli gosti že precej pod kapo. Eden od gostov je bil sigurno že pri osmem ali devetem pivu, tako da je Zlatko imel vedno eno oko na njem, ker je obstajala realna nevarnost, da pade iz barskega stola ob šanku.
Potem je bil v lokalu tudi Kristjan. On je tisti možakar 190 cm visok, ki ga je Zlatko že enkrat odnesel iz gostilne. Po mojem mnenju ni kazal nekih znakov pijanosti, je pa povsem možno da bi v primeru, če bi neki policist slučajno preverjal kako je z količino alkohola v krvi izgubil vozniško dovoljenje, seveda v primeru da ga trenutno ima.
Za šankom sta “visela” tudi dva vaščana srednih let za katera bi človek lahko tudi trdil, da sta “pregloboko pogledala v kozarec”.

Vse je potekalo mirno in harmonično, nakar se zasliši neki pok. Jaz osebno niti nisem opazil, da bi lahko bilo kaj narobe, v resnici sem šele na polovici posredovanja našega Krčmarja opazil, da je Zlatko v akciji.

Stopil je do teh dveh razgrajačev, vzel njune kozarce in pivi zlil v pomivalno korito. Lepo mirno jima je rekel: “Hvala za vajin obisk, sedaj gresta vidva domov”. Kot vsi pijanci sta tudi tadva hotela malo pametovat, da ni lepo da je njuni pivi zlil v odtok. Zlatko pa mu je lepo razložil, da je to v tem trenutku največ kar lahko stori za njega. Če prijazna beseda ne bo delovala, bo pač on prijel njegovega Audija in ga z njim (Audijem namreč) namlatil.
Ker lepa beseda vedno lepo mesto najde, sta pijančka takoj razumela da je “vrag odnesel šalo” in sta odšla domov.
Vse skupaj je potekalo tako umirjeno, brez kričanja, obmetavanja z žaljivkami in še vsega ostalega, ki ponavadi paše zraven, da je bil ta dogodek naravnost fascinanten.

Dogodek se me je dotaknil tako močno, da moram zgodbo deliti s svetom, na vsak način.
Ponosen sem, da sem imel to priložnost, da sem bil priča najbolj nenavadnemu primeru metanja pijancev iz gostilne.
Slišal sem, da ima tale naš Krčmar celo neki rdeč kozarec, ki ima podobno funkcijo kot rdeč karton v nogometu. Ko gost te gostilne, tega svetega prostora miru in harmonije, prestopi meje dovoljenega, mu Zlatko postavi rdeč kozarec na šank.
V primeru rdečega kozarca, pardon, rdečega kartona, je stvar jasna. Gost vstane in odide iz gostilne. Pijačo pride plačat naslednji dan.

Kot sem že na začetku dejal. Bil sem priča temu dogodku, videl sem na lastne oči, pa se danes nisem čisto siguren ali se je ta dogodek res zgodil, situacija izgleda kot da se je zgodila v nekem drugem, meni nepoznanem svetu.
Če bi me kdo hotel prepričat, da sem padel skozi neko luknjo v času in prostoru in da se je to zgodilo v nekem drugem vzporednem vesolju, bi mu takoj verjel.
Realnost v času in prostoru v katerem živim svoje običajno življenje, je namreč občutno drugačna.

Torej, Tehtnice se res izogibajo prepiru za vsako ceno. One težijo k tem, da bi bil svet harmoničen in uglajen.

Očitno obstaja tisoč in en način, da se to doseže.

Na podlagi te izkušnje iz naše vaške gostilne sem bogatejši še za eno neverjetno izkušnjo.
Kot vsi navadni smrtniki, tudi jaz ne razumem, kako je to možno.

Lep pozdrav iz Globasnice

vaš astrolog Zvone

Velika Kopriva

VELIKA KOPRIVA (Urtica dioica)

Njena zdravilna moč je znana že dolgo in je neizmerna. Vsestranska je tudi njena uporaba. Iz nje pripravljamo sok, čaje, tinkturo, mazila, gnojila … Je zeljnata trajnica in uspeva povsod, kjer je v zemlji dovolj dušika. Velikokrat raste po zapuščenih vrtovih, kupih navožene zemlje, vej, odpadkov. Ustvarja red tam, kjer ga ni. Tudi v telesu. Ustrezajo ji tako suha, kot vlažna tla, obsijana s soncem ali ne. Največjo zdravilno moč razvije tik pred cvetenjem.

Je do 150 cm visoka rastlina, z močno razraščenimi koreninami. Ima štirirobo steblo, listi so nasproti ležeči, srčaste oblike, z močno nazobčanim listnim robom. Ves nadzemni del rastline je prekrit z »žgalnimi« laski, ki so trdi, krhki in votli. V teh laskih je več spojin (histamin, mravljična kislina, serotonin, acetilholin), ki povzročajo lokalno vnetje kože. Je dvodomna rastlina, kar pomeni, da so v njenih cvetovih oz. socvetjih, samo moški ali samo ženski cvetovi. Oprašuje jo veter.

Že stoletja različne kulture uporabljajo koprivo za lajšanje bolečin v sklepih. Posebnost tega, je njen način uporabe: z njo se »šibamo«, to pomeni, da držimo v rokah šop kopriv in se z njim tolčemo po bolečem sklepu. Nekateri menijo, da to pomaga zmanjšati bolečino in otrdelost pri osteoartritisu in revmi. Že samo dejstvo, da je ta način že tako dolgo v uporabi, prav gotovo kaže, da, do neke mere učinkuje.

Kaj se dogaja? Ob stiku s kožo, se iz koprive izločita histamin in acetilholin. To potrjuje sloves koprive , saj sta obe snovi na koži dražeči in pekoči. Ker se telo lahko osredotoči le na določeno količino bolečinskih signalov naenkrat, draženje, ki ga povzroči kopriva, blokira bolečino v sklepu. Če se nam šibanje s koprivami ne zdi preveč privlačno, jo lahko pojemo. Seveda bomo liste koprive prej poparili, da izgubijo pekočo moč in postanejo okusna zelenjava, z antirevmatskim delovanjem ali pa zaužijemo žličko tinkture na dan.

Ker vsebuje veliko kalija, deluje diuretično. Povečuje količino urina v telesu in lahko jo pijemo pri vseh vnetnih procesih v telesu. Dobro je uživati poparke pri težavah s prostato, saj zavira določene encime, ki so udeleženi pri povečanju tkiva prostate. Za lajšanje težav benignega povečanja prostate, bi lahko uporabili tudi tinkturo, ki jo naredimo iz korenin kopriv, nabranih pozno jeseni.

Koprivo lahko damo v mešanice čajev za razstrupljanje in prečiščevanje organizma, za zdravljenje sečil, diabetesa, premočnih menstruacij, slabokrvnosti, … Ker vsebuje veliko mineralov (Fe, Mg, Na, K, P, Ca …), obilo vitamina A, rudninske soli je zelo primerna za tako imenovane pomladne čistilne in krepčilne kure, za katere jo lahko mlado sočimo, delamo čaje ali jo uživamo poparjeno.

Svež koprivin sok je učinkovit tudi pri preprečevanju posledic radioaktivnega onesnaževanja ozračja, ki se kaže v naraščanju števila belih krvničk. Pri izpostavljenosti onesnaženju, popijemo 3 kozarčke sveže stisnjenega soka dnevno. Koprivin sok poživlja presnovo. Iz nežnih pomladanskih listov pripravimo »koprivno špinačo«, ali jih le poparimo in jih pripravimo kot solato.

Koprivin čaj, se kot čistilna več tedenska kura uporablja pri lajšanju težav z artritisom, artrozo in drugimi revmatičnimi obolenji, pri jetrnih in žolčnih boleznih, pri boleznih vranice, zasluzenju želodca in dihalnih organov, želodčnih in črevesnih krčih, za čiščenje krvi in splošno krepitev. Kopriva ima v sebi vse, kar potrebujemo za razkisanje in razstrupljanje telesa, kot tudi za izgradnjo močnik kosti, krepi tudi nohte in lase, če jo uživamo na katerikoli način. Mnogi vemo, da izboljša krvno sliko, saj ureja procese železa v telesu. Skratka, je odlično rudninsko-vitaminsko prehransko dopolnilo. Zato bomo zase naredili največ, če jo bomo čimpogosteje, lahko v malih količinah uvrščali na naš jedilni, pili njen čaj ali uživali tinkturo.

Krepčilni koprivni namok

Približno 30 g suhega zelišča (1 skodelico) prelijemo z 1 litrom vrele vode, tesno zapremo in pustimo namakati 4-10 ur. Ko precedimo, po navadi spijemo skodelico in ostalo shranimo na hladnem, da upočasnimo kvarjenje. Lahko spijemo 2-4 skodelici na dan (0,5-1l). Ker postanejo minerali in ostale fitokemikalije bolj dostopne s sušenjem rastline, je za krepčilni zeliščni namok najbolje uporabiti posušene rastline. Prav tako je za sprostitev vseh mineralnih zakladov iz koprive potrebno dolgotrajno namakanje (in ne samo priprava čaja). Namok lahko sladkamo z medom ali pa mu dodamo ščepec soli za boljši okus. Če se nam namok pokvari, si z njim oplaknemo lase ali pa zalijemo rože.

Za razliko od koprivinega čaja (ki ga pripravimo z manjšo količino zelišč, ki jih namakamo 5-10 minut) je korprivin namok bolj polnega okusa in veliko bolj bogat s mikrohranili. Koprivin namok lahko štejemo tudi kot hranilo.

Izvleček jeseni izkopanih koprivnih korenin velja kot pripomoček za krepitev in rast las.
Tudi na vrtu se ji težko ognemo, če želimo krepke in zdrave rastline.

Iz kopriv naredimo namok ali prevrelko, ki zelo pospešuje in krepi rast rastlin. Če koprive namakamo le 24 ur, dobimo izvleček, s katerim trikrat v nekaj urah poškropimo rastline, ki so jih napadle gosenice, ličinke in tudi uši. Ob napadu uši (ali tudi sicer), lahko rastline poškropimo tudi s koprivino prevrelko, ki smo jo razredčili v razmerju 1 : 20. Škropimo tri večere zapored. Vendar to škropljenje ne bo pomorilo listnih uši, temveč okrepilo rastlino.
Koprive imajo po 48 urah namakanja najvišjo vsebnost dušika, zato polovico vode odlijemo, jo razredčimo v razmerju 1 : 2 in z njo zalijemo rastline v rasti. V preostalo vodo s koprivami, pa do vrha dolijemo deževnico in pustimo koprive namočene tako dolgo, da se zaključi vretje (vsaj 10 dni). Takšna prevrelka vsebuje več kalija, saj vsebnost dušika po 48 urah ponovno pada. To prevrelko razredčimo v razmerju 1 : 10 in zalivamo oz. gnojimo rastline. Rastline zalivamo vedno po poldnevu, običajno zvečer, ko ni več sonca.

Tudi v biodinamiki je kompostni preparat iz koprive nepogrešljiv. Posreduje energije sonca in mu pripada mesto na sredini kompostnega kupa. Koprive nabiramo na dan za cvet zjutraj, takrat, ko se na vrhu koprive pojavijo nastavki cvetov. Uporabljamo ves nadzemni del rastline, ki pa ga moramo narezati in pustiti, da rahlo oveni. Nato napolnimo velik glinen lonec z narezano koprivo in ga pokritega zakopljemo približno pol metra globoko v zemljo . V njej ga pustimo eno leto, da vsrka vse, kar mu lahko sonce preda. Izkopan preparat 504 posušimo in hranimo v glinenih lončkih v šoti. Preparat iz koprive ne uporabljamo samo kot preparat za pospeševanje kompostiranja, temveč ga posujemo tudi okoli rastlin, za njihov boljši razvoj. Kot predstavnik sonca rastlinam prinaša več vitalnosti. Ureja procese železa. V sebi nosi tudi žveplo, rastlinam posreduje tudi kalij in kalcij. V kompostu podpira tudi delovanje preparatov iz rmana in kamilice in skrbi za enakomerno dober razkroj kompostnega kupa. Zrelemu kompostu daje sposobnost, da deluje prilagojeno na vsako kulturo s svojimi snovmi in silami.

»Kopriva je dobra in veliko zna, človeku bi pravzaprav morala rasti okrog srca« je rekel dr. Rudolf Steiner.

Patricija Šenekar

www.hiskazelisc.com

Življenje je Ljubezen v Akciji.