Arhivi Kategorije: Zanimivost tega meseca

Svetovni dan Zemlje – kako se je začelo?

Tisti, ki opazuje lepoto Zemlje, najde zaloge moči, ki bodo zdržale, dokler bo trajalo življenje. Koliko simbolične, pa tudi prave lepote je v seljenju ptic, v plimi in oseki bibavice, v zvitih popkih, pripravljenih na pomlad. Nekaj neskončno zdravilnega je v ponavljajočih se pripevih narave – zagotovilo, da po noči pride zora in po zimi pomlad.
Rachel Carson: Občutek čudežnosti

22. april je svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe po vsem svetu praznujemo že več desetletij. Ob tem dnevu posamezniki in številne okoljske organizacije pripravljajo najrazličnejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo.

Praznovanje dneva Zemlje se je začelo leta 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi okoljska vprašanja prišla na dnevni red ameriške politike. Nelson je organiziral predsedniško turnejo, na kateri naj bi opozorili na probleme v okolju. Vendar je ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi dan Zemlje, 22. aprila 1970, ko je na prireditvah, posvečenih dnevu Zemlje v Ameriki sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi. Dan Zemlje po letu 1970 obeležujejo vsako leto, število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav pa narašča. Sodelujoče organizacije se med seboj povezujejo v posebno omrežje Earth day Network.

O Dnevu Zemlje je Nelson povedal:

“Pravzaprav se je ideja o svetovnem dnevu Zemlje oblikovala v obdobju 7 let, začenši z letom 1962. Mnogo let me je težilo, da je bilo stanje okolja nedotakljivo za politiko naše države. Novembra 1962 se mi je posvetilo kako bi lahko osvetlili stanje okolja. Ideja je bila, da predsednik Kennedy osvetli težavo s turnejo ozaveščanja zaščite okolja. Poletel sem v Washington da bi se o predlogu pogovoril z Robertom Kennedy-jem, ki mu je bila ideja všeč. Prav tako je bila všeč predsedniku. Svojo 5 dnevno turnejo po 11 zveznih državah je začel septembra 1963. Zaradi mnogih razlogov turneja ni bila uspešna v osvetljevanju težave na državni ravni. Vendar je iz tega semena vzniknila rastlina, ki se je razcvetela v Dan Zemlje.

Na konferenci v Seattlu septembra 1969, sem razglasil, da se bodo spomladi 1970 začele demonstracije ljudi po vsej državi v imenu okolja in povabil vse k sodelovanju. Zgodba je potovala od obale do obale. Odziv je bil izjemen. Telegrami, pisma in telefonski klici so prihajali iz vseh koncev države. Američani so končno začeli izražati svojo zaskrbljenost glede tega, kar se je dogajalo zemlji, rekam, jezerom, oceanom in zraku. Naslednje štiri mesece sta dva člana mojega tima Linda Billings in John Heritage, vodila vse v zvezi z dnem Zemlje iz moje pisarne.

Očitno je bilo, da je pred nami spektakularen uspeh Dneva Zemlje. Pokazalo se je v obliki zanimanja, ki je preseglo vsa pričakovanja in tudi vse zmožnosti zgolj naše pisarne. Ljudje so se vključili in pomagali organizirati stvari. Sredi januarja, tri mesece pred Dnevom Zemlje je John Gardner, priskrbel prostor v Washingtonu, Denis Hayes pa je koordiniral aktivnosti.

Dan Zemlje se je obnesel zaradi spontanega odziva celotne nacije. V resnici nismo imeli ne časa in ne sredstev, da bi organizirali 20 milijonov demonstrantov in na tisoče šol, lokalnih skupnosti, ki so sodelovale. Izjemno v povezavi z dnevom Zemlje je to, da se je vse organiziralo samo od sebe.”

DIVINE.SI

 

Svetovni dan Samorogov

Svetovni dan Samorogov se praznuje 9. aprila.
Prvič so ga praznovali leta 2015.

Kako se je vse skupaj začelo?

Samorog je simbol Škotske.
Pravzaprav je nacionalna žival Škotske.

Že okoli 1200 so imeli samoroga na svojem kraljevskem grbu. Pred združitvijo kron leta 1603 sta kraljevi grb Škotske krasila dva samoroga. Ko je kralj James VI postal tudi angleški kralj James I je enega samoroga na grbu zamenjal z levom, ki je nacionalni simbol Anglije.
To je bila simbolična povezava med državama.

Škoti so zaslužni za to, da so 9. aprila proglasili za svetovni dan samorogov.
To je edinstvena priložnost in opomnik za praznovanje teh čarobnih bitij.

Spomnim se, kako sem leta 2006 vodila seminar za otroke, kjer smo se povezovali s samorogi.
Takrat sta bili moji punci še majhni in s samorogi smo se povezovale preko zgodb in samorogovih kart.
Kasneje sem naslikala celo serijo Samorogov na platna.

Samorog je magična žival moči.

Je simbol radosti, živosti, domišljije in čudenja.
Je ikona barv, otroške nedolžnosti in čarobnosti.

Samorogi te spomnijo na neskončne možnosti, ki so ti ves čas na voljo.
Pomagajo ti, da se odpreš in začutiš prostranost čarobne pokrajine, kjer je njihova frekvenca zelo otipljiva.

Vodijo te, da potencial, ki ga imaš vedno na dosegu prstkov tudi uporabiš in ga zaživiš.

Svetovni dan Samorogov je tvoja priložnost, da se spomniš na svojo edinstvenost in enkratnost. Da prepoznaš veličastnost, ki jo samorogi poosebljajo v svoji notranjosti.

Samorog je bil vedno simbol čistosti in miline. Njegov rog naj bi imel posebno moč, da je očistil zastrupljeno vodo in zdravil bolne.

Samorog skozi zgodovino

Samoroge lahko zasledimo v zgodnji Mezopotamski umetnosti in v mitih in zgodbah, ki prihajajo iz Kitajske. V grški mitologiji so verjeli, da samorogi bivajo v eksotični Indiji.
Ctesias, grški zgodovinar in zdravnik je v 5.stoletju pred našim štetjem pisal v svoji knjigi »O naravi živali«, da je samorog enorogi konj, ki so jih gojili v Indiji.
V Iranu se je govorilo, da so imeli samoroge v Persepolisu.
In v hebrejski bibliji so opisovali žival ‘‘re’em’’ za katero so verjeli, da je samorog.

Tudi Kelti, Rimljani in Perzijci so opisovali čarobnega konja z enim rogom.
Bitje, ki je simboliziralo moč, milino in svobodo.

Beseda unicorn izhaja iz latinske besede unus, in pomeni eden, in cornu ki pomeni rog.

Če čutiš, da si drugačna, da ne pašeš v čredo konj, potem je danes pravi dan, da praznuješ svojo edinstvenost in enkratnost.
Lahko na tak način, da se oblečeš kot samorog 🙂

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Gregorjevo, ko se ženijo ptički

Čeprav je verjetno kot praznik zaljubljencev danes bolj znano valentinovo, pa imamo tudi Slovenci svojo različico – Gregorjevo.

Naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo. Stari običaj namreč pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož.

Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski.

S to spremembo koledarja pa se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga zdaj praznujemo 12. marca, in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Da se gregorjevo praznuje na god Gregorja, uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Stari god, ki je dan njegove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar ni bilo najbolje.

Kdaj imajo torej ptički svatbo?
Na gregorjevo se ptički ženijo, to pa ni povsem točno, saj se ženijo tudi na vincencijevo (22. 1.), zato pravijo koroški Rožani “K šent Cenovem se tice ženijo”, na Gorenjskem pa, da imajo “ta dan ptiči ofcet”, ptički pa se ženijo tudi na valentinovo (14. 2.). Na Slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.

Na Gorenjskem na predvečer praznika ohranjajo običaj spuščanja razsvetljenih barčic in hišic (imenovanih “gregorčki”) v vodo. Po starih šegah namreč na ta dan sv. Gregor “luč v vodo vrže”. V Kropi ima ta običaj dolgo tradicijo in sega še v čase, ko ljudje še niso poznali elektrike.

Sveti Gregor pozdravlja sonce in pomlad
Sveti Gregor je pomenil preobrat v življenju Kroparjev, saj pri svojem delu niso potrebovali več svetilke. Z metanjem različnih gorečih predmetov v manjši potok so pozdravili prihod sonca in pomladi. Kroparski kovači pa so nekoč na ta dan pozabili na delo in odšli na ptičjo svatbo.

Spuščanje gregorčkov
V nekaterih delavskih in obrtniških krajih v Sloveniji so do druge svetovne vojne na predvečer gregorjevega v kovaške reke in potoke vrgli kos lesa z gorečim, v smolo namočenim “oblanjem” ali s svečo. Po drugi svetovni vojni so to šego oživili. Simbolično spuščanje ladjic po vodi so poznali tudi drugod po Gorenjskem, denimo v Tacnu, Domžalah in Cerkljah.

Vir: www.rtvslo.si

Valentinovo

Tradicionalno gledano je bil Valentinov dan verjetno starodavni festival Lupercalia, praznik, posvečen plodnosti in rodovitnosti.ki je slavil erotiko, vročico in ljubezen v  čast rimske boginje Juno. Nekateri strokovnjaki  trdijo, da ime meseca februarja izhaja iz latinske besede “febres”, kar pomeni vročičen.

Če se spomnimo legende o Romulu in Remusu, ki ju je vzgajala volkulja in sta odrasla ter postala ustanovitelja Rima, sta domnevno odraščala na hribu, ki so ga imenovali “Lupercallus” ali volkov brlog v prevodu. Vsako leto so praznovali ustanovitev Rima in poganski duhovnik je vodil ceremonijo v čast plodnosti žensk. Priredili so nekakšno ljubezensko loterijo. V obredu, so zbrali imena vseh neporočenih žensk in imena so mladeniči, godni za poroko vlekli iz klobuka. Nekakšna staromodna oblika zmenka na slepo, bi lahko rekli. Fant in dekle, ki sta se tako našla, sta naslednje leto veljala za par. Listič z imenom svojega “Valentina” so si dekleta pripela na obleko in ga nosila še nekaj dni. Združenje je potekalo pod okriljem boginje Juno, boginje ljubezni in poroke. Zgodovinarji vedo povedati, da se je ta navada “loterije” obdržala tudi v 16. stoletju, ko so listke zamenjale valentinove kartice, ki so jih vlekli iz posode.

Kdo je bil Sveti Valentin?
270 n.št. je Claudius II, Rimski cesar ugotovil, da poročeni moški niso dobri vojaki in je prepovedal festival Lupercalia ter poroke. Ker je tudi krščanska cerkev nasprotovala poganskemu prazniku, so se znašli na isti strani, kar je bilo zelo nenavadno. V tem času je bilo namreč nevarno biti kristjan in še duhovnik povrhu. Valentin je bil del Krščanskega podzemlja in je kljuboval cesarju ter na skrivaj poročal pare. Odkrili so ga in ga zaprli. Verjetno je bilo na Valentinu nekaj posebnega, saj si je celo sam cesar vzel čas in ga v zaporu obiskal, kar je bilo za tiste čase nekaj nezaslišanega, da bi ga spreobrnil v pogansko vero. Valentina cesarjevi argumenti niso prepričali in je namesto tega predlagal cesarju in njegovim ječarjem, naj sprejmejo krščanstvo. Cesarja to ni zanimalo in ukazal je usmrtitev Valentina, njegovo mučeništvo je kasneje pripomoglo k temu, da so ga proglasili za svetnika.

In kdo je izumil Valentinove kartice?
Nihče drug kot sam Valentin. Legenda pravi, da je, ko je bil v zaporu, pridigal ječarjem in eden od njih je k njemu v zapor pripeljal svojo hčer, ki je bila slepa. Valentin ji je povrnil vid in postala je redna obiskovalka Valentina v zaporu. Tik preden so ga usmrtili, ji je napisal pismo in ga podpisal z Tvoj Valentin. To pismo, prvi Valentin je sedaj razstavljeno v narodnem muzeju v Angliji.

Zakaj je Valentinovo 14. februarja?
Sv. Valentina so usmrtili 14. februarja, festival Lupercalia pa je bil 15. februarja. Ker je cerkev ugotovila, da ne morejo izkoreniniti običaja, so se s svojo strategijo, če ne moreš uničiti, se pridruži, enostavno ta dan posvojili in ga spremenili v sveti dan praznovanja krščanskih vrlin ljubezni in poroke. Prvo pričevanje o povezanosti dne svetega Valentina z romantično ljubeznijo sega v 14. stoletje, ko so v Angliji in Franciji 14. februar označevali kot dan, ko se ženijo ptički. V tej dobi so si ljubimci izmenjevali pisemca in se imenovali za valentine.

Valentinove barve
Vemo, da imajo barve direkten vpliv na naše razpoloženje in na atmosfero, ki jo želimo ustvariti. Barve za romantična druženja so rdeča, bela, modra, rožnata, vijolična in roza. Rdeča nedvomno simbolizira strast in energijo in stimulira energijo. Modra in bela izražata zaupanje in sprostitev. Vijolična združuje rdečo in modro in prinaša občutek udobja in lahkotnosti, Roza pa je kombinacija bele in rdeče in prinaša nežnost ter pomirjenost, tudi nedolžnost.

Valentinove dišave
Sveče in parfumi, ki so povezani z Valentinom ravno tako pripomorejo k ustvarjanju romantičnega razpoloženja. Lahki cvetlični vonji tako pričarajo pridih romantičnosti. Tudi zemeljski volji in vonji svežega sadja so zelo čutni. Sandalovina, jasmin in cimet ustvarjajo zelo senzualno noto v prostoru. Pomembna je zmernost, komaj zaznaven vonj je bolj primeren kot močan vonj. Cvetni lističi lahko dodajo piko na i v valentinovo kopel ali na romantični pogrinjek.

Valentinova glasba
In ko govorimo o ustvarjanju romantične atmosfere ga ni boljšega načina kot je glasba. Prava izbira glasbe bo ustvarila občutek izbranosti, posebnosti in pozornosti. Glasba naj bo umirjena in v ozadju, saj tako pomaga ustvariti umirjeno in romantično atmosfero.

DIVINE.SI

Svetovni dan ljubezni do sebe

Svetovni dan ljubezni do sebe obeležujemo 13. febuarja.

Pobudnica in začetnica za svetovni dan Ljubezni do sebe je avtorica Christine Arylo

“Svetovni dan ljubezni do sebe je namenjen temu, da okrepiš moč Ljubezni v sebi pred 14 februarjem, da ne pričakuješ od drugih ljudi, da ti bodo dali to, po čemer hrepeniš – ljubezen. Tako je vsaka ljubezen, ki jo ljudje okoli tebe delijo s teboj le ekstra.

Ko si polna ljubezni lahko 14. februarja ljubezen deliš z vsemi, ne samo s svojim partnerjem.

Ko si polna ljubezni in stojiš v svoji moči Ljubezni, se osamljenost in zapuščenost enostavno ne prikažeta,” pravi  Arylo.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena

 

Zakaj praznujemo dan žena?

Dan žena (originalno “Dan delovnih žena”) je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk.

Če pogledamo časovnico praznovanja dneva žena…
Osmega marca 1908 se je na ulicah New Yorka zbralo 15 tisoč žensk in zahtevalo krajše delovne ure, boljšo plačo, volilne pravice. Njihov slogan se je glasil “Kruh in Vrtnice”. Kruh je simboliziral ekonomsko varnost, vrtnice pa boljšo kvaliteto življenja. V maju je Socialistična stranka Amerike razglasila zadnjo nedeljo v mesecu februarju za državni praznik žensk. Nacionalni praznik žena so v Ameriki praznovali vse do leta 1913.

V začetku so ga v Evropi praznovali 19. marca, kar je predlagala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Njen predlog so sprejeli in dan žena namenili počastitvi boju za ženske pravice, vključujoč pravico do volitve.
Na tej konferenci pa še niso izbrali datuma za praznovanje.

Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec.
Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah.

V državah sovjetskega bloka se je Dan delovnih žena praznoval 8. marca in je vedno imel velik pomen.
Leta 1917 so na zadnjo nedeljo v mesecu februarju ženske v Petrogradu (danes St. Petersburg) pričele s protestom, ki je bil podkrepljen s sloganom “Kruh in Mir”. To je bil odziv na več kot 2 milijona Ruskih vojakov, ki so umrli v vojni. Iz teh protestov je nastala komunistična Oktobrska revolucija. Kljub vsem pritiskom ženske s protestom niso prenehale, dokler ni bil car prisiljen k odstopu in je začasna vlada ženskam odobrila volilno pravico.

Tudi na slovenskih tleh je potekal boj za enakopravnost žensk. Tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, medtem, ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Ženske pa so se približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica.

8. marec je dan, ko se po vsem svetu ženske povežejo med seboj v praznovanju.
Letos je pobuda usmerjena k povezovanju žensk in sestrstvu, da presežemo tekmovalnost, primerjanje in ljubosumje, ter podpremo druga drugo.

Zato te 8.3.2020 vabim v 40-dnevno povezovanje skozi dnevne prakse Varuhinje Ljubezni.
40 dni bomo skupaj brale, se podpirale in povezovale.
Ker je to nekaj, kar v teh norih časih potrebujemo čisto vse.

Vsak dan podeliš svoj uvid v specifični odtenek ljubezni.
Ideje, AHA momenti, tvoja vprašanja in moji odgovori.

Podpora.
Soustvarjanje.
Preobrazba.

Začnemo 8.3.2020.

Kako sodeluješ?

2 koraka sta potrebna za sodelovanje v pomladnem knjižnem klubu Varuhinje Ljubezni.
1. korak kupi knjigo Varuhinja Ljubezni.
2. korak pofočkaj se v FB skupini 40 odtenkov Ljubezni.

Zakaj knjižni klub?
Ker je v skupini lažje leteti dlje in hitreje prideš tja, kamor želiš priti.

Ena od udeleženk jesenskega izziva je z manoj podelila: “Hvala Taja za vse. Meni je bilo super. Vsak dan sem se s pomočjo izjave dneva vrnila k sebi. Tudi če mi kateri dan ni uspelo narediti prakse, sem bila bolj zavestna, pozorna, ljubeča do sebe, v mislih sem imela izjavo. Vlilo mi je tudi občutek lastne vrednosti, samozavesti.
Občutila sem kako sama to ustvarjam, kako sem sama odgovorna za to kar ustvarjam.To je prava pot. In tak 40 dnevni plan mi je olajšal to da sem bila dosledna. Hvala.”

Si zraven?
Knjiga je tvoja vstopnica v FB skupino.

Knjiga Varuhinja Ljubezni je nastala kot Svetilnik na poti Ljubezni.
V resnici je zemljevid, ki te usmerja po poti Ljubezni.
Skozi odpiranje Ljubezni, v sprejemanje Ljubezni in negovanje Ljubezni te vodi v predajo Ljubezni.

Kajti tvoja bolečina je portal skozi katerega spoznavaš tiste dele sebe, ki jih še ne poznaš. Resnica pa je, da ko se enkrat soočiš s temi bolečimi čustvi v sebi, osvobodiš svojo dušo in se odpreš za zaklad, ki se skriva v tebi. Da Darilo, zaradi katerega si tukaj, podeliš z ljudmi in s svetom.Naročiš jo na povezavi >>>tukaj<<<

Vir: Splet

Materinski dan

Pomlad je vsekakor čas praznovanja in v marcu imamo kar nekaj praznikov posvečenih ženskam. 8. marec je mednarodni dan vseh žensk, medtem ko je materinski dan mednarodni praznik, ob katerem izražamo pozornost in zahvalo vsem ženskam v vlogi matere.

Leta 1907 je v ZDA Anna Jarvis pred cerkvijo razdelila 500 belih nageljnov v spomin na svojo pokojno mamo. Anna se je zavedala, da je v ZDA veliko otrok, ki se grdo obnašajo do svojih staršev, zato je pisala politikom, naj uzakonijo poseben praznik namenjen materam.

Leta 1914 je ameriški predsednik Woodraw Wilson podpisal zakon, po katerem naj bo vsako leto na drugo majsko nedeljo materinski dan kot državni praznik – v čast materam, ki so v prvi svetovni vojni izgubile svoje sinove. Vendar je že po nekaj letih  Anna Jarvis ugotovila, da je praznik, kot številni drugi prazniki, namesto svojega pravega namena, postal bolj priložnost za zaslužke trgovcev. Zato si je celo prizadevala, da bi praznik ukinili.

A namesto tega so praznik prevzele tudi nekatere druge države po svetu, le praznujejo ga ob različnih datumih. Norvežani na primer drugo februarsko nedeljo, Indonezijci pa 22. decembra. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 25. marec.

V Sloveniji smo materinski dan praznovali že v obdobju med obema vojnama. Šole so takrat po eno učno uro namenile materam, katoliške organizacije pa so priredile svoja praznovanja. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marec.

V Sloveniji smo materinski dan na 25. marec bolj pogosto začeli obeleževati šele po letu 1991, in sicer na isti dan kot je krščanski praznik Marijino oznanjenje.

Vir: splet

Noč čarovnic

NOČ ČAROVNIC SKOZI ČAS

PETO STOLETJE PR. N. ŠT.
Kelti konec oktobra obhajajo praznik samhain. Povezan je s keltskim festivalom mrtvih. 31. oktober je predstavljal začetek keltskega novega leta, pa tudi začetek mraza, pomanjkanja in teme. Ljudje tistega časa so verjeli, da se na ta večer duhovi umrlih poslavljajo od tega sveta. Prižigali so kresove, puščali hrano pred vrati za duše umrlih in na okna postavljali prižgane sveče.

PRVO STOLETJE N. ŠT.
Rimljani si podjarmijo Kelte in privzamejo spiritistične obrede samhaina.

SEDMO STOLETJE
Po vsej verjetnosti papež Bonifacij IV. vpelje dan vseh svetih, letni praznik v čast mučencem. *

ENAJSTO STOLETJE
Drugi november razglasijo za dan vseh vernih duš, praznik v spomin na mrtve.

OSEMNAJSTO STOLETJE
Ime praznika Hallowe’en (okrajšava za Hallow Evening) se v pisni obliki začne pojavljati kot Halloween.

DEVETNAJSTO STOLETJE
Iz Irske se v Združene države preseli na tisoče ljudi in ti s seboj prinesejo običaje halloweena oziroma noči čarovnic, ki se sčasoma spojijo s podobnimi običaji priseljencev iz Velike Britanije in Nemčije pa tudi Afrike in drugih delov sveta.

DVAJSETO STOLETJE
Noč čarovnic postane priljubljen praznik po vseh Združenih državah.

ENAINDVAJSETO STOLETJE
Komercialno zanimiv praznik noč čarovnic preraste v svetovno, več milijard dolarjev vredno industrijo.

Vir: splet

Portal 10:10:10

Ena od stvari, ki jih trdno verjamem je, da je vse na ključ.
Ni slučajev.

In to je še posebej pomembno vedeti takrat, ko so ti na voljo ključi, ki odpirajo določena notranja vrata.
Ko se v datumu ponavljajo ene in iste številke to kaže na ojačevanje določene vibracije, ki nas kliče k temu, da smo pozorne na sporočila, ki nam jih to prinaša.

Verjamem, da so številni znaki, ki te kličejo k določenemu premiku, ki ga moraš narediti. In klic v obliki simbolike števil je lahko eden od pomembnih znakov.

Tole sporočilo je zate, če te pritegne in pokliče.
Če te ne, ga ignoriraj 😉

Kakšna je koda, ki jo razodeva datum 10.10.10?
Vse je odvisno od leče, skozi katero pogledaš.

V numerologiji je število 10 povezano z žetvijo tega, kar si sejal.
Pomen izhaja tudi iz tarota, kjer je 10 povezana s kolesom sreče in nas opominja na to, da ti izbiraš, s tem, kam usmerjaš svojo pozornost ali jo vidiš kot dobro ali slabo.

Število 10 je zelo močno povezano z lastno izbiro in samozaupanjem.

Ker se sešteva v število 1, vendar ima ob sebi 0, ki ojačuje vsako številko, ki stoji ob njej, je 10.10.10 brez dvoma opomnik, da se odpirajo nova vrata. Gre za priložnost, da sebe porodiš na novo.
Danes je dan, ko te podpira energija novih začetkov.
Zato je modro opustiti stvari in narediti prostor za novo.

Gre za točko novega začetka, kjer lahko povabiš silo namere v soustvarjanje in pošlješ jasno »raketo želja« v jeziku Abraham-Hicks. Jasnost je ključnega pomena in temu naj sledi tudi akcija, ki to željo podpira.

Brez dvoma je to dan, ki te bo povabil k temu, da jasno izraziš kaj bi sploh rada.
Kaj je tisto področje, kjer želiš voditi in resnično stopiti v svoj polni potencial Duše?

To je izjemen portal, ki te vabi k individuaciji.

Eno najbolj fascinantnih odkritij zame osebno je bilo razumevanje, kako je ženska tam nekje okoli 35 leta povabljena v to, da resnično v polnosti izkusi svoj izvorni Jaz (z velikim J).
Individuum ne pride naravno.
Nikomur ni dan in nihče ti ga ne more odvzeti.
Gre za pot razvoja tvojega ega, gre za pot ljubezni.

Razlika med egoizmom in polno prebujenim Jazom je razlika med individualizmom in individualnostjo.
Individualizem je enostranski razvoj ega, kjer ego vzame to, kar mu svet ponudi, vendar ničesar ne ustvari iz tega, kar je vzel.

Individuum na drugi strani je v nenehnem deljenju sebe s svetom, ko svoja darila, svoj dragulj prepoznaš, ga sprejmeš, pustiš, da te nahrani in iz te polnosti, iz tega notranjega utelešanja tvojega polnega potenciala Sebe deliš z ljudmi in s svetom. Gre za izmenjavo, kjer sprejmeš, to oplemenitiš in nato podeliš, gre za akt porajanja sebe, za akt zavestne kreacije.

Individualnost ni namenjena zgolj sama sebi, gre za zavedanje, da si tukaj z namenom, da sebe podeliš z drugimi in s svetom.

Individuum ni nekaj kar imaš ali kar si.
Je aktivnost utelešanja esence v trenutku izkušanja.
Je plemenitenje izkušnje Jaza s posvečenostjo in ljubeznijo. Lahko bi rekla, da je individuum utelešen potencial, koncentrat celotnega sveta v eni osebi, ki se izraža skozi tebe kot Ti.

Individuum ni le odprt za svet, ki vstopa vanj in se skozi njega izraža kot Jaz.
Skozi ljubezen preobraža in zdravi to, kar izkuša.

In zato je akt ljubezni do sebe tako zelo izjemen.

In tvoja polna odgovornost je, da razviješ svoj individuum.
Tega nihče ne more narediti zate.

Svoj Individuum začneš kreirati skozi izkušanje svojega izvornega Jaza, skozi občutenje in skozi namen.
To so tri ključne točke povezave o katerih sem govorila na uvodnem druženju v Sestrstvu Varuhinje Ljubezni.

Moč kreacije je moč tvoje človeškosti.
In temu se pogosto želimo izogniti.

S tem, ko se poskušamo izogniti človeškosti, ne sprejemamo polne odgovornosti za dejanje kreacije.

In ravno ta portal v katerem stojimo te opominja na tvojo moč kreacije.
Kaj boš ustvarila zase?

In ali boš prevzela polno odgovornost za svojo kreacijo ali bo zanjo odgovoren in kriv nekdo drug?

Število 10 je število individuuma, vodje, kreatorja, ki je sam svoj in v polnosti prevzema odgovornost zase.

In zanimivo je, da je število 10 število radosti.
Kajti telesno občutenje, ki ti jasno pove, da se premikaš v Individuum, je radost.

Nič zunaj tebe ti ne more prinesti radosti.
Lahko uživaš v stvareh. Radost pa čutiš le, ko si na tem toku energije, ki prihaja iz prihodnosti v sedanjost.
Ko izkušaš Jaz v sebi.

Tvoje življenje je tvoja kreacija. Tvoje življenje ni odvisno od ničesar zunaj tebe, je kreacija tvojega Jaza. V resnici kreiramo svojo sedanjost iz prihodnosti, iz svojega prihodnjega Jaza in ne obratno. Vem kako nenavadno se sliši, vendar je Jaz tisti, ki ima precej več opraviti s tvojo prihodnostjo, kot s preteklostjo.

Da lahko v polnosti izkusiš svoj Individuum moraš biti voljna ostati v procesu in ne pobegniti iz situacije ali telesa, zato je soočenje s svojimi preživetvenimi mehanizmi bega, boja in ignorance ključnega pomena.

Vedno takrat, ko iščeš vir moči zunaj sebe, se boš počutila kot žrtev.
Žrtev okoliščin, ljudi, dogodkov, situacij, substanc ali aktivnosti.
In to je nekaj, s čimer se moraš spogledati in to sprejeti in objeti v Sebi. Tudi tega ne more nihče narediti namesto tebe.

10 je število, ki te vabi v neznano. In spuščanje v neznano je akt ljubezni. Ljubezen vznika iz neznanega. Vedno, ko se zaljubiš, izkušaš nekaj, kar ni znano. In zato je hkrati strašljivo in vabljivo.

Energija dneva te vabi v neznano. To je energija, ki je usmerjena v prihodnost in ne v preteklost. Ne vidi razcveta v tem, da je zgolj sopotnik na zadnjem sedežu, vabi te v to, da sedeš za volan svojega življenja in začneš aktivno soustvarjati, zavestno kreirati svoje življenje in Sebe.

Na nivoju mikrokozmosa je ta portal tvoje povabilo, da v polnosti objameš svoj individuum in v polnosti zaživiš svoj polni potencial. Tukaj in zdaj.

Boš sprejela povabilo?

Nekaj praktičnih načinov, kako lahko to energijo maksimalno izkoristiš:
1. Zapiši na list papirja vse tisto, kar želiš pustiti za sabo in skozi ritual z ognjem to preobrazi.
2. Začni z ustvarjanjem nove navade – svoje možgane preoblikuješ s tem, da ustvariš nove nevrološke povezave z redno in dosledno prakso. Ena najbolj izjemnih praks, ki jo izjemno priporočam je ustvarjanje polja cenjenja. To narediš s tem, da si vsak dan pišeš 3 stvari, ki jih ceniš pri sebi in 3 stvari, ki jih ceniš pri ljudeh okoli sebe, če želiš to prakso še potencirati. To prakso delaj vsaj 28 dni. Toliko časa potrebuje tvoj živčni sistem, da usvoji novo navado. Če želiš, da se resnično prime, jo izvajaj resno vsaj 42 dni. Kako ustvariš polje cenjenja bom bolj podrobno delila v druženju ljubi Sebe.
3. Zaveži se temu, da eno odvisnost, za katero veš, da ti jemlje dragoceno življenjsko energijo, zamenjaš s prakso, ki te nahrani in napolni. To novo prakso, ki te polni aktivno izvajaj naslednjih 28 dni.

Pomembno je, da se zavedaš, da portal 10:10:10 ni nikakršna čarobna paličica, s katero bi zamahnila in voila, bi imela vse, kar si želiš.
To je portal, ki nudi energijsko podporo tistim, ki so voljni narediti korak in stopiti skozi energijska vrata, ki se odpirajo. Kar v praksi pomeni, da boš morala prevzeti odgovornost za vse, kar bo izbira prinesla s seboj.
Kot tudi odstraniti vse notranje ovire, ki te ovirajo, da življenja, kot si ga želiš, še ne živiš.

In ko enkrat stopiš na to pot, ni več poti nazaj.
Portal 10:10:10 je kot turbo pospeševalnik na tvoji poti.
Če izbereš, da sprejmeš povabilo in stopiš skozi portal v neznano.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Dan Mladosti

Dan mladosti je bil v času države SFRJ praznik jugoslovanske mladine. CK SKOJ je 25. maj določil za dan, ko se je praznoval rojstni dan takratnega predsednika države Josipa Broza Tita in ga poimenoval Dan mladosti. Na ta dan so potekale razne športne prireditve in proslave v šolah.

Vsakoletno praznovanje je zaznamovala Štafeta mladosti oz. Titova štafeta. Štafeta je vsako leto štartala iz drugega mesta in druge republike, prvič iz Kumrovca, ki je bil rojstni kraj Tita. Potekala je skozi vse jugoslovanske republike in svojo pot zaključila 25. maja v Beogradu, ki je bilo glavno mesto SFRJ.

Uradno so 25. maj razglasili za Dan mladosti leta 1957 in tako je ostalo vse do leta 1987, torej celo sedem let po smrti Josipa Broza (1980). Največja proslava je vsako leto potekala na osrednjem stadionu Jugoslovanske ljudske armade (JLA) v Beogradu, v kateri je sodelovalo več tisoč mladih iz vse Jugoslavije. Eden od njih je na koncu predal štafeto Titu in mu izrekel voščilo za rojstni dan.

Štafetna palica je bila vsako leto drugačna, v njej pa je bil list papirja z rojstnodnevnimi čestitkami za slavljenca.

Čast izročitve štafete predsedniku je običajno pripadla kateremu od najbolj uspešnih jugoslovanskih športnikov. Štafeto so lahko nosili mladi, ki so se izkazali pri učenju, družbeno-političnem delovanju ali kot dobri športniki. To je bila velika čast, še posebej za tistega, ki je predal štafeto Titu. Predajo štafete so spremljali skoraj vsi preko televizijskega prenosa.

Na ta dan so bili mladi iz vrst pionirjev sprejeti v ZSMJ, kar so spremljale glasbene in športne prireditve. Vse je potekalo pod sloganom bratstva in enotnosti, ki je povezoval različne narodnosti znotraj Jugoslavije.

25. maj pa je tudi sicer zgodovinsko pomemben datum, saj se je na ta dan leta 1944 začel desant na Drvar, v katerem so Nemci nameravali zajeti Tita in s tem onemogočiti vodstvo partizanskega osvobodilnega gibanja. To jim seveda ni uspelo.

Vir: Wikipedija in splet