Arhiv Značk: Mesečnik

Vesak

Vesak je starodavni budistični praznik, ki ga praznujejo na polno luno v četrtem mesecu luninega koledarja. Simbolično predstavlja rojstvo,  Nirvano (razsvetljenje) in Parinirvana (smrt) Gautama Buddha in je najpomembnejši praznik v budističnem koledarju. Praznujejo ga tudi s tem, da okrasijo templje s cvetjem in zastavicami, prižigajo svečke in dišeče palčke. Z rituali se spominjajo nespornega dejstva, da je življenje podrejeno ciklom rojevanja in umiranja.  Glavna tema Veska pa je praksa ljubezni, miru in harmonije, kot je učil Buda.

Legenda o Vesku pravi, da obstaja dolina, ob vznožju Himalaje, ki jo obdajajo visoke gore z vseh strani, razen na SV, kjer se nahaja vhod v to posebno dolino. Tradicija pravi, da je Buda pod okriljem polne lune v Biku prišel pod vznožje gore Kailaš, v dolino Vesak. Za goro  Kailaš  v  zahodnem  Tibetu, ki jo  istovetijo  tudi  z  mitično  goro  Semura,  so  ljudje  osrednje  Azije  v starodavnih  časih  verjeli,  da  je  središče  vesolja.  Za  domorodno  kulturo  Bon iz  Tibeta  je  Kailaš  sveta  gora.  Za hinduiste  predstavlja  Šivin  prestol.  In to  je mesto,  kjer  maja  vsako  leto  poteka  velik duhovni  praznik  vesak.  Film  The  Wesak  Festival: Moon  of  the  Buddha, ki  ga  je  leta  1980  produciral  Albert Falzon,  opisuje  dolino  v  senci  gore  Kailaš  kot  verjetni  kraj  tega  dogodka.
V knjigi The Dalai Lama: My Tibet avtor Galen Rowell pravi, da ljudje v karavanah prihajajo k piramidasto oblikovani gori Kailaš že od davnih časov, da bi se na kolenih poklonili na njeni sveti zemlji.

Romarji verjamejo, da če se bo njihovo telo dotaknilo vsakega centimetra svete poti okrog gore, bo to očistilo njihovo karmo in jim prineslo razsvetljenje. Iz vse Azije prihajajo tako religiozni kot nereligiozni.
Potovanje do svetega mesta je izziv že samo po sebi. Gora Kailaš – Kangrinpoče po tibetansko – in sveto jezero Manasarovar, kjer se romarji simbolično umijejo, preden stopijo na sveto pot, sta za budiste princip matere in očeta, ki predstavljata sredstva za dosego razsvetljenja.

Tradicija govori o tem, da se je Buda rodil, dosegel razsvetljenje in umrl ob polni luni v znamenju Škorpijona, ki jo bomo letos praznovali 1.5.2026.

Josephine Harrison opisuje, kako praznik vesak budisti po vsej Aziji praznujejo v času polne lune v maju. Alice A. Bailey in C. W. Leadbeater opisujeta, da praznik poteka v dolini v obliki vratu steklenice, ki je pokrita z grobo travo in obdana z gorami, pokritimi z drevesi, na severni strani Himalaje, približno 650 km zahodno od Lhase. Leadbeater je omenil tudi bližnje jezero, kjer se romarji umijejo, preden stopijo v dolino.

Ob tem svetem dogodku v Tibetu, Buda preda energijo iz Šambale Zemlji. Med obredom, ki traja približno pol ure in je na Zahodu poznan pod imenom Vesak, na Vzhodu pa kot Sakadava, se skupina velikih bitij, Poznavalcev rase, zbere na severovzhodnem koncu doline pred ploščato skalo, na kateri počiva z vodo napolnjena kristalna čaša.

Tri vodje oddelkov Hierarhije – Manu, Kristus Maitreja in Mahačohan – in Mojstri sedmih žarkov se med petjem starodavnih verzov v jeziku pali premikajo s simboličnimi kretnjami. Na vrhuncu obreda Mojstri in njihovi učenci, razvrščeni v skupino, oblikujejo peterokrako zvezdo z Maitrejo, ki stoji na vrhu, in je obrnjen proti oltarnemu kamnu.

V trenutku, ko nastopi polna luna, se pojavi Buda v obleki žafranaste barve in sedi s prekrižanimi nogami. Najprej se pojavi kot majhna pika na nebu. Leadbeater nato opisuje Budo, ki polagoma postane velikanska postava s sijočo auro, iz katere izžarevajo ultramarinsko modra, nato zlato rumena, temno rdeča, bleščeče sivo bela in škrlatna barva z briljantnimi zelenimi in vijoličastimi žarki, ki izhajajo iz tega področja luči. Te barve so v prastarih budističnih tekstih opisane kot Budova aura. To bleščeče bitje lebdi nad kristalno čašo in nad tremi velikimi gospodi. Takrat Maitreja intonira mantro, ki se uporablja samo ob tem prazniku.

To je ključni dogodek duhovne vitalizacije človeštva – energije iz Šambale, ki se prevajajo prek Bude, sprejme Maitreja kot predstavnik človeštva. Maitreja nato vzdigne in blagoslovi vodo, medtem ko udeleženci obreda pridejo drug za drugim bliže in v požirkih pijejo vodo. Romarji, ki prihajajo tudi iz srednje Azije, prinesejo svoje steklenice za vodo, da bi sodelovali pri tem blagoslovu. Obred se konča, ko Buda dvigne desnico v blagoslov, nato pa se počasi umakne in kmalu je videti le še kot majhna pika na nebu.

Tega obreda se živo spominjajo nekateri ljudje, ki so mu bili priča v sanjah. Pristnost teh doživetij je opisala Alice Bailey, ki je v presledku sedmih let o tem sanjala dvakrat.
Baileyeva v Esoteric Psychology II navaja, da je združen napor učencev pri duhovni pripravi – pred vesakom in po njem – največjega pomena. Videti je, da je to velja še posebej zdaj, ko vstopamo v novo tisočletje. Globalno gibanje k bratstvu, pravičnosti in svetovnemu miru je zelo močno in priložnost, ki jo predstavlja vesak, je izredna. To je tako, kot da bi bila avtocesta luči dostopna za velik izliv energije iz Šambale. Baileyeva tudi predlaga, da bi se morali učenci notranje pripraviti vsaj dva dni pred tem izrednim dogodkom in dva dni po njem. Na dan polne lune bi morali “pozornost stalno držati v luči”.

Divine.si

Beltane

Beltane je drugi najpomembnejši praznik v keltskem koledarju leta in je povezan s spočetjem, plodnostjo. Predstavlja polno luno. Je praznik čaščenja življenjske sile, plodnosti in udejanjanja.
Gre za praznovanje novih začetkov, za višek pomladi in cvetja.
Praznujemo ga 30.4. s prižiganjem kresov.

Beltane je praznik, ki slavi zunanjo rast, novo življenje in izvorno energijo stvarjenja. Predstavlja zadnjo stopnjo v dejavni jang, sončevi fazi v ciklu leta, preden doseže svoj višek ob poletnem sončevem obratu.
Mitološko gledano bog in boginja dosežeta puberteto, se zavesta svoje spolne energije. Je praznik čaščenja življenjske sile, plodnosti in udejanjanja. Ta plodni čas uporabljamo za udejanjanje svojega zlata, za njegovo prenašanje v življenje, v ta fizični svet.

Alkimistično gledano predstavlja beltane izkušnjo mnogoterosti, kjer vse izhaja iz enega samega vira, v katerem se vse združuje. Spomni nas na dejstvo, da je vse kar počnemo naša kreacija, naša izbira. In da je pravzaprav naša izbira kako oblikujemo svojo usodo. Beltane predstavlja slavljenje življenjske sile, obilne plodnosti zemlje in te iste plodnosti v nas samih.

Beltane je povezan s poroko, z iskanjem partnerja. Polja so v tem času blagoslovili za dobro žetev.  Na ta praznik so skakali čez kres ali plesali okoli njega v smeri urinega kazalca.
Beltane je čas veselja. Pomlad je tukaj in poletje je pred vrati. Vse življenje se razodeva kot obdobje divje rasti, ki je na višku.

Beltane predstavlja slavljenje življenjske sile, obilne plodnosti mame Zemlje in nas samih. V tem času je tančica med svetovi zelo tanka, še posebej ob zori in ob mraku, gre za vmesni čas, čas prehodov. Gre za obdobje v letu, ko simbolično gledano vstopimo v svetlobo, ko stopimo v stik z vilinskimi svetovi in elementali Zemlje, z devami in zmajevo silo prebujenih zemeljskih energij.

V tem času so v Zemljo zabadali velike akupunkturne igle, poznane kot mlaje, okoli katerih so plesali in naslednjih nekaj mesecev so čuvarji zmaja te mlaje varovali pred vsiljivci. Prav tako je v tem času poznana tradicija prižiganja kresov, ki na površju Zemlje izvajajo mokšo, portali energije se ustvarijo skozi katere je možno prehajati med svetovi. Tradicionalno je bl to čas druženja z drevesnimi duhovi, za raziskovanje vilinskega kraljestva in skrivnosti, ki se udejanjajo na robu naše realnosti.

Je praznik boginje Rhiannon. Rhiannon je boginja plodnosti, komunikacije in gibanja. V tem času je kot kraljica vil jahala na svojem belem konj. To je čas, ko so se vile vračale iz svojih zimskih počitnic. To je čas prerokovanja in komunikacije z vilinskim svetom in duhovi narave.

Napoveduje mesec maj, ki je mesec senzualnosti in spolnosti, čas prebujanja zemlje v mavričnem cvetju, drhtečih vonjavah, svežem zelenju in radosti po dolgi zimi. Je čas povezovanja, ljubezni in razvijanja svojih potencialov osebne rasti. Uživajte!

DIVINE.SI

Spomladansko čiščenje

Pomlad je idealen čas, ko s prvimi toplejšimi dnevi začutimo željo po spremembi.
Običajno nas prime, da bi začeli prenavljati, spreminjati, pospravljati, čutimo namreč zastalo energijo, ki se je akumulirala čez zimo. Prva priprava na energijsko čiščenje prostora, ki ga je modro opraviti v teh prvih mesecih pomladi, sploh marec je idealen za tovrstna opravila, je čiščenje krame.

Drugi čas v letu, ki je idealen za tovrstne posege je september oziroma, ko pridete z dopusta, kajti ko se vrnemo domov, kjer nekaj časa nismo bili, bolj opazimo in se lažje odločamo glede tega, kaj bomo obdržali in kaj bo šlo iz našega življenja.

Pomembno je, da prostor osvobodimo odvečnih stvari, kajti tako kot telo ima tudi naše dom svoje organe in energijske pretoke, ki jih odvečne stvari, ki jih ne uporabljamo blokirajo, tako kot naše energijske pretoke ovirajo čustva in navade, prepričanja, ki jih nosimo v sebi. Zanimivo je, da se pravzaprav naša mentalna in čustvena krama kaže skozi kramo v zunanjem svetu.

Pogosto s tem, ko se rešimo odvečnih stvari sprožimo procese v svoji notranjosti, zato se ljudje zelo neradi lotevamo čiščenja odvečnih stvari. Na nivoju naše psihe namreč to pomeni soočanje s stvarmi, ki jih nočemo videti in vedeti, da pravzaprav obstajajo v nas.

Pogosto se v svoji praksi čiščenja prostora srečujem z ljudmi, ki jih je strah pospraviti kramo saj na nezavednem nivoju vedo, da to pomeni, da se bo iz podzavesti dvignilo vse tisto, kar so s stvarmi, ki so jih kopičili pravzaprav držali stran od sebe.
Ljudje pogosto ne razumemo, da naši najdražji kopičijo stvari zaradi ranjenosti, bolečin ali težav s katerimi se ne morejo soočiti v sebi, zato jim ne boste naredili čisto nobene usluge, če boste pospravili namesto njih. Pravzaprav jih boste s tem pošteno razjezili. In ko se pojavi agresija pri ljudeh, ki smo jim hoteli pomagati pogosto ne razumemo zakaj, saj smo hoteli samo pomagati. Poznano?

Pomembno je, da svoj dom osvobodimo in omogočimo prost pretok sveže energije po meridianih doma.

Ko se lotite prenove doma je torej prvi korak soočanje z vso nesnago in odvečno kramo, ki se je nabrala v letih bivanja v prostoru. Ker smo zahodnjaki naučeni, da gledamo samo materialno fizično raven obstoja ne zaznavamo energijskih blokad, ki jih predmeti v našem domu ustvarjajo. Mojstri feng shuija prostor zaznavajo kot podaljšek našega notranjega bitja in kot ogledalo naše notranjosti.

Vsak predel v Bagua mreži, ki jo uporabljamo v feng shuiju ustreza eni od čaker oziroma sistemom telesa. Dom je ravno tako bitje kot mi z vsemi organi in sistemi, ki delujejo v medsebojni povezanosti. Stanje telesnih sistemov prebivalcev se odslikava na stanju sistemov v domu. Zanimivo je tudi, kako ljudje izbiramo svoje domove glede na težave in blokade, ki jih imamo v svojem energijskem sistemu. Z ureditvijo prostora vplivamo na svoj notranji prostor, tako kot s spremembami v svojem notranjem prostoru v telesu vplivamo na zunanji prostor kar zaznamo kot željo po prenovi ali zamenjavi obstoječega doma.

Pomembno je razumevanje, da je čiščenje doma proces, ki traja vse naše življenje in ne enkratno dejanje, ki ga ni potrebno ponavljati. Vedno znova smo soočeni s spremembami, ki imajo za posledico željo po spremembah v našem okolju. Pomembno je, da se zavedate tega, da je vaše vzdušje v katerem opravite čiščenje in zavest s katero vstopate v sam proces pomembno. Čiščenje krame ne pomeni, da samo zavržete predmete.
S predmeti je povezana vaša energija in vaše asociacije. Zato bo preuranjeno odstranjevanje predmetov, ki niso opravili svoje vloge v smislu vašega soočanja s stvarmi v vas samih, imelo za posledico ponovno nakupovanje enakih predmetov. Po drugi strani pa bo ohranjanje stvari, ki jih ne marate ali ste jih dobili za darilo od nekoga, ki ga ne marate imelo za posledico, da boste še vedno hranili odnos in osebo, če se ne boste pomirili s stvarmi znotraj sebe. Pravzaprav gre za izjemno kompleksno psihološko igro, ki jo je modro pobližje pogledati znotraj vašega prostora.

Prvi korak je fizično čiščenje prostora, kar pomeni, da vzamete v roke krpo in sesalec in dom fizično počistite in pospravite. Bodite zavestno prisotni, kajti količina smeti in prahu vam sporoča koliko svetlobe pravzaprav spuščate v svoj notranji prostor. Sesanje ima več dimenzij in ne le odstranjevanje prahu, kajti s sesanjem lahko, če ste zavestno prisotni ob tem kaj se dogaja, odstranite večino negativne energije v prostoru.

Naslednji korak pa je iskanje odvečnih stvari, ki jih ne potrebujemo več in ki jih poimenujemo krama. Krama pritegne energijo in vašo pozornost zaradi česar se težje osredotočate na stvari v svojem življenju in imate občutek, da težje zaključujete stvari. Kot da enostavno ni na voljo energije in volje, da bi stvari naredili. Kar je resnica, saj je vaša energija varno spravljena v stvareh, ki jih skladiščite. In ko govorimo o pospravljanju krame, to ne pomeni, da jo umaknete na podstreho ali v klet ali pa k staršem v garažo, da je čim dlje stran od vas. To pomeni, da stvari zavržete, podarite ali prodate. Kar pomeni, da vas zapustijo.

Če ste se odločili, da naredite temeljito spomladansko čiščenje, bodite pozorni, ko jemljete stvari v roke, kakšna so vaša čustva. Ali čutite ugodje ali neugodje? In ko se odločite, da kak predmet še ostane z vami se zavedajte, da je to vaša izbira. Pogosto še nismo pripravljeni na to, da nas določeni predmeti zapustijo, kar je popolnoma v redu, če ste se tako zavestno odločili. Opazujte se, kaj se dogaja znotraj vas, ko čistite stvari okoli sebe.

Torej, kaj je krama?
1. STVARI KI JIH NE UPORABLJATE ŽE VEČ KOT DVE LETI (oblačila, knjige, glasba, posoda…).Na psihološkem nivoju je posedovanje takih predmetov čisti nesmisel, ker jih ne uporabljate.
2. STVARI KI JIH NE MARATE pa jih kljub temu zadržujete. Ti predmeti v vas vzbujajo občutek nejevolje.
3. UMAZANE, NEUREJENE IN NEOGANIZIRANE STVARI, kar ustvarja kaos in občutek teže v vašem življenju.
4. PRENATRPANOST, kar pomeni preveč na premajhnem prostoru in ustvarja občutke teže, občutek da nimamo dovolj prostora.
5. NEDOKONČANE STVARI, kar povzroča nemir in občutek, da nikoli nismo gotovi. Zaključite stvari ali jih zavrzite, odločite se!
6. STVARI KI VAS SPOMINJAJO NA NEUGODNE SITUACIJE ALI DOGODKE V VAŠEM ŽIVLJENJU, saj v vas prebujajo neugodne občutke. Tako se težko osredotočate na zdaj.
7. STVARI VEZANE NA BIVŠE PARTNERSKE ODNOSE, saj vas vežejo na energijski ravni in tako ne naredite prostora za novo osebo v svojem življenju v celoti..
8. STVARI KI VAM NE PRISTAJAJO in kažejo na nesprejemanje sebe takega kot sem, še posebej če gre za oblačila, ki jih hranite za primer, če vam bo uspelo shujšati. Če vam v 2 letih ni uspelo je čas, da stvari daste od sebe.
9. STVARI “ZA VSAK SLUČAJ” kažejo na našo nezaupanje, da je za nas vedno poskrbljeno in da bomo vedno imeli denar ali pa bodo stvari prišle k nam, ko jih bomo potrebovali, če jih bomo.
10. STATUSNI SIMBOLI, ki ustvarjajo iluzijo, da smo boljši od drugih. Težava je v naših občutkih in ne v predmetu, čas je da pozdravite svoj občutek, da niste dovolj.
11. NESMISLENA DARILA nam dajejo občutek nesmiselnosti, neavtentičnosti, kajti če bi nas drugi videli take kot smo ne bi dobili takih daril
12. SPOMINKI, KI VAS DRŽIJO UJETE V PRETEKLOSTI, saj ste nanje sentimentalno navezani. S tem se ne odpremo novim priložnostim in novim ljudem, saj ostajamo ujeti v preteklosti.
13. STARI ČASOPISI, REVIJE, KNJIGE, GLASBA, FOTOGRAFIJE pomembno je, da obdržite res tisto, kar želite imeti, kar vas podpira v tem kdor postajate.
14. MISTERIOZNI PREDMETI, katerih namen je neznan in ne veste od kod so prišli.

Svetujem, da spomladansko čiščenje opravite redno vsako pomlad, saj boste tako veliko bolj ažurni glede tega kaj sodi v vaš prostor in kaj ne sodi vanj.

Po fizičnem čiščenju in čiščenju krame je smiselno opraviti energijsko čiščenje prostora. In šele po energijskem čiščenju prostora je smiselno delati postavitve po načelih feng shuija. Kajti šele ko očistiš prostor in ustvariš prazen prostor, ga lahko ponovno napolniš s tem, kar si želiš zase.

Čiščenje notranjega prostora pa lahko opraviš skozi 28-dnevni intenziv Spomladansko čiščenje. Več najdeš tukaj >>>

Želim uspešno pospravljanje z obilo navdušenja in dobre volje.

Bodi sijajno!
Taja Albolena

Svetovni dan Zemlje – kako se je začelo?

Tisti, ki opazuje lepoto Zemlje, najde zaloge moči, ki bodo zdržale, dokler bo trajalo življenje. Koliko simbolične, pa tudi prave lepote je v seljenju ptic, v plimi in oseki bibavice, v zvitih popkih, pripravljenih na pomlad. Nekaj neskončno zdravilnega je v ponavljajočih se pripevih narave – zagotovilo, da po noči pride zora in po zimi pomlad.
Rachel Carson: Občutek čudežnosti

22. april je svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe po vsem svetu praznujemo že več desetletij. Ob tem dnevu posamezniki in številne okoljske organizacije pripravljajo najrazličnejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo.

Praznovanje dneva Zemlje se je začelo leta 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi okoljska vprašanja prišla na dnevni red ameriške politike. Nelson je organiziral predsedniško turnejo, na kateri naj bi opozorili na probleme v okolju. Vendar je ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi dan Zemlje, 22. aprila 1970, ko je na prireditvah, posvečenih dnevu Zemlje v Ameriki sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi. Dan Zemlje po letu 1970 obeležujejo vsako leto, število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav pa narašča. Sodelujoče organizacije se med seboj povezujejo v posebno omrežje Earth day Network.

O Dnevu Zemlje je Nelson povedal:

“Pravzaprav se je ideja o svetovnem dnevu Zemlje oblikovala v obdobju 7 let, začenši z letom 1962. Mnogo let me je težilo, da je bilo stanje okolja nedotakljivo za politiko naše države. Novembra 1962 se mi je posvetilo kako bi lahko osvetlili stanje okolja. Ideja je bila, da predsednik Kennedy osvetli težavo s turnejo ozaveščanja zaščite okolja. Poletel sem v Washington da bi se o predlogu pogovoril z Robertom Kennedy-jem, ki mu je bila ideja všeč. Prav tako je bila všeč predsedniku. Svojo 5 dnevno turnejo po 11 zveznih državah je začel septembra 1963. Zaradi mnogih razlogov turneja ni bila uspešna v osvetljevanju težave na državni ravni. Vendar je iz tega semena vzniknila rastlina, ki se je razcvetela v Dan Zemlje.

Na konferenci v Seattlu septembra 1969, sem razglasil, da se bodo spomladi 1970 začele demonstracije ljudi po vsej državi v imenu okolja in povabil vse k sodelovanju. Zgodba je potovala od obale do obale. Odziv je bil izjemen. Telegrami, pisma in telefonski klici so prihajali iz vseh koncev države. Američani so končno začeli izražati svojo zaskrbljenost glede tega, kar se je dogajalo zemlji, rekam, jezerom, oceanom in zraku. Naslednje štiri mesece sta dva člana mojega tima Linda Billings in John Heritage, vodila vse v zvezi z dnem Zemlje iz moje pisarne.

Očitno je bilo, da je pred nami spektakularen uspeh Dneva Zemlje. Pokazalo se je v obliki zanimanja, ki je preseglo vsa pričakovanja in tudi vse zmožnosti zgolj naše pisarne. Ljudje so se vključili in pomagali organizirati stvari. Sredi januarja, tri mesece pred Dnevom Zemlje je John Gardner, priskrbel prostor v Washingtonu, Denis Hayes pa je koordiniral aktivnosti.

Dan Zemlje se je obnesel zaradi spontanega odziva celotne nacije. V resnici nismo imeli ne časa in ne sredstev, da bi organizirali 20 milijonov demonstrantov in na tisoče šol, lokalnih skupnosti, ki so sodelovale. Izjemno v povezavi z dnevom Zemlje je to, da se je vse organiziralo samo od sebe.”

DIVINE.SI

 

Svetovni dan Samorogov

Svetovni dan Samorogov se praznuje 9. aprila.
Prvič so ga praznovali leta 2015.

Kako se je vse skupaj začelo?

Samorog je simbol Škotske.
Pravzaprav je nacionalna žival Škotske.

Že okoli 1200 so imeli samoroga na svojem kraljevskem grbu. Pred združitvijo kron leta 1603 sta kraljevi grb Škotske krasila dva samoroga. Ko je kralj James VI postal tudi angleški kralj James I je enega samoroga na grbu zamenjal z levom, ki je nacionalni simbol Anglije.
To je bila simbolična povezava med državama.

Škoti so zaslužni za to, da so 9. aprila proglasili za svetovni dan samorogov.
To je edinstvena priložnost in opomnik za praznovanje teh čarobnih bitij.

Spomnim se, kako sem leta 2006 vodila seminar za otroke, kjer smo se povezovali s samorogi.
Takrat sta bili moji punci še majhni in s samorogi smo se povezovale preko zgodb in samorogovih kart.
Kasneje sem naslikala celo serijo Samorogov na platna.

Samorog je magična žival moči.

Je simbol radosti, živosti, domišljije in čudenja.
Je ikona barv, otroške nedolžnosti in čarobnosti.

Samorogi te spomnijo na neskončne možnosti, ki so ti ves čas na voljo.
Pomagajo ti, da se odpreš in začutiš prostranost čarobne pokrajine, kjer je njihova frekvenca zelo otipljiva.

Vodijo te, da potencial, ki ga imaš vedno na dosegu prstkov tudi uporabiš in ga zaživiš.

Svetovni dan Samorogov je tvoja priložnost, da se spomniš na svojo edinstvenost in enkratnost. Da prepoznaš veličastnost, ki jo samorogi poosebljajo v svoji notranjosti.

Samorog je bil vedno simbol čistosti in miline. Njegov rog naj bi imel posebno moč, da je očistil zastrupljeno vodo in zdravil bolne.

Samorog skozi zgodovino

Samoroge lahko zasledimo v zgodnji Mezopotamski umetnosti in v mitih in zgodbah, ki prihajajo iz Kitajske. V grški mitologiji so verjeli, da samorogi bivajo v eksotični Indiji.
Ctesias, grški zgodovinar in zdravnik je v 5.stoletju pred našim štetjem pisal v svoji knjigi »O naravi živali«, da je samorog enorogi konj, ki so jih gojili v Indiji.
V Iranu se je govorilo, da so imeli samoroge v Persepolisu.
In v hebrejski bibliji so opisovali žival ‘‘re’em’’ za katero so verjeli, da je samorog.

Tudi Kelti, Rimljani in Perzijci so opisovali čarobnega konja z enim rogom.
Bitje, ki je simboliziralo moč, milino in svobodo.

Beseda unicorn izhaja iz latinske besede unus, in pomeni eden, in cornu ki pomeni rog.

Če čutiš, da si drugačna, da ne pašeš v čredo konj, potem je danes pravi dan, da praznuješ svojo edinstvenost in enkratnost.
Lahko na tak način, da se oblečeš kot samorog 🙂

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Magnolija

Magnolija je, po znanih podatkih s katerimi razpolaga znanost, prvi cvet, ki je kadarkoli zacvetel na planetu Zemlji.
Najdeni so bili celo fosilizirani primerki rastline Magnolia acuminata, stari 20 milijonov let.
Rastline, ki jih identificirajo kot Magnoliaceae, pa so rasle pred 95 milijoni let.

Rastlina je tesno povezana z jin energijo, pooseblja tako rodovitnost kot pogum, da se upre neugodnim razmeram (raste v sušnih in negostoljubnih tleh); zato je še posebej primerna za zaščito žensk.

Eterično olje magnolije se uporablja za iskanje ljubezni do sebe in za sprostitev.
Lahko ga uporabiš, ko čutiš potrebo po umiritvi čustvene zmede in sprejemanju uravnoteženih odločitev.

Zato sem za novo pomladno kolekcijo turbanov, brisačk za sušenje las, izbrala rožnato barvo in jih poimenovala Magnolija.Ker je blago kot magnolija na eni strani močnejše rožnate in na drugi strani bolj nežne roza barve.
Svojega naročiš na povezavi http://divine.si/aktualno/turban.html

Simbolika magnolije je bogata. Povabi te, da si strpna in lepoto prepoznavaš v vsej njeni raznolikosti.

V jeziku cvetja ima magnolija različne pomene glede na barvo.

Bela: vztrajnost, čistost, dostojanstvo, odločnost, skromnost.
Rožnata: sramežljivost, nedolžnost, veselje, občutljivost.
Rumena: blaginja, sreča, zvestoba, dobro zdravje.
Vijoličasta: sreča, plodnost, pogum, lepota.

Svoje ime magnolija dolguje Pierru Magnolu, francoskemu zdravniku in botaniku, ki je v botanično klasifikacijo uvedel pojem družine.
Magnolija ima starodaven izvor in jo najdemo v različnih delih sveta, od Amerike do Azije. Je rastlina iz družine Magnoliaceae, ki vključuje več kot 80 drevesnih in grmičastih vrst.

Na Kitajskem ljudje verjamejo, da zasaditev magnolije na vrtu zagotavlja srečo, blaginjo in zakonsko srečo. Po feng shuiju zasaditev pred hišo spodbuja srečno življenje, polno užitkov, medtem, ko gojenje na zadnji strani doma daje prednost finančni blaginji.

Na Japonskem so neveste na svoj poročni dan krasile svoje šopke z belimi cvetovi magnolije, ki so predstavljali moč in čistost njihove ljubezni.

Pravijo, da varuje hišo in njene prebivalce.
Še danes velja, da so cvetni listi magnolije talismani za zaščito parov in povečanje strasti.

Gregorjevo, ko se ženijo ptički

Čeprav je verjetno kot praznik zaljubljencev danes bolj znano valentinovo, pa imamo tudi Slovenci svojo različico – Gregorjevo.

Naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo. Stari običaj namreč pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož.

Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski.

S to spremembo koledarja pa se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga zdaj praznujemo 12. marca, in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Da se gregorjevo praznuje na god Gregorja, uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Stari god, ki je dan njegove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar ni bilo najbolje.

Kdaj imajo torej ptički svatbo?
Na gregorjevo se ptički ženijo, to pa ni povsem točno, saj se ženijo tudi na vincencijevo (22. 1.), zato pravijo koroški Rožani “K šent Cenovem se tice ženijo”, na Gorenjskem pa, da imajo “ta dan ptiči ofcet”, ptički pa se ženijo tudi na valentinovo (14. 2.). Na Slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.

Na Gorenjskem na predvečer praznika ohranjajo običaj spuščanja razsvetljenih barčic in hišic (imenovanih “gregorčki”) v vodo. Po starih šegah namreč na ta dan sv. Gregor “luč v vodo vrže”. V Kropi ima ta običaj dolgo tradicijo in sega še v čase, ko ljudje še niso poznali elektrike.

Sveti Gregor pozdravlja sonce in pomlad
Sveti Gregor je pomenil preobrat v življenju Kroparjev, saj pri svojem delu niso potrebovali več svetilke. Z metanjem različnih gorečih predmetov v manjši potok so pozdravili prihod sonca in pomladi. Kroparski kovači pa so nekoč na ta dan pozabili na delo in odšli na ptičjo svatbo.

Spuščanje gregorčkov
V nekaterih delavskih in obrtniških krajih v Sloveniji so do druge svetovne vojne na predvečer gregorjevega v kovaške reke in potoke vrgli kos lesa z gorečim, v smolo namočenim “oblanjem” ali s svečo. Po drugi svetovni vojni so to šego oživili. Simbolično spuščanje ladjic po vodi so poznali tudi drugod po Gorenjskem, denimo v Tacnu, Domžalah in Cerkljah.

Vir: www.rtvslo.si

Zakaj praznujemo dan žena?

Dan žena (originalno “Dan delovnih žena”) je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk.

Če pogledamo časovnico praznovanja dneva žena…
Osmega marca 1908 se je na ulicah New Yorka zbralo 15 tisoč žensk in zahtevalo krajše delovne ure, boljšo plačo, volilne pravice. Njihov slogan se je glasil “Kruh in Vrtnice”. Kruh je simboliziral ekonomsko varnost, vrtnice pa boljšo kvaliteto življenja. V maju je Socialistična stranka Amerike razglasila zadnjo nedeljo v mesecu februarju za državni praznik žensk. Nacionalni praznik žena so v Ameriki praznovali vse do leta 1913.

V začetku so ga v Evropi praznovali 19. marca, kar je predlagala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Njen predlog so sprejeli in dan žena namenili počastitvi boju za ženske pravice, vključujoč pravico do volitve.
Na tej konferenci pa še niso izbrali datuma za praznovanje.

Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec.
Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah.

V državah sovjetskega bloka se je Dan delovnih žena praznoval 8. marca in je vedno imel velik pomen.
Leta 1917 so na zadnjo nedeljo v mesecu februarju ženske v Petrogradu (danes St. Petersburg) pričele s protestom, ki je bil podkrepljen s sloganom “Kruh in Mir”. To je bil odziv na več kot 2 milijona Ruskih vojakov, ki so umrli v vojni. Iz teh protestov je nastala komunistična Oktobrska revolucija. Kljub vsem pritiskom ženske s protestom niso prenehale, dokler ni bil car prisiljen k odstopu in je začasna vlada ženskam odobrila volilno pravico.

Tudi na slovenskih tleh je potekal boj za enakopravnost žensk. Tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, medtem, ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Ženske pa so se približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica.

8. marec je dan, ko se po vsem svetu ženske povežejo med seboj v praznovanju.
Letos je pobuda usmerjena k povezovanju žensk in sestrstvu, da presežemo tekmovalnost, primerjanje in ljubosumje, ter podpremo druga drugo.

Podpora.
Soustvarjanje.
Preobrazba.

Vir: Splet

Materinski dan

Pomlad je vsekakor čas praznovanja in v marcu imamo kar nekaj praznikov posvečenih ženskam. 8. marec je mednarodni dan vseh žensk, medtem ko je materinski dan mednarodni praznik, ob katerem izražamo pozornost in zahvalo vsem ženskam v vlogi matere.

Leta 1907 je v ZDA Anna Jarvis pred cerkvijo razdelila 500 belih nageljnov v spomin na svojo pokojno mamo. Anna se je zavedala, da je v ZDA veliko otrok, ki se grdo obnašajo do svojih staršev, zato je pisala politikom, naj uzakonijo poseben praznik namenjen materam.

Leta 1914 je ameriški predsednik Woodraw Wilson podpisal zakon, po katerem naj bo vsako leto na drugo majsko nedeljo materinski dan kot državni praznik – v čast materam, ki so v prvi svetovni vojni izgubile svoje sinove. Vendar je že po nekaj letih  Anna Jarvis ugotovila, da je praznik, kot številni drugi prazniki, namesto svojega pravega namena, postal bolj priložnost za zaslužke trgovcev. Zato si je celo prizadevala, da bi praznik ukinili.

A namesto tega so praznik prevzele tudi nekatere druge države po svetu, le praznujejo ga ob različnih datumih. Norvežani na primer drugo februarsko nedeljo, Indonezijci pa 22. decembra. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 25. marec.

V Sloveniji smo materinski dan praznovali že v obdobju med obema vojnama. Šole so takrat po eno učno uro namenile materam, katoliške organizacije pa so priredile svoja praznovanja. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marec.

V Sloveniji smo materinski dan na 25. marec bolj pogosto začeli obeleževati šele po letu 1991, in sicer na isti dan kot je krščanski praznik Marijino oznanjenje.

Vir: splet

Mimoza

Spomnim se tistega kosila v Luciji pred nekaj leti, ko smo poleg pice vse ženske za mizo dobile rumeno vejico.

Takrat Mimoze še nisem poznala. In tudi tega nisem vedela, da se jo podarja ženskam na dan žena. Gesta mi je bila všeč. Pobožala je moje srce.

Mimoza je postala simbol dneva žena leta 1946, ko so v Rimu ženske iskale sezonsko cvetje po dostopni ceni, da bi obeležile ta praznik.

Mimoza simbolizira spoštovanje, varnost in gotovost.

Mimoza oziroma srebrna akacija (Acacia dealbata) prihaja iz družine metuljnic. izvira pa iz Avstralije. Mimoza je hitro rastoč grm ali drevo, ki lahko zraste tudi do 30 m v višino.

Listi so razcepljeni, srebrno zelenkaste barve, na listu postavljeni pahljačasto.

Cvetje je grozdasto in je sestavljeno iz številnih rumenih bunkic, ki se razpihnejo v čudovito rumeno grozdasto puhasto socvetje. Sadež je v obliki stroka s semeni.

Rumeno cvetoče mimoze od januarja do marca krasijo francosko riviero, kjer poznajo mimozno cesto (Route du Mimosa), ki privablja turiste.

»Cvetje nekaterih vrst mimoz prav milo diši in ta vonj se da ujeti in prodajati naprej. Takšna je farnesova mimoza (Acacia farnesiana), ki so jo v najtoplejši del Francije posadili v 18. stoletju, kar je več kot sto let pred danes najobičajnejšo okrasno belkasto mimozo (Acacia dealbata), ki jo poznamo tudi iz cvetličarn. Iz Farnesove mimoze pridobivajo vonj, ki ga prodajajo pod imenom kasija,« v knjigi z naslovom Barvita predstava – Jesensko-zimski in praznični čas o tej cvetlici piše avtor Matjaž Mastnak.

Mimoza je rastlina toplega sredozemskega pasu in potrebuje toploto in vlago. Da bi dobro uspevala jo je potrebno posaditi na prisojno lego v lahka in dobro odcedna tla.

Če so tla bogata s hranili bo rastla hitreje, vendar bo uspešna tudi v revnih tleh, le če ji bo dovolj toplo in se voda ne bo dlje časa zadrževala. Cveti od januarja do aprila, cvetovi pa prijetno dišijo.

Tisto, kar me je najbolj presenetilo je to, kako občutljiva je.

Puhasti rumeni cvetki padejo skupaj dobesedno v nekaj urah.

Zaradi tega ji pravijo tudi sramežljivka.

Splošna predstava o nežni in občutljivi mimozi po njegovem izvira od vrste mimoze, ki ji pravimo sramežljivke (Mimosa pudica). Gre za prvo botanično mimozo, ki si je vzdevek sramežljivka prislužila zaradi tega, ker se odziva na različne dražljaje, kot so dotik, tresenje, veter. Ko se rastline dotaknemo ali jo stresemo, se cvetovi povesijo oz. posamezni lističi drug za drugim zložijo skupaj. Če je dražljaj dovolj močan, se lahko povesi cel list.

Če pri nas za osmi marec podarjamo nageljne, v Italiji simbolično obdarujejo ženske z mimozami. Izvor te tradicije je vzpostavila komunistična političarka Teresa Mattei po vzoru francoske navade, po kateri so ženskam ob osmem marcu poklanjali dražje vijolice in šmarnice, predlagala je namreč dostopnejšo cvetlico, ki je rasla na podeželju.

Mimoza kljub svoji navidezni občutljivosti kaže moč in lahko raste tudi na bolj neprijaznem območju, predstavlja simbol spoštovanja in solidarnosti do žensk.

Mit o mimozi sega v leto 1908, ko je 129 tekstilnih delavk v New Yorku pričelo stavko kot protest za grozljive razmere, v katerih so morale delati. Stavka je trajala več dni, potem pa je 8. marca lastnik zaprl vrata tovarne in delavkam preprečil izhod. Ko je v tovarni zagorelo, po nekaterih virih je bil požar podtaknjen, je 129 delavk umrlo v peklenskih mukah. V bližini tovarne pa naj bi po pričanju nekaterih rastlo prav drevo mimoze.

Od takrat je 8. marec mednarodni dan boja ženskih pravic.

Vir:splet