Mesečni arhiv: maj 2025

Napovednik

Smernice za lunarni mesec pod okriljem Bika

Komentiraj

Kaj prinaša mesec pred nami – vstopili smo v nov lunarni mesec pod okriljem ozvezdja Bika, ki prinaša nove izzive.

Aktivirajo se nove arhetipske energije in nove zgodbe.
Moje smernice za aktualen lunarni mesec najdeš v videu >>>

Nestabilnost v svetu ustvarja kaos zunaj in znotraj..
Zato je bolj kot kadarkoli prej pomembno, da imaš orodja in veščine, da ustvariš svoj varen prostor in stabilnost v sebi.
4 veščine sem delila v druženju do katerega dostopaš preko povezave Druženje v Skupnosti je na voljo preko povezave https://divine.si/darilo/skupnost.html

Boginje

Boginja Maia

1 komentar

“Obnova je moja mantra. In rast je moja igra. Z vami sem, da vam predam svoje znanje igre in radosti. Pogosto ste v svojih prizadevanjih preveč resni in čisto pozabite na igro.
Tukaj sem, da k vam prinesem čudovite barve pomladnega cvetja, opojno dehtečo esenco strasti in čutnosti, ki naj v mojem mesecu zaplapola po vaših žilah. Radost je moja barva in mavrica se poda mojim očem.
Metulji so moji prijatelji in skupaj na radosten način transformiramo. Odenite se v cvetlično opravo in zaplešite z menoj divji ples ljubezni in radostne transformacije.
Prepustite se mojim spretnostim povezovanja in ljubeče komunikacije.
Dovolite, da vam pomagam pri radostni manifestaciji stvari, ki si jih želite v svoje življenje. Kajti manifestacija je le transformacija v akciji.
Danes bodite cvetlično razpoloženi in povabite vse barve mavrice v svoje življenje.”

Maia je rimska boginja radoživosti, radosti in igre. Je kraljica cvetja. Njen kristal je smaragd. V rimski mitologiji jo poznajo kot Maia Maiestas (poznana tudi kot Fauna, Bona Dea). Mesec maj je poimenovan po njej. Delala je izključno z ženskami in moškim ni bilo dovoljeno prisostvovati na njenih praznovanjih.

Je boginja pomladi, topline in rasti. Pravijo da naj bi bila par z Vulkanom, saj sta oba božanstvi povezani z vročino. Skozi njeno toplino spomladi cvetlice in rastline vzbrstijo in rastejo, Vulkanova močnejša toplota poletja pa pomaga, da sadeži obrodijo.

Prvi maj je bil star poganski praznik, ki so ga nekoč praznovali tudi naši karantanski predniki. O tem priča lepa stara navada, ki se je ohranila do danes. Pred mnoge vasi postavijo na ta dan mlaj.
Ker je bila srednja Evropa v davnini še pred Kelti domovina slovansko govorečih Venetov sklepamo, da je postavljanje mlaja še zapuščina njihove kulture.

Mlaj je prispodoba boginje Maje, ki je boginja narave.

Zlata Maja je božanstvo slovanskega vedizma. Zlata Maja je povezana z rimsko Venero. Je boginja ljubezni in plodnosti, ki poskrbi za rast in razvoj rastlin. Povezana je s cikli plodnosti. V ciklu leta prehaja skozi različne faze cikla plodnosti, zato je ena od interpretacij tudi, da sta dve slovanski boginji- Morana in Živa dva različna obraza Zlate Maje (vir: Aleksandar Asov). Morana, boginja smrti, je zimski obraz Zlate Maje, ki pooseblja naravo v njeni najbolj neplodni fazi. V edem od mitov o katerem govori Asov, Zlata Maja umre in leži v kamnitem sarkofagu, kar simbolično predstavlja sejanje semen v zemljo. Morana v tem času vlada namesto Maje, dokler spomladi boginjo zime zamenja Živa, boginja življenja in drugi obraz Zlate Maje.

Boginjo Maio pa pogosto zamenjujejo z nimfo Maio, ki je poznana iz grške mitologije kot mati boga Hermesa. Nimfa Maia je precej starejša, ima funkcijo dobre matere in je ena od sestra, ki sestavljajo konstelacijo Plejad.

DIVINE.SI

Zanimivosti

Svetovni dan čebel

Komentiraj

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je decembra 2017 v New Yorku soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel.

Na ta dan bo svetovna javnost vsako leto opozorjena na pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev, opomnjena na pomen čebel za celotno človeštvo ter pozvana h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje.

Slovenija je predlagala, da se svetovni dan čebel zaznamuje v maju, ko so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraševanju največja, na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu.

20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734–1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, ki ga je cesarica Rimskega cesarstva Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju.

Študije Organizacije združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacije čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšujejo, zaradi česar čebele in drugi opraševalci postajajo čedalje bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje z odpadki. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel in drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe.

Podatki FAO kažejo, da imajo čebele in drugi opraševalci neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano. Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane. Po oceni na podlagi mednarodne študije Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah iz leta 2016 je letna svetovna proizvodnja hrane, ki je neposredno odvisna od opraševanja, vredna od 235 do 577 milijard ameriških dolarjev. Poleg tega so kmetijske rastline, ki potrebujejo opraševanje, pomemben vir delovnih mest in dohodka za kmete, zlasti za male in družinske kmetije v državah v razvoju. Nenazadnje imajo čebele pomembno vlogo tudi pri ohranjanju ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti v naravi. Kot dober bioindikator razmer v okolju nam sporočajo, kdaj se z okoljem nekaj dogaja in da je treba ukrepati.

S pravočasno zaščito čebel in drugih opraševalcev bomo pomembno prispevali k reševanju vprašanj globalne preskrbe s hrano in odpravi lakote v državah v razvoju. Ustavili bomo nadaljnje izgube biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov in tako prispevali tudi k ciljem trajnostnega razvoja, ki so opredeljeni v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030.

Slovenska pobuda za razglasitev Svetovnega dne čebel

Republika Slovenija je zato na pobudo Čebelarske zveze Slovenije leta 2015 v okviru OZN začela postopke za razglasitev svetovnega dneva čebel in predlagala resolucijo, ki izpostavlja pomen čebel in drugih opraševalcev.

Pobuda je bila sprejeta na 40. zasedanju Konference FAO v Rimu, dne 7. julija 2017; postopek pa je bil uspešno zaključen decembra s soglasnim sprejetjem resolucije o Svetovnem dnevu čebel na Generalni skupščini Združenih narodov.

Slovenija se uvršča v sam svetovni vrh po številu čebelarjev na prebivalca, kjer je vsak 200. prebivalec čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, poleg tega je leta 2011 med prvimi državami članicami EU na ozemlju Slovenije prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov.

Čebela simbolično predstavlja organiziranost, marljivost, produktivnost, obilje, uspeh, ljubezen, sodelovanje z drugimi / skupnost, čarobnost in moč vere in osredotočenosti, akcijo, komunikacijo, žensko moč, skrite modrosti…

Vir: https://www.worldbeeday.org

Na kratko

Modrost življenja

Komentiraj

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem spoznal, da sem vedno in ob vsaki priložnosti
na pravem mestu in v pravem času,
in da je vse kar se dogaja pravilno –
od takrat dalje sem lahko miren.
Danes vem, da se to imenuje ZAUPANJE.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem lahko spoznal, da so čustvena bolečina in trpljenje
za mene samo opozorila, da živim v nasprotju z lastno resnico.
Danes vem, da se to imenuje BITI VERODOSTOJEN.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem prenehal hrepeneti za nekim drugim življenjem
in lahko sem videl, da je bilo vse okoli mene poziv za rast.
Danes vem, da se to imenuje ZRELOST.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem si prenehal krasti prosti čas,
in prenehal sem ustvarjati mogočne projekte za prihodnost.
Danes počnem samo to, kar ustvarja zadovoljstvo in radost,
tisto, kar ljubim in kar ustvarja smeh v mojem srcu,
na moj lasten način in v mojem osebnem ritmu.
Danes vem, da se to imenuje ČASTITOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se osvobodil vsega, kar ni bilo zdravo zame,
od jedi, ljudi, stvari, situacij in od vsega,
kar me je vedno ponovno povleklo nižje, proč od samega sebe.
Na začetku sem to imenoval “zdravi egoizem”,
a danes vem, da je to LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem prenehal imeti vedno prav,
tako sem bil manj v zmoti.
Danes sem spoznal, da se to imenuje SKESANOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se odrekel življenju v preteklosti,
in da skrbim glede prihodnosti.
Sedaj živim samo v tem trenutku, v katerem se vse začenja.
Tako živim danes in to imenujem ZAVEDANJE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem spoznal, da lahko od svojih misli zbolim in da sem lahko slaboumen.
Ko pa sem spet našel moči svojega srca,
je razum dobil pomembnega partnerja.
To vez danes imenujem MODROST SRCA.

Ni potrebe, da se še naprej bojimo razprav,
konfliktov in problemov s samim seboj in drugimi,
ker tudi zvezde sem ter tja trčijo med seboj
in nastanejo novi svetovi.
Danes vem: TO JE ŽIVLJENJE.

Besedilo pripisujejo Charlie Chaplinu, v resnici pa je delo Kim McMillen.
Po njeni smrti jo je objavila njena hči Alison McMillen leta 2001.

Super živila

Glog

Komentiraj

Ob robovih gozdov in na svetlih gozdnih jasah pogosto srečamo čudovit enovratni glog (latinsko ime Crataegus monogyna), ki je v jeseni okrašen z drobnimi rdečimi plodovi.

Pri nas uspevata predvsem dve vrsti gloga — zraven enovratnega najdemo tudi navadni glog (latinsko ime Crataegus laevigata). Obe vrsti imata podobne zdravilne lastnosti, pa tudi po izgledu in drugih lastnostih sta si precej podobni.

Najbolj razširjena zdravilna vrsta gloga na naših tleh je enovratni glog, ki je tudi bolj prilagodljiv in odporen. Običajno raste kot srednje visok grm, ob ugodnih pogojih pa včasih zraste tudi v drevo, ki je lahko visoko vse do 5 metrov. Všeč so mu sončna in vlažna rastišča, dobro uspeva v svetlih listnatih gozdovih, ob gozdnih robovih in na posekah. Raste do 1500 m nadmorske višine. Ustrezajo mu apnenčasta in ilovnata tla. Uvrščamo ga v družino rožnic (Rosaceae).

Njegove olesenele veje tvorijo močno razvejano krošnjo in so posejane s precej dolgimi trni. Skorja je sivorjave barve in razpokana. Ima močan in globok koreninski sistem. Njegovi lističi, ki so običajno trokrpi, narezljani in na spodnji strani modrikasto zelene barve, spominjajo na miniaturne hrastove liste.

Cveti konec aprila in v začetku maja. Cvetovi so majhni in beli, redkeje rdečkasti. So dobra paša za čebele. Cvetna plodnica ima en vrat pestiča in tudi kasneje se v jagodah nahaja ena koščica. Po tej posebnosti je enovratni glog dobil tudi svoje ime. Tako ga tudi ločimo od navadnega gloga, ki ima v cvetovih dva do tri vratove pestiča, v plodovih pa dve ali tri koščice. Plodovi gloga so živo rdeče jagode, ki so okrogle do jajčaste oblike, z značilnim ostankom cvetnih listov.

Zelo težko ga je vzgojiti iz semena, zato ga kupimo v drevesnici, kadar ga želimo zasaditi na vrt. Če ga imamo na vrtu, lahko jeseni vsak dan za svoje dobro počutje in zdravje požvečimo okrog deset glogovih jagod. Jagode lahko uporabimo za izdelavo marmelade ali pa jih posušimo in jih uživamo čez zimo. Naberemo jih po prvi zmrzali, saj takrat postanejo še bolj okusne. Peške niso užitne. Spomladi, natančneje konec aprila, pa v naravi poiščemo glogovo drevo ali grm ter si naberemo cvetove in liste, ki jih posušimo za čaj.

Glog je odlična zdravilna rastlina, ki varuje pred boleznimi srca in ožilja. Njegove zdravilne učinkovine pomagajo preprečevati in zdraviti skoraj vsa bolezenska stanja, ki so povezana s srcem in ožiljem, kot so npr. srčna aritmija, ateroskleroza, koronarna ateroskleroza, ishemična bolezen, srčna vodenica, vnetje srčne mišice in angina pektoris, previsok krvni tlak, povišan holesterol in še kaj.

Deluje kot blag stimulans, ki spodbuja enakomerno bitje srca, izboljšuje prekrvavitev srčne mišice in njeno preskrbo s kisikom, odpira koronarne arterije … Skratka, izboljšuje srčni metabolizem in krepi delovanje srca (kardiotonično delovanje). Normalizira in umiri tudi srčni ritem in tako pomaga zmanjšati težave z aritmijo. Njegovi pripravki (čaj in tinktura) se uporabljajo za zdravljenje blage do srednje težke angine pektoris.

Pri njegovi uporabi pa ne smemo prehitro obupati, saj ima zelo počasno delovanje. Tako denimo pri angini pektoris ne bomo opazili popuščanja bolečine v prsih tudi do dveh mesecev po začetku rednega jemanja glogovih pripravkov. Ob diagnosticiranih srčnih in žilnih boleznih, še posebej če jemljemo zdravila, se moramo o hkratnem jemanju naravnih pripravkov nujno posvetovati s svojim zdravnikom, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do predoziranja podobnih učinkovin.

V primeru katerih koli kardiovaskularnih obolenj ga brez zdravniškega nadzora ne smemo jemati dlje kot nekaj tednov zapored. Tudi pri težavah s krvnim tlakom zaradi nepravilnega delovanja zaklopk mora uživanje pripravkov iz gloga potekati pod zdravniškim nadzorom.

Sicer pa so glogovi pripravki najboljši naravni rastlinski tonik za poživitev srca in odpravljanje srčnega popuščanja. Glog vsebuje dobrodejne učinkovine, ki delujejo podobno kot osnovna zdravila za visok krvni pritisk ter diuretiki. Krvni tlak zniža tako, da razširi žile. Izboljša tudi krčljivost popuščajoče srčne mišice. Njegovi lističi, cvetovi in tudi jagode vsebujejo veliko flavonoidov ter drugih antioksidantov, ki krepijo srce, izboljšujejo pretok krvi skozi srčno mišico in uravnavajo krvni tlak.

Vsebuje zdravilne snovi, ki znižujejo krvni tlak; to so betasitosterol, katehin, linolna kislina, kromove vlaknine, rutin, magnezij in pektin, poleg tega pa vsebuje tudi glikozide, tanine in eterična olja. V cvetovih in listih najdemo nekoliko več zdravilnih učinkovin kot v jagodah. Če ga začnemo pravočasno in v majhnih količinah uživati, nam lahko pomaga pri preprečevanju marsikatere tegobe današnjega časa, ki je posledica nezdrave prehrane, preutrujenosti, razdraženosti, strahu in stisk, živčnega stresa ipd.

Čaj iz glogovega cvetja se lahko pije tudi pri akutnih bolezenskih stanjih zaradi okužb (vročina, pljučnica, gripa, prehlad, kašelj …). Je blago pomirjevalo in diuretik (odvaja vodo iz telesa). Pomirjujoče deluje tudi pri epileptičnih napadih. Ugodno vpliva na hitrejše krčenje maternice po porodu in podpira njeno povrnitev v stanje pred porodom.

Zdravilni učinki gloga so bili podrobneje raziskani šele v 19. stoletju. Njegova uporaba je varna in brez stranskih učinkov, ki pa jih po drugi strani lahko sprožijo sintetični kardiotonični glikozidi, ki so dodani običajnim zdravilom za srce in ožilje.

V tradicionalni kitajski medicini uporabljajo vrsto kitajskega gloga Crataegus pinnatifida (kitajsko šan dža ali shānzhā) pri zastajanju hrane v prebavnem traktu, ob slabi prebavi in vetrovih. Pravijo, da glogove jagode spravijo kri v gibanje.

Značaj listov in cvetov gloga je hladen ter stiskajoč, njegove jagode pa imajo kisel, rahlo sladek in topel značaj.

V starih časih so verjeli, da glog odganja zle sile in da ima njegov les čarobne lastnosti.
V srednjem veku so njegove vejice uporabljali za zaščito otrok pred uroki in boleznimi.
Prepričani so bili, da hiše varuje pred udarom strele.

V času Antike je bil simbol veselja in sreče, zaradi česar je bil pogosto del praznovanj.
Poseben pomen ima tudi v krščanstvu, saj naj bi bil goreči grm, v obliki katerega se je Bog prikazal Mojzesu, prav glog.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO GLOGA

• Zdravilni namaz iz gloga, ki znižuje holesterol:
Za pripravo namaza potrebujemo 120 ml vode, 120 g izkoščičenih glogovih jagod, 2 stroka česna, sok 1 limone, žličko kurkume v prahu in ščep soli. Sestavine damo v mešalnik in zmeljemo v gladko maso. Žličko namaza damo na kruh in popestrimo svoj običajni zajtrk. Vse sestavine tega namaza, ki je prav posebnega okusa, učinkujejo na previsok holesterol in tako čistijo ožilje.

• Dobrodejni glogov čaj:
Čaj pripravimo iz mešanice cvetov in listov, lahko pa mu dodamo tudi plodove, ki jih posušimo in natolčemo. Čajno žličko droge prelijemo z 2 dcl vrele vode, po 10 minutah precedimo in na dan popijemo dve do tri skodelice čaja. Lahko dodamo tudi med.

• Čajna mešanica za zdravo srce in obtočila:
Za pripravo zeliščne čajne mešanice potrebujemo 100 g gloga, 50 g rmana, 50 g melise, 50 g srčnice in 20 g pasijonke. Posušena zelišča dobro premešamo in hranimo v tesno zaprti stekleni posodi. Za pripravo čaja žličko zeliščne mešanice prelijemo s skodelico vrele vode, po 10 minutah precedimo in čaj pijemo enkrat do dvakrat dnevno.

Avtor članka: Patricija Šenekar,

ustanoviteljica ekoloških blagovnih znamk Hiška Zelišč in Sunna

Vse avtorske pravice pridržane.