Arhiv Značk: Mesečnik

Potencial ti je vedno na voljo

Imeli sva pogovor o tem, kako ni enostavno izraziti sebe in podeliti to, kar je tvoje darilo z ljudmi in s svetom.
Kljub temu, da vsak pride na ta planet z darilom.

Potencial počiva v tebi.
Potencial ti je vedno na voljo.

Vseskozi ti je na dosegu roke.
In vendar čaka na tvoje povabilo.
Na tebi je, da si ga prisvojiš, ga utelesiš in ga zaživiš.

Najprej pa ga moraš spoznati.

Leta sem se spraševala zakaj imajo ljudje take izzive s tem, da izrazijo sebe v celoti.
Zakaj sem sama imela izzive na svoji poti!?

Počasi sem odkrivala kaj se skriva v ozadju…
Trpljenje človeštva se povečuje.
In se bo še povečevalo.

Kajti na vsakemu posamezniku je, da se sooči s svojo bolečino.
Temu ne moreš ubežati.

In zanikanje bolečine, ki jo nosiš v sebi ne deluje.

Pa veš zakaj ne deluje?
Ker je bolečina tista, ki je tukaj z namenom.
Prebuja te.
Spominja te.

Izziv z bolečino je v tem, da moraš prepoznati njeno sporočilo.

Pozdraviti moraš globoke rane v svoji notranjosti.

Srečanje s svojim resničnim jazom ni mogoče, dokler ne prepoznaš ustvarjenega jaz, tvojo persono in senco, dva dela, ki sta vsak na svojem polu eden obvladuje to česar se zavedaš in drugi nezavedni del tebe.

Da bi lahko v polnosti zaživela kot tvoj resnični jaz, ki uteleša in v polnosti živi potencial izvornega jaza, tvoje esence, se moraš spogledati s svojimi strahovi v sebi in se naučiti sedeti z njimi.

Ker to, da jih ignoriraš, se bojuješ z njimi ali bežiš pred njimi ne deluje. Kot ne deluje projekcija svojih strahov in bolečin na druge.

Tvoj strah je tvoj strah.
In tvoja bolečina je tvoja.
Tvoja odgovornost je.

Zato je pomembno, da ne kriviš drugih za to kar čutiš, razmišljaš ali izkušaš.
Bolečina te spominja, da se rast zgodi, ko ustvarjeni, neresnični jaz umre.
In ja, to boli.

Vendar se moraš, če želiš rasti premakniti skozi to bolečino.

Direktno skozi.

Vsaka kriza je klic k prebujenju.

Je klic nazaj domov.
V lastne globine.
V stik s svojim izvorom.

In v teh dneh si povabljena, da nehaš dajati dovoljenje strahu, da vodi tvoje življenje.
Da nehaš izdajati sama sebe.
Da nehaš kaznovati sama sebe.
Da nehaš živeti življenje, kot ga drugi želijo od tebe.
Da prenehaš z žrtvovanjem in krivdo.

Opustiti moraš vse to.
Tvegati moraš, da si kar si.

Odzvati se moraš na povabilo, ne glede na to kako grozljivo je.

In kot mi je rekla ona: “Raje bi se zaposlila z nečim. Strah me je tega, da se soočim s seboj. Nočem videti vsega, kar se skriva za to masko, ki jo nosim. Masko navidezne sreče. Masko popolnega življenja. In ravno zdaj so mi zdravniki naročili, da naj mirujem. Da ne smem brati, delati napornih stvari. Meni pa se bo zmešalo. A mi lahko pomagaš?”

Pot iz duhovne krize je za vse enaka.
Soočiti se moraš s svojimi ranami v sebi.
Odkriti svoje Darilo.
In ga deliti z drugimi.

Ker zato si tukaj.

In če ne narediš prvega dela, tudi drugih dveh ne moreš.

Ker je na tebi, da si tukaj. Zase.

Namesto da bežiš stran od sebe ali se bojuješ s seboj.
Ali pa ignoriraš sebe.

No obstaja še četrta, sila popularna opcija…. otopelost.

Ko greš v substance, delo, seks, nakupovanje, nekaj, karkoli…. samo da ne čutiš bolečine in neudobja, ki ju to, da poskušaš druge pripraviti do tega, da bi te imeli radi in bi ti pokazali tvojo dragocenost, ne more pomiriti.
Vse je že v tebi.

To kar moraš narediti je, da se srečaš s seboj.

Na voljo je vpogled v tvojo Varuhinjo Potenciala. V individualnem druženju ti pomagam prepoznati tvoje Darilo.
Da prepoznaš zakaj si tukaj. Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Imbolc

Imbolc, 1. Februar
Ključ: Prebujenje
Simbol: Metla, belo cvetje, slamnat križ boginje Brigit
Kristal: Ametist, Akvamarin, Turkiz, Oniks

Imbolc je keltski praznik, ki se ujema z večerom sveč, ki so ga uvedli s krščanskim koledarjem, tradicionalno pa je to praznik posvečen boginji Brigit ali Bride, ki predstavlja tisti del boginje, ki je mladenka.

Brigit je irska boginja poznana po vsej Evropi kot »sijoča« zaradi njene navdihujoče lepote in ognjenih lastnosti.

Na ta dan se nanjo obračajo vsi, ki si želijo zdravja, plodnosti in kreativnosti. Prinaša duhovno inspiracijo in modrost, častili so jo druidi (keltski svečeniki in mistiki). Od tega dne pa vse do 21. marca je njeno obdobje, ko se pripravlja na rast in obnovo. Kača boginje Brigit se pokaže iz maternice mame Zemlje in pogleda, kakšno je vreme (tradicija Svižčevega dne (Groundhog Day)).

Imbolc je eden od štirih praznikov ognja v keltskem kolesu leta, ki čast enega od štirih faz letnega ciklusa naravne rodovitnosti.
S prvim februarjem se v naravi začne faza izdiha, ki naravo uvede v pomlad in vse do viška poletja, ko se s prvim avgustom začne faza vdiha. Osrednja lastnost praznika ognja je upoštevanje našega odnosa z Zemljo in z bitji, ki živijo v vzporedni realnosti – v devinskem svetu (silfi, rusalke, undine, vilinci, elfi, salamandri, gnomi…). Prazniki ognja torej že tisočletja častijo devinsko realnost.

Na ta dan prižgite nov ogenj. Včasih so prižigali  ogenj, kresove in sveče, da bi nazaj zvabili sončni sij pomladi. Zato prižgimo luč, se zahvaljujemo  sili življenja v nas in zunaj nas. Ne glede na to, da je v naravi še vedno zima, je Imbolc prvi opomin, da prihaja pomlad. Na ta praznik so blagoslavljali seme in orodje, ki so ga uporabljali pri delu na polju.

Imbolc kot prvi dan keltske pomladi sporoča, da se je mati narava pričela premikati v globokem snu, novi val življenjske energije je pripravljen, da se požene v rast. Imbolc slavi kreativnost. Pust je eden od  praznikov, ki je še iz poganskih časov praznovanj povezan z Imbolcem.

Trenutke tega vznemirljivega časa praznujemo tako, da zemljo pripravimo na nov val zemeljske življenjske energije. Priporočljivo je tudi, da očistite svoja življenja tako fizično, mentalno, duhovno kot čustveno. S tem naredite prostor novim, svežim stvarem v življenju. Počistite svoje predale in omare, počistite svojo kramo, stvari, ki jih ne potrebujete več podarite. S tem, tako kot boginjo Brigit, pokličete nazaj svojo energijo.

Imbolc nas spomni, naj sledimo notranjim vizijam in sledimo navdihom, ki prihajajo od znotraj. Opominja nas na sposobnost mladenke, da z energijo plodnosti napolnimo naše najglobje želje in notranje namere. Spomni nas na pomen pozornosti, da tisto, čemur namenjamo svojo pozornost raste in se krepi.

Ob imbolcu sejemo semena, ki kasneje zrastejo v tisto, kar smo sejali. Imbolc predstavlja začetek zunanjega potovanja, gre za združitev notranjega z zunanjim, ko se energije od znotraj prenesejo navzven. Zato je to praznik, ki slavi prebujanje zemlje in naraščanje življenjske sile, ki je tvorec plodnosti in rasti.

Keltsko izročilo veliko lažje razumemo, če živimo v stiku z naravo in kmečkimi opravili. Veliko tega znanja se je preneslo od ust do ust predvsem na podeželju, kjer so stari miti in zgodbe še vedno aktualne.

Pri praznovanju Imbolc gre predvsem za osebni odnos do sveta, do živali, ki dajejo mleko in so v zimskem času omogočale preživetje plemena oz. družine, gre za odnos do materinstva in dojenja, ki omogoči rojstvo in razvoj otroka.

Tako so tudi obredja povezana z večinoma mlečno hrano, stari Kelti so nastavljali darila za Brigit in njeno kravo, s katero je največkrat upodobljena. Obredje je povezano tudi s prošnjo prednikom po dobri letini.

Zahvalite se za vse, kar je na vaši mizi in vse, kar je v vaši shrambi ali hladilniku. V tem času je pomembno, da se spomnimo, da vso hrano, ki jo uživamo nekdo prideluje in le upamo lahko, da je ta “nekdo” čimbolj v stiku z naravo in njenimi cikli. Z blagoslovom hrane lahko spremenite njeno vibracijo, hvaležnost pa bo vplivala na nas vse. Zato bodimo hvaležni za vse kar je.

DIVINE.SI

Hotela je navodila za življenje…

Prišla je k meni, ker je bila utrujena, izčrpana, naveličana življenja in sploh vsega.
Ni več vedela kako naprej.
Hotela je nazaj.
Ob tem pa se je počutila zataknjeno, zagozdeno, ujeto.

Želela si je spremembo v svojem življenju, vendar pod pogojem, da odide vse kar ni dobro in ostane vse, kar je ok.
In to, kar je želela od mene je recept, kako bo to naredila.

“Povej mi, kaj naj naredim?”
Hotela je navodila za uporabo; če naredim točno tako, točno te korake, bom prišla točno tja.

Človeška narava te vodi v to, da hočeš navodila za uporabo druge osebe, za uporabo življenja, točna navodila kako prideš do svojega življenjskega namena.

Vendar življenje ne deluje v okvirih znanega.
Če resnično želiš premik, se podajaš v neznano.

In to poznam iz prve roke.
Ko sem se sama znašla pred odločitvijo, da moram zapustiti svoje staro življenje, sem hotela sklepati kompromise z življenjem in predvsem sem hotela zagotovilo, da če naredim prvi korak, da bo moje življenje ostalo vsaj približno enako.

Nekako nisem verjela številnim šamanskim zgodbam, ki sem jih brala o tem, kako se s pečine vržeš v prepad in kako svoje staro življenje pustiš za sabo – celo, ne samo tisti del, ki ti ne ustreza.

Ne glede na to, da upaš, da boš našla partnerja, ki te ne bo zapustil, imela otroke, ki bodo pridni, dobila službo, kjer bodo vsi prijazni in boš končno lahko živela življenje v miru, se to običajno ne zgodi.

Kvečjemu dobiš soseda, ki ob nedeljah posluša svojo najljubšo glasbo (ki ti ni všeč) tako, da jo poslušajo vsi v soseski, prijateljico, ki razlaga samo o svojih težavah in nikoli ne prideš na vrsto, sodelavko, ki si vedno izbori najboljše projekte, ti pa čutiš kako se utapljaš v rutini in puščobnosti vsakdana.

Vendar še vedno tako rada, ko si priča izgorelosti, nezadovoljstvu in občutkom nemoči v svojem življenju, enostavno zakoplješ glavo v pesek, zaradi preplavljenosti, ki jo čutiš, v upanju, da bo stvar šla mimo.

Ali pa se na drugi strani besno vržeš na delo in začneš stvari reševati.
Bereš še več, hodiš na delavnice in delaš na sebi še bolj intenzivno v upanju, da se boš tega, kar nas muči, končno rešila, da te bo to končno pustilo pri miru.

Težava je brez dvoma v tem, da ko voziš s prazno posodo, ne glede na to, kako besno drviš skozi svoje življenje, več akcije enostavno ne prinese polnosti. Če si v sebi prazna, bodo vse akcije, ki jih boš naredila prišle iz tega istega občutka praznine v tebi in rezultati, ki jih boš ustvarila, bodo enako prazni.

Če v sebi čutiš praznino, je potrebno odkriti vrelec, ki te odžeja in napolni.

In ta vrelec je v tebi.
Ena najpomembnejših duhovnih praks za žensko je, da redno pije iz svojega notranjega vrelca izvornih kvalitet svojega Dragulja. Ter, da zna kvalitete svojega Dragulja deliti z ljudmi in s svetom.

Dragulj je izvorna esenca Ženske, tvoja edinstvenost, tvoja enkratnost.
Dragulj razkriva izvorne kvalitete tvoje Ženske Duše.
Brez stika z Draguljem manjka tvoja magnetična privlačnost, ki sije iz tvoje notranjosti.

Gre za očarljivost, ki je nikoli ne moreš “narediti” in nikoli se ne moreš dovolj potruditi, da bi zasijala iz tebe. Brez stika z Draguljem v sebi se počutiš prazno in težko držiš svoj prostor.

Pravzaprav imaš težavo, da stojiš za tem, kar ti je v življenju pomembno, kot da nimaš notranje podpore, notranje stabilnosti in zato z lahkoto pregoriš, izgubiš smer v življenju in stik s svojo strastjo.

Tvoj Dragulj je kot notranji kompas, ki te vodi v smeri tvojega življenjskega namena.
Dragulj počiva v tvojem srcu in da lahko resnično stopiš v stik z njim, se je potrebno dobro poznati.
Kajti to, za kar poskrbi tvoj Dragulj, je notranje negovanje.

Dragulji so dragocene stvari, v hebrejščini dragulj pomeni zaklad.

In zaklad je sestavljen iz diamantov, rubinov in smaragdov.
Dragulji imajo kvaliteto bleščanja, sijanja, iskrenja.
Dragulji so zelo osebni, čustveni in čutni simbol, ali pa so odraz in simbol bogastva in moči.

V vsaki ženski se skriva lepota Dragulja.
Ta svetloba dragulja sije iz ženske, ki je sproščena, pomirjena s seboj, uživa življenje, izkuša blaginjo. Vsaka ženska je edinstveno izžarevanje Boginje, skozi vsako se boginja izraža na njej lasten, edinstven način.

Izvorna esenca ženske predstavlja tvoj Dragulj, tvoje edinstveno izžarevanje. Če se želiš resnično pokazati v svetu, kot to kdo ti v resnici si, moraš spoznati, si priznati in objeti ta del sebe.
Spoznati moraš svoj Dragulj svoje Ženske Duše.

In ko ga resnično spoznaš, začneš deliti njegovo svetlobo, njegov sij, skozi brezpogojno služenje.

Vendar v služenju drugim ne moreš biti, dokler je tvoja notranja posoda prazna.

Dokler si v paradigmi pomanjkanja, ne moreš resnično deliti sebe, ker imaš ti sama občutek, da nikoli ni dovolj. Šele, ko si v stiku s svojim Draguljem, s tem svojim notranjim vrelcem, poskrbiš zase in veš, kako negovati sebe, da čutiš v sebi polnost in notranjo blaginjo, lahko deliš sebe, širiš sebe, izžarevaš svojo svetlobo iz sebe v svet na lahkoten, mil, sijoče ženstveni način. In to je tisto, kar zanima mene.

Štiri stranice tvojega notranjega dragulja postavijo temelj, ustvarijo stabilno posodo skozi katero se lahko zlije peti element tvoje izvorne esence in se resnično izrazi, pokaže, zasije skozi tebe v svet. Da bi se to lahko zgodilo, pa je potrebno brusiti in polirati svoj dragulj, kajti neobrušen diamant, pravi kitajski pregovor, ne bo nikoli dragulj.

V stiku s svojim Draguljem si, ko si v toku, ko resnično uživaš v svojem življenju in neguješ sebe.

Ne, nimam recepta, kako lahko ti živiš svoje življenje v milosti in na popoln način.

To kar ti lahko pokažem pa je tvoj notranji vrelec, kjer lahko dobiš vsa navodila in usmeritve kaj je tvoj življenjski namen in zakaj si tukaj.

Leta sem iskala pot do svojega notranjega Dragulja. Poizkusila sem številne načine, tehnike, dokler nisem odkrila, da je vse, kar je potrebno… odstraniti ovire na poti. Odstraniti je potrebno odvečen material neobrušenega diamanta, da bi le-ta razkril tvoj Dragulj v vsem njegovem sijaju.

In točno to je namen spletnega druženja Neguj Žensko v Sebi, kjer bomo pogledale kaj je tisto, kar sama sebi postavljaš na pot kot oviro, da zastiraš sijaj svojega notranjega Dragulja.

Te zanima, kako? Pridruži se mi in pij iz svojega notranjega vrelca izvorne esence. Informacije najdeš >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

40 dni ZA Ljubezen

Vsak dan imaš okoli sebe priložnosti, da narediš pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.

Vprašanje je ali te priložnosti vidiš ali jih ignoriraš?
To kar vem iz prakse je, da si vsak dan soočena s situacijami, kjer si izzvana.
Boš izbrala ljubezen ali strah?

In kljub temu, da bi si želela živeti ljubezen, je strah vse prepogosto lažja izbira.

Zakaj?
Preprosto zato, ker je domač, poznan, bolj udoben.

Ljubezen pa je odkritosrčna in včasih ostra.
Neudobna je.
Terja radikalno iskrenost, prevzemanje polne odgovornosti zase in resnico.
Kar je vse prej kot lahko.

Ljubezen ni udobna.
Ljubezen je pozorna.
Ljubezen je aktivna.
Ljubezen je prisotna.

Vendar ni prijetna, udobna in popustljiva.

Ljubezen ni tista prijetna punčka, ki je pridna in naredi vse kot ji rečejo drugi v želji, da bi bila prepoznana kot prijetna in prilagodljiva. V želji, da bi se vsi v njeni družbi počutili prijetno in domače.

Nahajamo se v času, ko je ljubezen bolj potrebna, kot kadarkoli v zgodovini človeštva.

Ljubezen prinaša s seboj povabilo.

Da izbereš odnose, ki varujejo ljubezen, ki te nahranijo in negujejo.
Da se soočiš z odnosi, kjer si uničevalka ljubezni, kjer sodiš, kritiziraš, si sebična ali neiskrena. Kjer se braniš ali pa osebo poskušaš ugasniti. Ali pa to izkušaš z druge strani.

Na tebi je, da prevzameš polno odgovornost zase in da si poveš resnico, kje moraš opraviti svoje delo, se soočiti s stvarmi, ponovno ustvariti povezavo, zgraditi mostove, narediti navdihnjeno akcijo.

Na tebi je, da izbereš ljubezen in aktivno varuješ ljubezen.
V odnosu s seboj, v osebnih odnosih, v skupnosti ali v družbi.

Na tebi je, da izbereš, da si varuhinja ljubezni, ki dviguje življenje, ki ga podpira in mu služi v ljubezni, z ljubeznijo, iz ljubezni!

Da ljubiš Sebe tukaj in zdaj.
Brez opravičevanja, brez občutkov krivde ali pričakovanj.
Brez da bi morala karkoli dokazati, spremeniti ali doseči.
Da ljubiš Sebe kot si želiš, da bi drugi ljubili Tebe.

Vabim Te v 40 dni ZA Ljubezen.
S teboj bom delila orodja, ki ti bodo pomagala dnevno izbirati in ohranjati zavezanost temu, kar je najbolj pomembno

V naslednjih 40 dneh boš:
Začutila stik s silo Ljubezni v tebi
Prepoznala mehanizme skozi katere sabotiraš ljubezen v svojem življenju
Spoznala, da si dovolj točno takšna, kot si, tam kjer si
Začutila kako ljubiti sebe, da bi ljubila druge
Varovala Ljubezen v svojem življenju
Se odprla za milost, modrost, mir in blaginjo v vseh oblikah
Postavila nov temelj v svojem življenju
Se naučila, kako sprejeti stvari, ki si jih želiš in po katerih hrepeniš

Pridruži se Gibanju ZA Ljubezen.
Kajti ta svet potrebuje Ljubezen in Tebe.
Točno tako, kot SI.

Pridruži se Taji v 40 dneh za Ljubezen, v brezplačnem izzivu, ki se odvija v zaprti skupnosti.

Začni novo leto…
In postavi nov temelj

Začni pri Sebi….
S prijaznostjo, ljubeznijo in srčnostjo.

Dopusti Sebi…
Da se odpreš in sprejmeš nove globine in širine Ljubezni.

Prijavi se na povezavi >>>TUKAJ<<<

Yule

Yule, Zimski solsticij, 21. december

Ključ: Umirjenost, počitek, oklevanje
Simbol: Venčki iz smrečja, božje drevce,
bršljan, omela, zlata sveča
Kristal: Rubin, Smaragd, Diamant

31.10 je po legendi stari bog umrl, se vrnil domov na Drugi svet ali Tir – Na – Nog in potrpežljivo čakal na ponovno rojstvo ob zimskem solsticiju. 21.12. je dan, ko je noč najdaljša in dan najkrajši.
Temna polovica leta se prelevi v svetlo polovico.
Naslednji dan bo Sonce malo višje na nebu in dan bo malo daljši.

Sile v naravi počivajo, se usmerjajo navznoter. Vendar se globoko v nedrjih Zemlje novo življenje pripravlja na rast.

Ko je Krščanstvo prevzelo poganske praznike, so Yule začeli praznovati kot Božič. Prevzeli so tudi mnogo poganskih simbolov povezanih s tem praznikom luči. Prižiganje sveč in obešanje venčka na vrata, sta samo dva od najbolj poznanih simbolov Luči. Mitološko gledano je na Yule boginja rodila sončnega boga, na najdaljšo noč zato vsako leto praznujejo ponovno rojstvo – sonca.

Najdaljša noč v letu se je imenovala Materina noč, saj je v temi boginja še enkrat rodila Luč. Isis je rodila Horusa, Marija sina Jezusa, Freya sina Baldurja, gre za simbolično rojstvo Luči.
Freya je boginja magije, sonca, moči in molitve. Njen simbol je omela, ki simbolizira mir in ljubezen ter obljublja poljub vsakomur, ki se sprehodi pod njo.

Na ta večer Velika Mati rodi otroka upanja. Na najdaljšo noč v letu so predniki proslavljali ponovno rojstvo sina, ki bo segrel zmrznjeno zemljo in omogočil, da se bo iz semen, ki jih je skozi dolgo zimo varovala Zemlja, razvilo novo življenje. Prižigajo se sveče in kresovi v pozdrav novorojenega sina. Vrnjena luč zaključi cikel življenja, smrti in ponovnega rojstva. V procesu ponovnega rojstva določate nova semena, nove namere, nove odločitve, za nov cikel.

To je dan preobratov, ključen trenutek, ko se začne nov cikel. Dvanajst dni Božiča se začne 25. decembra in traja do 6. januarja, ko so praznovali mali božič, v tem obdobju so se obdarovali.

21.12. je začetek 22 svetih dni Božiča, ko je primeren dan, da postavite božično drevesce. Okrasite ga z zlatimi in rdečimi okraski, ki tradicionalno, skupaj z zeleno predstavljajo novo rojstvo.
Po stari tradiciji so na poljih prižgali kresove. Otroci so hodili od hiše do hiše z jabolki in pomarančami v košari, ki je bila narejena iz zimzelenega stebla. Jabolka in pomaranče predstavljajo Sonce. Stebla simbolizirajo neumrljivost. Božično drevo, omelo in bršljan so povabilo Naravi, da se pridruži proslavljanju. V ta namen v bližini vhodnih vrat nameščamo vejico božičnega drevesca.

V tem času ponovnega rojstva se začnemo bolj zavedati svoje povezanosti z angelskimi energijami, ki so del nas in so v nas. V tem času nas na svojo prisotnost začenejo opozarjati z vseh koncev. Pojavljajo se na televiziji, v trgovinah jih videvamo na policah, z njimi se obdarujemo in z nami so, da nas spomnijo, kdo smo v resnici in da so del nas in v nas.

Iz teme prihajajo vizije in navdih s strani duha, novo življenje začne rasti s pomočjo življenjske sile. Vrne se energija ognja, jang energija, sonce, ki aktivira naš notranji vodni svet in nas navdihne, da odidemo iz teme. To je čas ponovnega vstajenja, ko se najgloblji vzgibi manifestirajo v zunanji svet in soustvarjamo to, kar smo izbrali zase. To je čas sprejemanja odločitev, ki bodo prečistile in okrepile našo povezavo z duhom in našo duhovno pot. V tem času se izoblikujejo duhovne moči, naša kvintesenca, ki je peti element, vir vseh smeri ali duh, ki povezuje vse kar obstaja. V duhu ni ne začetka in ne konca, je le nadaljevanje.

Tukaj se začnemo zavedati, da ustvarjamo vibracije v duhu z vsako mislijo, besedo, dejanjem, vsako čustvo in vse kar storim se vrača anzaj k meni.

Zimski solsticij predstavlja konec jin ciklusa in začetek jang ciklusa, ko se sonce vrača. Zemljin ciklus se ohranja v harmoničnem ravnovesju s pomočjo naraščujočega in upadajočega ciklusa sonca, ki ustvarja uravnoteženi sili jina in janga.

Zimski solsticij je praznovanje povratka sonca, povratka svetlobe in povratka ciklusa zunanje rasti. Čas za delovanje še ni napočil in vendar se v notranjosti čas zunanje rasti že začenja.

DIVINE.SI

Knjiga je sijajno darilo

Knjige so edinstvene kot snežinke.
Niti dve nista identični.

Različni dialogi, karakterji, pogledi, scenariji, okoliščine in okolja vsako naredijo edinstveno in enkratno. Nikoli ne boš iste knjige doživela na enak način, kot si jo prejšnjič, ne glede na to, kolikokrat jo primeš v roke in prebereš.

Večina knjig je priročnih tudi, ko potrebuješ usmeritev ali iščeš odgovor.
Enostavno odpreš na na-ključ-ni strani in voila, zagotovo se ti utrne kakšen aha moment ali navdih za naslednji korak.

Knjiga je popolno darilo tudi za nekoga, za katerega meniš, da ima vse.
Ne verjameš?

Tukaj je deset razlogov zakaj je knjiga sijajno darilo…

1. Knjiga je darilo, ki se razkriva iz strani na stran. Darilo dobiš na vsaki novi strani, skozi vsak nov karakter, ki v knjigi nastopa.

2. Knjiga ti omogoči, da sebe spoznavaš na nove načine. Skozi svet, ki ga knjiga razodeva se učiš o novih delih v sebi. In vsakič, ko knjigo ponovno vzameš v roke, spoznaš nekaj novega. Kot bi se ti razkrila nova dimenzija, ki je prej nisi opazila.

3. Knjiga vedno razkriva več možnosti. Ko jo prebereš, jo lahko dodaš k svoji najljubši kolekciji, jo predaš naprej prijateljici, jo zamenjaš za kakšno novo ali jo doniraš v lokalni knjižnici. Seznam je seveda še daljši. Božični škratje so si složni, da so knjige vredne zlata.

4. Knjiga ni darilo le za prejemnika, temveč za vse s katerimi pride v stik. Lahko jo na-ključ-no odpreš in dobiš sporočilo, ki je v tistem trenutku zate pomembno.

5. Knjigo lahko vedno avtentično personaliziraš. Lahko vanjo vpišeš posebno posvetilo. Ali zapišeš sporočilo, ki bo živelo in navdihovalo še leta ali desetletja.

6. Knjiga vsakomur ponudi nekaj edinstvenega in enkratnega. Niti dva človeka ne bosta iste knjige doživela na identičen način. Vsaka knjiga v sebi skriva čaroben svet. S seboj nosi potencial, da se dotakne srca. In ni ga lepšega darila kot je nekaj, kar gane tvoje srce.

7. Darilo v pisani obliki je večno. Tudi, če osebe ne nagovori v tem trenutku, pride trenutek, ko knjiga zasije kot lučka in osebo povabi v svet, ki ga nosi v sebi. Besede oživijo in kar naenkrat ima vse skupaj smisel.

8. Knjiga je kot svetilka, ki posije na določeno področje v tvojem življenju. Lahko nagovori tvojega notranjega otroka, raziskovalca, avanturista, umetnika ali upornika. Opogumlja te, da pogumno in drzno stopiš v stik z delom v sebi in ustvariš odnos, ki bo večen.

9. Knjige so kot snežinke – enkratne in edinstvene. Karakterji v knjigi so kot arhetipi, ki razkrivajo dele v tvoji notranjosti. Bolj, ko se te knjiga dotakne, bolj oživi tvoje notranje svetove. Poleg tega ima to sposobnost, da te vsakič nagovori na malce drugačen način. Zato je nikoli ne boš doživela na enak način, kot si jo prejšnjič, ne glede na to, kolikokrat jo primeš v roke in prebereš.

10. Knjigo lahko kupiš preko spleta. Brez gužve, brez pritiska, brez hitenja. Zvita v klopčič na svoji najljubši zofi, oblečena v pidžami, s čajem v roki, s samo nekaj kliki naročiš in dobiš dostavljeno na dom. Ali pa jo naročiš direktno na naslov bodočega bralca. Saj veš, knjiga je lahko tudi odlično presenečenja za nekoga, ki ga želiš obdariti kot skriti Božiček.

Knjiga nima roka trajanja.
Kot dobro vino je, ki s staranjem dobiva nov okus in aromo.
Vendar jo moraš izkusiti in skozi oči novo pridobljenih izkušenj, se razkriva njeno bogastvo.
To bogastvo vsakič, ko jo vzameš v roke, oplemeniti tudi tebe.

Mojo naročiš na povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v SVetu!
Taja Albolena

5 jezikov ljubezni

Gary Chapman nam v svoji knjigi Pet jezikov ljubezni odkriva poti, po katerih raziskujemo svoje potrebe in potrebe svojega partnerja ter jih v medsebojnem odnosu spoštujemo tako, da ustvarjamo razmere za pretakanje ljubezni.
V svoji dolgoletni praksi zakonskega svetovanja je prepoznal pet jezikov ljubezni, pet načinov, s katerimi ljudje izražamo svoja čustva , ali ki pomenijo zadovoljitev naših čustvenih potreb: besede potrditve, posvečen čas, darila, usluge in dotik.

BESEDE POTRDITVE
Besede potrditve so prvi način, kako izkazati ljubezen. To so besede, ki hvalijo, povzdigujejo, potrjujejo, vzpodbujajo, izražajo občudovanje in odpuščajo. Vzpodbudne besede, ki izhajajo iz naklonjenosti partnerju in pripravljenosti, da pogledamo na svet skozi njegove oči.
Prijazne besede, pri katerih je pomemben tudi način kako jih izrečemo.
Ponižne besede, katere nikakor ne smejo zveneti kot ukazovanje, saj s tem lahko uničimo intimno vez. Prošnje omogočajo rast ljubezni, ukazi pa jo zamorijo!

POSVEČENI ČAS
Drugi jezik ljubezni je posvečeni čas. Pri skupnem preživljanju časa gre predvsem za ustvarjanje bližine in povezanosti ter preživljanje časa tako, kot ga želi preživljati partner. Sem sodi tudi dober pogovor, v katerem pokažemo zanimanje za partnerja in ga znamo pozorno poslušati.
Pomemben je občutek bližine, ki se ustvari s posvečanjem pozornosti. In za dobro izkoriščen čas, se moramo znati tudi pogovarjati. Dober pogovor pomeni prijazen pogovor dveh oseb v prijateljskem vzdušju. Na ta način si delimo izkušnje, misli, čustva in želje s partnerjem. Če je prvotni jezik vašega partnerja posvečen čas, je tak pogovor lahko ključni element v njegovem/njenem dojemanju ljubezni. Vsekakor pa so potrebne tudi skupne dejavnosti, ki so lahko vse, kar je všeč enemu od partnerjev. Ni važno kaj počneta, ampak zakaj to počneta.

DARILA

Tretje sporočilo ljubezni so darila. V vseh kulturah je v obredih dvorjenja poklanjanje daril eden glavnih elementov, kar pomeni, da je ljubezensko čustvo tesno povezano s principom dajanja. Darilo je nekaj, kar vzamemo v roke in rečemo: »Poglej, mislil je name!«
Darila lahko kupimo, najdemo ali naredimo. Darilo je simbol misli. Če se hočemo uspešno naučiti jezika ljubezni sprejemanja daril, moramo občasno spremeniti odnos do denarja in ga prilagoditi svojim zmogljivostim. Najmogočnejše darilo, ki ga lahko podarimo je, osebna prisotnost v težkih trenutkih. In tukaj denar niti ne igra nobene vloge

USLUGE
Četrti izraz ljubezni so usluge. To so opravila, za katera vemo, da bodo partnerja razveselila. Ko mu ustrežemo in nekaj opravimo namesto njega, mu s tem pokažemo svojo naklonjenost.
Če se hočemo naučiti jezika uslug, moramo spremeniti naš odnos do stereotipnih vlog moškega in ženske v zakonu. Zaradi družbenih sprememb, vlogi moškega in ženske nista več točno določeni. Tako da, sesanje stanovanja, je lahko tako njena kot njegova usluga. Izgovori kot je npr. »to je žensko delo« ne obstajajo več.

DOTIK
Dotik je tudi pomembna oblika izpovedovanja ljubezni. Držanje za roko, poljubljanje, objemanje in spolnost so načini, kako partnerju pokažemo ljubezen. Tisti, ki jim je to prvotni jezik ljubezni, se brez dotika ne počutijo ljubljeni. Dotik lahko ustvari ali razdre odnos med partnerjema. Lahko sporoča ljubezen ali sovraštvo.
Otroci, katerih starši so jih veliko ljubkovali, držali za roke… so bolj čustveno stabilni v svoji odraslosti in v svojih odnosih. Telo je ustvarjeno za dotikanje, vse od bežnega dotika pa do spolnosti. Vendar se je potrebno naučiti kaj je všeč našemu partnerju, saj ni nujno da tisto kar nam. Nekomu je že poljub v avtu ali držanje za roke na sprehodu dovolj, da je njegov rezervoar z ljubeznijo napolnjen.

Priporočam v branje!

Vilinska pravljica o zimskem solsticiju

Pravljica te bo ponesla v čaroben svet vil in škratov ter pojasnila skrivnost zimskega solsticija, ki v sebi nosi misterij življenja…

Majhne vile so se stiskale v svojemu domu pod hrastovimi koreninami. Bile so varne v svoji votlini, kjer jih je grelo perje in posušen mah. Zunaj je pihal veter in sneg je mehko padal ter prekrival tla.

“Danes sem videla Sončnega Kralja,” je dejala vila po imenu Vrtinca. “Videti je bil zelo star in utrujen, ko se je sprehajal skozi gozd. Le kaj je narobe z njim?”

“Veliki Hrast je dejal, da umira,” odgovori vila Narcisa.
“Umira? Oh ne, kaj bomo pa sedaj?” je zajokala Vrtinca. ”Če Sončni Kralj umre, naše prijateljice rože ne bodo več rastle, ptice se ne bodo vrnile in nikoli več ne bodo pele. Večno bo tema in zima!”

Vse vile so bile otožne. Nakar zaslišijo trkanje na njihovih majhnih vratcih.

“Vile, odprite vendar, zakaj se skrivate? Pridružite se nam na praznovanju zimskega solsticija,” je kričal nekdo zunaj.
Vrtnica je odprla vrata in pred njimi je stal Škrat, ki si je otepal snežinke iz rjavega plašča in klobučka.
“Oh Škrat, preveč smo žalostne, da bi praznovale,” je s solznimi očmi odvrnila Narcisa. “Ali nisi slišal, da Sončni Kralj umira?”

“Seveda, umrl je,” se je zasmejal mali Škrat. “Sedaj pa pohitite ali pa boste zamudile praznovanje!”

Vile so bile ogorčene: “Kako si lahko vesel in se smejiš? Če je Sončni Kralj zares umrl, bo večno zima. Nikoli več ne bomo videli sonca. Kako bomo živeli v večni temi?”

“Otroško trapaste ste vile,” je rekel Škrat in prijel Narciso za roko, da se je dvignila na noge. “Zimski solsticij ima skrivnost. Ne želite izvedeti, kakšno?”

Vile so ga presenečeno pogledale. “Skrivnost? Kakšno skrivnost? Smo mlade vile, ti trapasti Škrat, nikoli še nismo bile na praznovanju zimskega solsticija in ne vemo, o čem govoriš.”

“Potem pa le urno pograbite svoja ogrinjala in se mi pridružite, pa boste videle,” je odskakljal mali Škrat.
Vile so zapustile svoj dom in s Škratom odšle po snežni poti do svetega hrastovega gozdička, kjer je bilo praznovanje. Gozd je bil temen, le luna je svetila skozi gole veje. Težko so hodile po visokem snegu in še veter je pihal.

Srečale so lisico. “Kam pojdete majhne vile?” jih je vprašala lisica.
“Do svetega gozdička,” so odgovorile premražene vile.
“Splezajte na moj hrbet, vas peljem tja, bo hitreje,” se prijazno ponudi lisica.

Ko so se bližale svetemu gozdičku, so zaslišale radostno petje. Česa tako lepega še niso slišale. V krogu so plesale živali in ljudje. Videle so tudi Mati in Starko. Vsi so bili nasmejani in veseli. “In zakaj vsi gledajo Mater?” je malce prestrašeno zašepetala Narcisa.

Vile so se približale trem gospodičnam, ki so sedele na skalah pri oltarju. Mati je imela v naročju zavito odejo in se nasmihala proti njej. Sklonila se je proti vilam in jim pokazala, kaj ima v naročju.
“Dojenček!” so vzkliknile vile. “Čisto nov dojenček in kako sije!”
“To je nov Sončni Kralj,” je odvrnila Mati.

“Ampak Škrat je rekel, da je Sončni Kralj mrtev! Kako je lahko ta otrok Sončni Kralj?” so bile zmedene vile.

“To je skrivnost zimskega solsticija,” je povedala Starka. “Vsako leto na najtemnejši dan Sončni Kralj pride v sveti gozdiček, kjer umre. Jaz pošljem njegovo dušo materi, ki mu da novo življenje. To velja za vsa bitja, ne le za Sončnega Kralja.”

“Torej vse živi in umre in nato zopet živi?” so ob pogledu na dojenčka vprašale vile.
“Tako je male moje vile,” je odvrinla modra Starka. “Življenje se nikoli ne konča. Zimski solsticij je čas za novo rojstvo. To je njegova velika skrivnost.”

Vile so se smejale od sreče.

Vrtnica je dejala: ”Majhnemu Sončnemu Kralju bom pokazala, kje cvetijo divje vrtnice spomladi.”
“Jaz pa ga bom naučila, kako priklicati ptice in poslušati pesmi vetra,” je dodala Narcisa.

“Ko bo starejši in močnejši, bodo rože cvetele pod njegovim dotikom, ptice se bodo vrnile in pele, zrak bo topel pod njegovim dihom in zima bo odšla. Takrat se bo z vami igral in tekal po gozdu,” je povedala Mati malim vilam.
Vsi v svetem gozdičku so peli in se veselili, saj se bodo kmalu lahko igrali s Sončnim Kraljem.
Sedaj so vsi poznali veliko skrivnost zimskega solsticija.

Vir: http://www.jamesclairlewis.com/pages/gremlin/solstice.html
avtor zgodbe: nepoznan
priredila: Ana Vehovar