Dragocenost vs. lastna vrednost

Lastna vrednost

Lastna vrednost je del človeške osebnosti, ki določa tvojo osebno vrednost in pomembnost. To je področje tvojega mišljenja, ki ocenjuje tvoje vedenje, videz, občutke, misli in sposobnosti.

Lastna vrednost ne temelji na tem, kaj si drugi mislijo o tebi ali stvareh, ki si jih (ali jih nisi) dosegla temveč prihaja iz tvoje notranjosti.

Lastna vrednost potrebuje merilo, s katerim meriš oziroma določaš lastno vrednost.
Ko si mnenja, da svoja merila dosegaš, se počutiš dobro.
Ko pa meniš, da meril nisi dosegla tvoja samozavest strmoglavi.

V svojem delu z ženskami sem prepoznala več načinov, preko katerih merimo lastno vrednost.

Prvi nezdravi način merjenja lastne vrednosti je izgled oziroma kako si videti. Pri tem lahko nekatere ženske svojo vrednost merijo s številkami na tehtnici, druge pa lahko svojo vrednost določajo po tem, koliko pozornosti lahko pritegnejo s svojim videzom.
To je način, ki je značilen za žensko, katere vodilni obraz njene ženske narave je Hetaira.

Drugi neprimeren način merjenja lastne vrednosti je status in poznanstva. Pri tem se lahko ženska počuti vredna le takrat, ko je v razmerju, kar se šteje kot primeren status, ali pa svojo vrednost enači s številom »pomembnih« oseb v svojem življenju.

Tretji neprimeren način merjenja lastne vrednosti je povezan z uspehi, dosežki, zmagami in delom. V tem primeru lahko ženska, ki svojo lastno vrednost enači s svojim delovnim mestom, doživi veliko krizo identitete v primeru, da se zgodi gospodarski zlom ali če izgubi službo. Ta način je značilen za žensko, katere vodilni obraz njene ženske narave je Amazonka.

Če zato, da bi se počutila dobro in zadovoljno potrebuješ nenehne uspehe, te življenje pogosto potopi na dno, saj so vzponi in padci del življenja. Doživljanje nenehnih uspehov pa je neizvedljivo. Težava nastane, ker začneš izogibati stvarem, za katere misliš, da bi ti lahko spodletele, saj ne želiš občutiti nizke lastne vrednosti.

Četrti neprimeren način merjenja lastne vrednosti je povezan z uslugami, ki jih delaš drugim in pretirano skrbnostjo za druge. Ko skušaš biti vse za vse. Na tak način pogosto izkušaš ravno kontra učinek, kjer si predpražnik za druge.

Če je vir tvoje lastne vrednosti v tvoji podpori drugim, v skrbnosti, kako dobro kuhaš in kako dobro čista je tvoja hiša, te utegne bolezen ali okoliščina v kateri ne moreš s skrbnostjo potrditi svoje vrednosti, čisto potre. Ta način je značilen za žensko, katere vodilni obraz njene ženske narave je Gaea.

Peti neprimeren način merjenja lastne vrednosti je v drznosti in v tem koliko si upaš tvegati, biti nenavezana, svobodomiselna in kreativna. Ta te lahko stane tudi življenja. Ta način je značilen za žensko, katere vodilni obraz je Sofija.

Ker lastna vrednost potrebuje merilo, je to tisto področje, kjer si vedno znova v primerjanju z drugimi.

Nizko lastno vrednost lahko opišemo kot splošno negativno mnenje o sebi. Tako svoje sposobnosti kritiziraš, se osredotočaš na napake in svojo pozornost je usmerjaš v to, kaj nisi storila ali v to kar se zdi, da drugi ljudje počnejo bolje.

Iskanje lastne vrednosti je v času v katerem živimo zelo pogosto.

Veliko se govori o tem, da je potrebno delati na sebi in na svoji lastni vrednosti, kot da bi šlo za pokvarjeno igračo, ki jo je potrebno popraviti. Tega se lotevamo z delom na prepričanjih, s pozitivnim mišljenjem in ostalimi metodami in pristopi preko katerih poskušamo vplivati na svoje mišljenje o sebi.

Osebno sem mnenja, da hitrejša pot do notranje izpolnjenosti, vsaj za ženske, vodi skozi občutenje lastne dragocenosti namesto lastne vrednosti.

To, da si dragocena je nekaj, v kar se ti ni treba prepričevati ali to dokazovati z merjenjem lastne vrednosti. Dragocenost je dušna kvaliteta, ki ti je vedno na voljo.

Bolj, ko si je polna, bolj jo čutiš v sebi.

Bistveno je, da spoznaš sebe kot žensko in se zavedaš tega, da si dragocena ne glede na to kaj delaš ali imaš.

Pomembno je tudi, da dragocenost v sebi sprejmeš in si jo prisvojiš.
Da si dovoliš, da te neguje in nahrani od znotraj.

In ko si je polna v sebi, lahko to dragocenost tudi deliš z drugimi, kot Darilo.

Sama sem bila vedno znova priča praksam kot je prepričevanje same sebe, da si Dovolj.
V mojem primeru to ni naredilo razlike, ki bi si jo želela.
Pa sem poskusila več različnih metod.

Dejstvo je, da že sama misel, da si nihče v tvoji notranjosti vzbuja strah.
In to se najlepše kaže skozi to, kako se velika večina trudi, da bi bili »nekdo«.
Ker večina verjame, da je biti »nekdo« boljše kot da si »nihče«.

Primerjanje z drugimi v kulturi dominance vodi v zasramovanje in poniževanje.
Ko kritiziraš, sodiš druge kot »Oh, on ni nihče pomemben.« ali »On ni nič vreden.«

In ekstrem tega se kaže skozi ekstremne situacije, ko posameznik naredi samomor enostavno zaradi tega, ker ni sprejet s strani sočloveka oziroma ker je ponižan in nevreden s strani svojih vrstnikov.

Dragocena ženska se zaveda, da je Darilo. In Darilo tega kdo je, je v prvi vrsti namenjeno njej.
Dragocenost je dušna kvaliteta, ki jo je potrebno prepoznati, si jo priznati, si jo prisvojiti, da bi jo lahko prakticirala in živela v vsakdanjem življenju.

Temu sem posvetila 10-mesečno druženje, kjer bomo skupaj spoznavale Dragocenost Ženske.

Vabim te, da se mi pridružiš na tem popotovanju v globine in v spoznavanju prostranosti tvoje ženske narave skozi Dragocenost. Podrobnosti najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

Zasij kot TI!
Taja Albolena

Litha praznik poletja

Litha, Poletni solsticij, 21. junij
Ključ: Svetloba, lepota, toplota
Simbol: Boben, Zelišča, modra in zelena sveča
Kristal: Biseri, Smaragd, Žad, Safir

Sonce vstopi v znamenje raka. Sonce je na višku, kar predstavlja zunanjo širitev. Jang energija je na višku, to je čas toplote, ko je poletje na svojem vrhuncu. Na tej točki prehoda sonce poda roko luni in ob tem prehodu jang prižge svoje nasprotje jin, ki prinaša refleksijo in novo notranjo širitev. Gre za potrditev potovanja, ki prinaša ponotranjenje izkušnje. Od tega dne naprej se dnevi krajšajo in noči daljšajo.

Prihajajo prvi sadeži, prva žetev, življenje je lahkotno in vse je dobro.

Litha je praznik, ko se jedo jagode. Ko se praznuje nosečnost boginje, ko je v fazi najvišje rasti in kreativnosti. Je čas primeren za vse vrste zdravljenja in igro.

Cvetje v tem času kaže svojo najlepšo podobo z močnimi barvami, ki nas opominjajo na veselje in pozitivno energijo.

Boginja Isis je tista, ki na ta dan prevzame vodstvo in nas povede v ženski del leta, ki nas vodi v globine vse do točke premika, ki se zgodi 21.12.
Isis je egipčanska kraljica nebes, upravlja tako nebesa kot zemljo. Odgovorna je za vsak aspekt obstoja.

Isis je egipčanska boginja imenovana tudi Sopdet ali Auset, ki je predstavljala Sirius. Isis je poznana kot velika mati, kot boginja magije. Je gospa besed Moči, ki je ukanila svojega strica Ra-ja in si s tem pridobila ogromno moč kreiranja. Njene glavne značilnosti so čarobna zaščita, zdravljenje in umetnost rasti. Opravlja zdravljenje na eteričnem in duhovnem telesu, na katerih so težave običajno povezane s karmo in abstraktnim. Izjemno dobro nas sooči s prejšnjimi življenji. Krila, ki jih pogosto vidimo na njenih slikah predstavljajo gesto zaščite, ki nam jo nudi. Isis je mesečeva boginja, povezana z vodami, še posebej oceani, s psihičnimi plimami, ki na nas delujejo na veliko različnih nivojih.

To je odličen čas za čiščenje vsega kar ne potrebuješ več in vzpostavljanje trdnih temeljev. Uporabi ogenj za čiščenje in energetiziranje.

Alkimijo tega praznika predstavlja salamander, mitološko bitje, ki živi v ognju. Poznamo ga tudi kot feniksa. V preizkušnji, ki jo prinaša Litha postaja ego vse bolj skromen, kar nam pomaga razvijati integriteto. S pomočjo ognja, ki stvar spremeni v pepel je preizkušena in prečiščena notranja resnica.
Vse naše omejitve, navezave in odvisnosti so izžgane s pomočjo ognja, ki povzroči smrt starega načina bivanja.
V samem srcu te izkušnje se nahaja ponovno rojstvo. Tukaj si utiramo pot v globoko notranjo modrost.
Ogenj je povezan z močjo naše volje in zavestno izbiro.

Letos nam Litha razkriva feniksa, ki simbolizira dvig zavesti na višjo raven. To bo priložnost, da se na kolektivni ravni resnično lahko premaknemo v smeri naše kreacije, naše manifestacije. In vendar je zavedanje, da svet okoli sebe ustvarjamo sami izjemno pomemben. Feniks nam bo pomagal priti v stik s svojim notranjim zaupanjem v lastno kreativno moč, da prižgemo svoj notranji ogenj in začnemo ustvarjati sebe!

Poletni sončni obrat tako predstavlja velik portal, ki nam omogoča prehod in preobrazbo. Odpira nove poti in nas usmerja v našo poklicanost, aktivira naš klic, misijo, da začnemo živeti to, kar smo in si dopustimo, da se zgodi to, kar nam je namenjeno. Ključ tukaj pa je DOPUŠČANJE in IZBIRA!

Čez dan se napolni s sončno energijo. 21. junija zvečer pa je primeren čas za druženje in zabavo, ples, bobnanje in petje z družbo v kateri se dobro počutiš.

DIVINE.SI

Kresna noč

Kresna noč je eden največjih ognjenih praznikov, ki nakazuje začetek obdobja, ko začne sončna svetloba pojemati.

V staroslovanski mitologiji je bil Kresnik zlatolasi in zlatoroki sin ognjenega boga, ki je podedoval sonce, svetlobo, toploto in ogenj. Kresnik je bil prvotno sončno božanstvo, ki ga je kasneje krščanstvo prikrojilo svojim potrebam in ga je izpodrinilo s čaščenjem sv. Janeza Krstnika.

Tako je Kresniku na koncu ostalo le še ime. Kresne ognje zato kurijo tudi na janezovo, ivanovo, šentjanževo, 24. junija, ko goduje sv. Janez Krstnik. In ponekod še danes zagorijo tako imenovani janezovi oziroma šentjanževi kresovi, kar je nedvomno ostanek poganskih kresov in staroslovanskega Kresnikovega mitološkega cikla.

Pregovor “O kresi se dan obesi” pa nas še danes opominja na dejstvo, da se po poletnem sončevem obratu, ko sonce obstane (sol- sonce in  sistere- obstane), dnevi začnejo krajšati.

Kresna noč ima posebno moč

S prižiganjem kresov na visokih hribih in gorah, čim bližje nebu, naj bi sonce prejemalo čim več svetlobe in toplote ter še dolgo sijalo s polno močjo.

Zato kresni noči ne rečejo zaman noč velikega ognja. Tudi na ognjiščih so ponekod žgali hrastov panj ali čok. Ljudje so včasih na kresovanjih skakali čez ogenj, živino so gnali skozi ogenj, da bi se očistila bolezni in zlih sil, okrog ognja so plesali in peli.

Ko so ognji pogoreli, so preostali pepel nesli domov, ga natresli v vse vogale hiše, ga potrosili po poljih, žerjavico pa so si včasih položili tudi na srce. Ta pepel naj bi namreč imel moč zaščite, zagotavljal naj bi zdravje in srečo.

V kresni noči je poleg priklica dobre letine na polja, mogoče najti zaklad, priklicati hudiča, zvedeti za svojo prihodnost in celo slišati ter razumeti govorico živali.

Ta magična noč, ki ima v sebi veliko noč je povezana s pravljičnimi bitji kot so čarovnice, vile, škrati in druga nadnaravna pravljična bitja. O globoki veri v svetost kresnega ognja priča tudi stara zgodba o kresovanju, ko ni šlo prižgati ognja, ni hotelo zagoreti in se je neki kmet razhudil ter zaklel: “Hudiča, ali ne bo zagorelo!” V tistem je potegnil oster veter, ki je raznesel ogenj po vsej vasi. Da ni vsa vas pogorela, so morali gasiti z blagoslovljeno vodo.

Kresna noč je tudi najprimernejši čas za nabiranje magičnih rastlin, zelišč in rož. Rastline, nabrane v tej noči, imajo prav posebno moč.

Na kresni dan sonce tudi rastline in zelišča napolni s svojim blagoslovom in s skrivnostnimi močmi, ki naj bi potem vse leto varovale pred slabimi silami, nesrečo in uroki. Kresne rastline odganjajo slabe sile in privabljajo dobre.

Včasih so jih nabirali pred zoro, ko je bila na njih še rosa. S prav posebnimi močmi so obdarjene predvsem praprot, šentjanževka, ivanjščica, bela stelja, orlica, bezeg, kamilica, materina dušica, vinska rutica, omela, kopriva, repinec, divji pelin in druge. Te rastline so obešali na vrata, okna in okrog domov za zaščito ter jih celo polagali zakoncem v posteljo.

Na kresni večer so z njimi okrasili hišo in hlev, da bi bili ljudje in živina zdravi in zaščiteni. Ženske so metale kresne rože tudi v ogenj, ob katerem so se nato grele, saj naj bi jim čar rastlinic podaril lažji porod.

Ženske so nosile venčke, spletene iz detelje in drugih rastlin, moški pa vence iz hrastovih listov in rastlin. Tudi živino so okraševali z venci iz zelenja, nabranega v kresni noči.

Že staroslovensko ime za mesec junij – rožnik, mesec cvetja – priča, da je v tem obdobju narava v polnem razcvetu.

Njeno veličanstvo praprot

Največ magičnosti na kresno noč pa gre vsekakor pripisati praproti. Praprotno seme oziroma trosi imajo posebno moč, še posebej če so bili tisti, ki so ga nabirali, goli in če je praprot rasla na križpotju.

S praprotno vodo so se umivali in se s tem zaščitili pred boleznimi in zlimi silami. Magično seme naj bi te napravilo nevidnega, pomagalo proti urokom, zaščitilo pred strelami. Praprotno seme so nosili po žepih, zašito v suknjah, krilih, klobukih, rutah. Če je dekle nosilo trose v nedrih, potem je zagotovo dobila fanta, če pa je kdo nevede dobil v čevelj praprotno seme na kresni večer, je lahko razumel živalsko govorico.

O čarobni moči praproti govori tudi stara slovenska pripovedka o hlapcu, ki je na kresni večer zaspal na stelji v hlevu in ni vedel, da ima pri sebi čudežno praprotno seme. Ko se je zbudil, je slišal pripovedovanje najstarejšega vola v hlevu, da bo spomladi gospodarja pičila strupena kača in da bodo njega, starega vola, to leto prodali. Hlapec je bil zato spomladi ves čas na preži in uspelo mu je ubiti kačo, še preden je tej uspelo pičiti gospodarja. Starega vola pa so tudi res prodali.

Če komu uspe utrgati praprot s korenino vred točno opolnoči, dobi na koncu korenine zlat prstan. Ponekod so verjeli, da bo na svojem potovanju v kresni noči na praproti prespal sam sveti Janez.

Druga pomembna kresna rastlina in sončeva roža je šentjanževka, ki začne cveteti ob času kresne noči ali janezovega. Že njeno ime, ki opozarja na svetega Janeza, nam pove, da je čas za njeno nabiranje. Tudi njena podoba z zlato rumenimi cvetovi spominja na sonce. Naši predniki so močno verjeli v njeno zaščitno in obrambno moč. Na kresno noč, ko se začenja poletje in z njim nevarnost hude ure, so jo pritrjevali na okna, da ne bi treščilo v hišo.

Kresna noč se v literarni zgodovini nedvomno najbolj izrazito pojavi v Shakespearovem delu Sen kresne noči, kjer avtor opozori na relativnost ljubezni in obenem poje hvalnico silni moči strasti. V tej gledališki igri se na kresno noč na gozdni jasi, ki ji gospodarita vilinski kralj Oberon in kraljica Titanija s svojimi pravljičnimi bitji, odvijajo razne spletke in prigode, ko se skupaj z mojstri rokodelci znajdeta tukaj dva para, Hermija in Lisander ter Helena in Demetrij. Verovanje in čaščenje božanskega sonca pa odseva tudi v številnih slovenskih ljudskih pesmih, ki opevajo to žarečo kroglo.

Povzeto po zapisu Ize Verdel

Na Kresno noč imajo rastline posebno moč…

Kresni čas je prav poseben čas v letu – noč je tedaj najkrajša, sonce pa ima na človeka, živali in rastline prav poseben vpliv in moč …

Vendar pa kresna noč ne poteka 21. junija, ko je po koledarju uradno najkrajša noč v letu, temveč 23. junija, ko so na »šentjanževo« naši predniki kurili kresove kot znak praznovanja in poveličevanja moči sonca oz. sončnega božanstva Kresnika, ki so ga poleg Slovencev poznali tudi staroverci na Hrvaškem.
S pomočjo kresa so namreč želeli pomagati soncu, da ohrani še naprej ogenj v sebi in da ne omaga. Znano je, da se v kresnem času rastline nahajajo na vrhuncu svoje življenjske energije – tiste, ki so nabrane v času poletnega sončnega obrata, ko ima sonce največjo moč, naj bi po ljudskem verovanju imele še posebej izrazite zdravilne moči.

Z legendami o urokih in vražah kresne noči, so povezane zlasti marjetice ali kresnice in ivanjščice, praproti in šentjanževka. Po ljudskem izročilu naj bi imela na kresno noč največjo moč prav praprot oz. praprotno seme – na kresno noč naj bi človeku podarilo sposobnost razumeti živalsko govorico in postati neviden.
Največjo moč naj bi vsebovalo tisto praprotno seme, ki raste na razpotjih – najditelju mora po možnosti nevede pasti v škorenj ali pa ga mora nabrati gol med enajsto uro in polnočjo, da je njegov učinek toliko večji.
Neka druga legenda priča o tem, da lahko praprot, ki jo na kresno noč skupaj s korenino utrgamo ob polnoči, razkrije pod sabo zakopan zlat prstan. Dekle, ki nosi seme praproti za kresno noč v nedrjih pa se lahko nadeja, da bo kmalu spoznala svojega izbranca.

Praprot

Ženske so sedale na ob ognjišču pogreto praprot in druge kresne rože, ker so verjele, da bodo imele lažji porod. Za kresne rastline, med katere so se poleg praproti, šentjanževke in ivanjščice štele tudi šipek, bezeg, kamilica, materina dušica, vinska rutica, bela omela, kopriva, divji pelin itd. je veljalo, da imajo največjo moč okrog polnoči in pred zoro, ko se je na njih nabirala rosa.

Obešali so jih na okna kot zaščito pred strelami ter na vrata, da bi zaščitili svoje domove pred nesrečo in uroki. Polagali so jih tudi v zakonske postelje, ker so verjeli, da ženskam prinašajo plodnost. Vence kresnih rož so natikali tudi na palice, ki so jih zapičili ob robu njive, da bi ta čim bolj obrodila, saj so tem rastlinam poleg obrambe pred točo pripisovali tudi plodonosne lastnosti.
Na kresni večer so neporočena dekleta metala šopke iz ivanjščic, praproti in drugih kresnih rož na streho, da bi ugotovile katera od njih se bo prva poročila.

Ravno s pomočjo ljudskega izročila lahko dobimo uvid v sožitje med človekom in rastlinami, saj te našim prednikom niso predstavljale le okrasa in kulinaričnega priboljška, temveč so jih uporabljali tudi za napovedovanje vremena, ljubezensko snubljenje in ohranjanje plodnosti, odganjanje zlih urokov in misli, krepitev spolne moči in različnih drugih magičnih sposobnosti.

Kresna noč je znotraj menjavanja letnih časov prelomnica,
saj rastline začnejo razvijati plodove in dosežejo svojo optimalno rast, ki oznanja poletje in nas navdaja s pridihom poslavljanja in jeseni.
Naj bo kresna noč čim bolj svetla in topla, da Kresnikov »ogenj« še v jeseni ne bo zamrl …

Zapisala: Melanija Verbe

Boginja Isis

V tem času poletnega solsticija je stik z boginjo Isis najbolj močan.

Meni ena ljubših boginj egipčanskega panteona in tista, ki me vsako leto okoli poletnega solsticija opomni, da je čas za negovanje in sledenje navdihnjeni akciji.

Boginja Isis je boginja magije, plodnosti in ljubezni. Nedvomno predstavlja čisto ljubezen in ženstvenost. Njena naloga je bila, da je povezovala različne aspekte ženske v celoto, kar je bilo skozi tisočletja njeno glavno učenje.

Imenovali so jo tudi Mati Boginja in je bila simbol popolne ženske in matere ter je kot takšna tudi upodobljena. Njene podobe izžarevajo moč ženstvenosti, svetlobo, ki jo v sebi nosi čisto vsaka ženska.

Isis je bila Ozirisova sestra in žena, predana in zvesta in je skupaj z njim poučevala Egipčane o modrosti kmetovanja, branja in zdravljenja, pomagala pa je tako bogatim kot revnim.

Njeno ime pomeni prestol in predstavlja izvorno energijo matere, ki je sočutna in skrbna do vseh njenih otrok. Predstavlja kozmični center, je center kreacije, združitev vseh aspektov ženstvenosti. Predstavlja enost, povezanost, celovitost. Kot prestol je tudi vir življenjske energije, izžarevanja kozmične ženstvenosti. Del nje je tudi del tebe in vendar je tisto kar je neozaveščeno tudi skrito očem in zato v temi. Ključno je, da prepoznamo, da je del nas, da je del čisto vsake ženske in da prebudimo ta njen delček.

Isis je poznana tudi kot izvorna mati kreacije, ki iz svoje kozmične maternice rojeva čisto vse stvari in kozmična maternica je mesto prenove, obnove in regeneracije. Vedno se lahko vrnemo v njeno črno svetlobo, da se prenovimo in obnovimo svoje energijsko telo.

Poletni sončni obrat na Zemlji predstavlja velik portal, ki nam omogoča prehod in preobrazbo. Odpira nove poti in nas usmerja v našo poklicanost, aktivira naš klic, misijo, da začnemo živeti to, kar smo in si dopustimo, da se zgodi to, kar nam je namenjeno. Ključ tukaj pa je DOPUŠČANJE in IZBIRA!

Prehodi med energijskimi ravnmi so v tem času še posebej lahki. In še vedno smo pod njegovim vplivom, hkrati pa na nas že vpliva tudi polna luna.

Ljudje smo pozabili na blagoslove, ki so nam vsako leto na voljo v tem potentnem času, pa tudi na rituale, ki so potekali kot priprava na ta potentni čas. Vse to imamo vsako leto pred nosom, vendar lahko v ta portal celovite prenove vstopamo le, če se zavedamo darov in se z njimi zavestno povežemo. V ta čas lahko vstopimo le skozi polno prisotnost, ko si popolnoma tukaj in zdaj ter odprtost in povezanost s temi energijami, kar pomeni, da potrebuješ vodnika, ki ti to vedenje in razumevanje tega izjemnega portala preda.

Na voljo je spletno druženje s potentnimi vodenimi praksami, ki bodo na voljo vsem udeleženskam preko spleta. Pet praks je na voljo v spletnem druženju Magičnost Ženske – uporabna modrost boginje Isis.

Naj bo to izjemen čas premikov in naj bo Isis s Tabo!
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena

Realnost vsakdana.

Hitiš na delo. Hitiš na delu. Hitiš z dela.
Hitiš domov. Hitiš od doma.
Nimaš časa, da čakaš na semaforju. Rdeča traja čisto predolgo.
Hupaš tistim pred sabo, ker niso takoj speljali.

Juha se je ohladila. Na kavi so nastali mastni madeži.

V čakalnicah ustanov, ordinacij, administracije – gužva.
Težko se obvladaš. Vedno gužva, nimaš časa za to.
Ignoriraš bolečino, žige, izcedke in prebadanja.
Gledaš v telefon, drsaš s prstom po ekranu.
Nimaš neuronov, da bi prebrala nekaj, kar je daljše od treh besed.
Vsebino sodiš po bombastičnih naslovih.

Pogledaš svojega soproga, pojavili so se sivi lasje, ki jih še včeraj ni bilo.
Pa tudi gube okoli oči so se, vsaj tako se ti zdi, poglobile.
Pogledaš otroka, potegnil se je in rokavi so kar naenkrat prekratki.
Pogledaš sebe. Ne predolgo.

Na kave z bližnjimi ne hodiš več, kot si prej, ker… ker se dogaja življenje.
Eni so odšli. Nekoga si presegla. Eni so presegli tebe. Interesi so drugačni.

Greš po nakupih in to te osreči za petnaest minut ali pa za prvi dan nošenja stvari.
Ko je to zgolj še ena jakna, še ena obleka ali še ene hlače na kupu za pranje in likanje.

Greš v hribe, gledaš v telefon.
Gledaš serijo in se medtem dopisuješ s kolegi.
Greš na kavo in preverjaš maile.
Sanjaš papirje, tabele, račune, vojne in pošasti.

DIhaj.
Dihaj, dokler si živa.

Ker te enkrat, naenkrat, v hitenju, čakanju, v tem da nimaš časa, v skrolanju, v negledanju v oči in mežikanju nad potrebami, ki te žrejo znotraj in pod rebri, v sanjarjenju, v nakupovanju – ne bo več.

Odšla si – bolana.
Pa še včeraj si bila tu.

Ostala je ohlajena kava. In ohlajena juha.
Dogovorjen zmenek… sestanek in resen pogovor.
Nepogledana serija.
Neprelistana knjiga.
Neobuti čevlji.
Neizpolnjene obljube sama sebi. Da boš več to in manj ono.

Ostal je zmeden otrok. S prekratkimi rokavi in tono igrač.
Ostalo je vse, razen tebe. In vse je višek.

Skodelica je višek.
Blazina je višek.
Krožnik je višek.
Mobitel je višek.

In TI?
Ti manjkaš.

(Nepoznani avtor)