Pot nazaj Domov

Ena najlepših zgodb, ki opiše kako se vračamo nazaj k Sebi, je zgodba Doroteje iz knjige Čarovnik iz Oza. Gre za arhetipsko zgodbo, ki razkriva pot nazaj Domov.

Pogosto se takrat, ko smo v svojem življenju soočeni z izzivi, krizo, z razpadom znanega, vrnemo v prostor mlajšega jaza v sebi in poskušamo najti pomirjenost v mitih in idealiziranih zgodbah. Kajti takrat, ko razpadajo vrednote, prepričanja in realnost, ki jo poznaš, je videti, da ti bo pobeg nazaj v znano pomagal rešiti stvari. Pa jih običajno ne.

Danes je še posebej popularno to, da greš iskati nekoga, ki te bo rešil. Nekoga, ki bo vedel, kako se spoprijeti z razpadom svojega notranjega sveta. Iskanje guruja, ki te bo pozdravil, je najpogostejši način pobega od sebe. V družbi je pogosto tudi iskanje popolnega življenjskega stila, denarja, statusa, ki bi te rešil nezadovoljstva v življenju.

Kriza na kolektivni ravni v katero smo zakorakali z dogajanjem okoli virusa razkriva vse razsežnosti obljub, ki jih je popularno novodobno gibanje s fenomeni kot sta »Skrivnost« in »Zakon privlačnosti« z obljubami, da je vsak lahko bogat, lep in uspešen, ustvaril.

Priča smo številnim peskovnikom, kjer se otroci kregajo za lopatke in kanglice, prelagajo odgovornost za svoje življenje na sistem in upajo, da bodo različne formule razkrile skrivnost boljšega življenja, pritegnile v življenje posameznika vse kar si želi in odgnale vse kar ne deluje. Poleg tega bi vsi morali biti srečni, brez dvomov, skrbi in upravičeni do svojih želja.

Ena stvar drži kot pribita… v svoje življenje pritegneš tisto, kar je v tebi in ne tisto, kar si želiš.
Misli in um niso tako vsemogočni, da bi lahko skozi ideje in prepričanja ustvarjala svoj svet.

V resnici ga ustvarjaš skozi magnetizem tega, kar je v tebi.
Ustvarjaš ga skozi vzorce, ki so zakoreninjeni v tebi.
In tisti, ki vzorcem dajejo magnetično privlačnost so arhetipi.
Arhetipi v tebi k tebi pritegnejo ljudi ali pa jih od tebe odbijejo, v kolikor nisi uglašena z določeno zgodbo.

Dobrodošla na rumeno opečnato pot sodobnega čarovnika iz Oza.

Lyman Frank Baum, ki je leta 1900 napisal zgodbo Čarovnik iz Oza, je z njo želel posvariti ljudi in razkriti pot, ki jo je potrebno prehoditi, da bi se soočili s svojimi ranjenostmi in odrasli v odgovornega in uspešnega odraslega človeka.

Skozi zgodbo naivne Doroteje osvetli izzive na poti zdravljenja in realizacije sebe, da bi resnično odrasla. Skupaj s sopotniki na tej poti, ki v resnici predstavljajo ranjenosti sodobnega človeka v podobi Pločevinastega moža brez srca, Ptičjega strašila brez hrbtenice in možganov ter Prestrašenega leva, ki je pozabil na pogum, spoznavamo štiri preživetvene arhetipe, ki jih vsak od nas nosi v sebi.

Gre za upodobitev ranjenosti, ki smo jih deležni v otroštvu in ki nas zasledujejo tudi kasneje v življenju. Ranjenost, kontrola, zatrtost, posmeh, zanikanje ali oropanost občutka varnosti s teboj potujejo v odraslo dobo. Ustvarjajo realnost v kateri živiš.

Ti arhetipski karakterji iščejo to kar želijo v zunanjem svetu in ob tem svojo moč dajejo v roke drugim, v upanju, da si bodo zagotovili varnost, zaščitenost in preživetje.

Vendar izgubljenih virov in kvalitet kot so ljubezen, svoboda ali radost ne boš našla v zunanjem svetu pri guruju ali čarovniku, temveč v sebi. Na svoji poti se boš morala soočiti z izkrivljenimi prepričanji, mišljenjem in zaključki o sebi in svetu, ki ti v resnici ne služijo.

Vse v življenju so odnosi.

In v prvi vrsti ustvarjaš odnose iz magnetizma preživetvenih strategij, ki si jih prevzela v otroštvu, da bi v svojem življenju preživela.

Dokler teh mehanizmov v sebi ne ozavestiš, boš k sebi pritegnila ljudi skozi magnetizem uglaševanja.

Doroteja v zgodbi predstavlja naivnega otroka, ki želi pobegniti pred okoliščinami v življenju, ki so boleče. Na svoji poti sreča dele same sebe, s katerimi se mora pomiriti v sebi in jih povezati nazaj v celoto, da bi našla svojo pot nazaj Domov.

Tako Pločevinko na rumeni opečnati poti najde svoje srce v sebi, ki začne ponovno biti in ga oživi. Lev začne ponovno rjoveti in najde pogum za soočenje s svetom. Ptičje Strašilo pa začuti hrbtenico in razvije sposobnost razmišljanja z modrostjo in pokončnost.

Vsevedni, vsevidni in vsemogočni čarovnik iz Oza je postavljen v središče. Je odsev samooklicanega guruja in voditelja, ki je narcisoiden, obljublja veliko in v resnici ponudi malo ali nič.

Na svoji poti nazaj Domov Doroteja najde ljubezen in ogenj resnice znotraj sebe.
In ljubezen postane osrednja resnica v njeni Biti. A ji nič ni podarjeno. Prehoditi mora rumeno opečnato pot.

Iz prve roke vem kako je, ko se poganjaš za korenčkom, ki ti binglja pred nosom, v iskanju zadovoljstva in sreče tam zunaj. Vem kako je, ko verjameš gurujem, ki ti obljubljajo, da lahko dosežeš vse kar si zamisliš in se ženeš za uspehom, razkošnim življenjskim stilom in narcisističnim zadovoljevanjem svoje osebnosti.

Mnogi popotniki na svoji rumeni opečnati cesti, bodo svojo moč in denar dajali mnogim čarovnikom, ki bodo obljubljali marsikaj, na koncu pa našli razočaranje, zapuščenost in izdajo. Čarovnik kot predator preži na naivne in nepoučene, ki ne poznajo svoje moči in ne znajo poskrbeti zase.

Kajti vedno, ko iščeš zunaj sebe, te pritegnejo žive barve dežele Oz, ki obljubljajo več kot na koncu lahko dajo.

Zakaj?
Ker je dežela rumene poti v resnici dežela Dorotejinega notranjega sveta, bitja dežele Oz pa predstavljajo bogat spekter njene domišljije, čustev, duha. In to velja tudi zate.

Dorotejin kuža Toto predstavlja instinkte, ki se jim sodobni človek zlahka odpove zavoljo perfekcionizma, ki ga terja podoba družbe.
Toto predstavlja senčni arhetip zatrtih impulzov in instinktov, ki ni zaželen in jih zato raje skrijemo v nezavedno. Ker gre za odtujeni del Doroteje, potuje z njo kot ločen del nje.
Ravno Toto je tisti, ki vohlja naokrog in razkrinka čarovnika, saj raztrga zaveso za katero se skriva.
Toto je tisti del v tebi, ki že na začetku ve ali je nekaj zate dobro ali ne in ga običajno ne poslušaš. Naučena, da slediš navodilom glave, racionaliziraš in pogosto povoziš intuitivna sporočila duše in tvojega telesa. Zato vedno znova govorim, da je spust iz glave v telo tako zelo pomemben, da sploh lahko prepoznaš kaj je tisto, kar je zate blagodejno.

Strašilo predstavlja prestrašen del v tebi, ki se boji vsega kar predstavlja temačno, smrt ali zlo in je pozabil na moč, ki jo nosi v sebi. Tako kot ti sabotiraš samo sebe in namesto iz ljubezni kreiraš iz strahu, tudi strašilo ne zaupa vase in se ne zanese nase. Pozabil je na pokončnost in modrost in zaradi osebne krize ne zmore stati pokončno.
Lekcija Strašila je, da zmore stati na svojih dveh nogah in voditi s sočutjem in empatijo.

Lev predstavlja žrtev, ki je zmrznila svojo moč in pogum. Dokler si žrtev, si brez glasu. Ne moreš se v resnici izraziti, dokler se počutiš nemočno. Zato je tako pomembno, da zarjoveš in prideš v stik z jezo v sebi ter jo izraziš. To osvobaja leva v tebi.

Pločevinko je tog, rigiden in njegova čustva so zaklenjena. Najti mora svoje srce. In ko ga najde stopi v ljubimca, ki ljubi življenje v celoti. Toga oseba se identificira s svojim mentalom, s svojo glavo in intelektom, ker ga je strah intimnosti in senzitivnosti srca. Simbolično gledano Pločevinko potrebuje naoljiti svoje zglobe, da bi lahko bil bolj pretočen in v stiku s seboj in s svojim srcem.

Dobra čarovnica Glinda je tista, ki Dorotejo spomni na njene rdeče čevlje, na njene notranje moči, vendar ti to, da nekdo drug podeli svojo modrost ne pomaga dosti, dokler si je ne prisvojiš, jo utelesiš in jo daš v prakso. Nihče ne more narediti tvojega dela namesto tebe. Lahko pokaže pot. Tako kot Glinda Dorotejo usmerja, vendar je na Doroteji, da se zave svojih moči in notranjih virov, ter jih integrira v sebi.

Veliki čarovnik predstavlja iluzijo moči, uspeha in hitrih rešitev, ki jih je dandanes na voljo res obilo. Sodobni človek želi čarobno tableto, formulo, ki deluje, hitro rešitev za težavo, čudež in nekoga, ki mu bo to dal. Čarovnik je v resnici majhen, negotov stari mož, ki se skriva za zaveso in uporablja manipulacijo, trike, laganje, ustvarjanje lažne podobe in projekcijo na druge, da druge vleče za nos. Toliko je ljudi, ki blefirajo in zavajajo, ustvarjajo iluzijo tega kar želiš videti, zato je tako pomembno, da imaš notranjega vodnika, da se naučiš biti starš sama sebi in voditi sama sebe, da znaš poskrbeti zase, upravljati s svojimi čustvi in biti čustveno inteligentna.

Gospa Gulč predstavlja zatrte in potisnjene senčne energije, ki so del nezavednega in ko zatiraš negativne občutke v sebi se prelevijo v jezne, hudobne dele tako tudi gospa Gulč postane hudobna čarovnica. Hudobna čarovnica Doroteji ne more škoditi, ne more je poraziti kot ji tudi ne more dati darila. S hudobno čarovnico se mora spopasti v sebi in vzeti svojo moč nazaj, poklicati delčke svoje duše nazaj in se opolnomočiti.

Pogosto je tisto, kar te osvobodi kriza ali intervencija.

Ker kriza razkrije lažni jaz, persono, ki si jo zgradila za javnost, da bi ustregla, da bi preživela.

Lažni jaz je potrebno razkriti in razgraditi, da bi lahko v polnosti razkrila izvorni jaz, ki je v tebi.
Zato je potrebno odrasti.
Vzeti svojo moč nazaj.
Se postaviti zase in prevzeti odgovornost zase.

Doroteja se opolnomoči skozi soočenje s čarovnikom in v procesu pozdravi sebe.
Najti mora dele sebe, ki se jim je odpovedala in jih povezati nazaj v celoto.
V stiku s svojim notranjim virom, s polnim potencialom, ki ji je na voljo prevzema polno odgovornost za svoje izbire in poti, ki jih ubira.

Na koncu ugotovi, da je njena pot nazaj Domov z rdečimi čevlji, ki jih je vedno imela s seboj.
Ne gre za eno stvar, ki jo imaš ali jo dobiš. Tisto, kar te pozdravi in opolnomoči je pot, ki jo prehodiš.

Kajti Dom vedno neseš s seboj kamorkoli greš.

Doroteja na svojem popotovanju prepozna, da žive barve dežele Oz niso tisto, kar jo oživlja, da je ljubezen tista, ki je pomembna in da je njena teta Ema tista, ki jo ima res rada.

In da ga ni mesta na svetu kot je Dom. Da sebe vedno neseš s seboj kamorkoli greš. Kajti Dom je v resnici povsod, kjer se nahajaš, ko srečo ponotranjiš in prepoznaš, da je ne moreš najti v zunanjem svetu.

Soočiti se je potrebno z notranjimi demoni, da bi našla zaklad notranje celovitosti in radosti.
Opustiti je potrebno iluzijo lažnega jaza in lažno realnost, ki jo ustvarjaš skozi magnetizem tega kar je v tebi.
Bolj, ko se zavedaš arhetipskih vzorcev s katerimi se boš srečala na svoji poti, kaj lahko pričakuješ, lažje boš potovala po tej poti nazaj k sebi.

Če so tvoje izbire nezavedne, reagiraš in si v boju, begu ali zmrznjena v zanikanju.
In v tem primeru pustiš, da te ovire na poti odvrnejo od razcveta, zaradi katerega si tukaj.
In to kar iz svojega potovanja vem je, da ti orodja in veščine na tej poti lahko pomagajo in pohitrijo tvoje premikanje.

V resnici je vse že v tebi.
Dejstvo je, da si že dovolj.

To kar je potrebno je, da to ozavestiš v sebi in zaživiš v sebi. Iz sebe v svet tam zunaj.
Kako to narediš?

Da prehodiš svojo pot.
In se vrneš nazaj Domov.

Na voljo je druženje Objemi Sebe, kjer s teboj podelim štiri preživetvene mehanizme, ki zate držijo ključe, ki ti bodo odklepali vrata na tvoji poti nazaj k Sebi, nazaj Domov.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena

Svetovni dan sestrstva

Svetovni dan sestrstva praznujemo 5. oktobra.

Gre za globalno praznovanje povezanosti vseh žensk kot dušnih sester. Gre za zavezo, da druga drugo podpiramo, negujemo in zaščitimo.

Shakti Badhan je indijski praznik, ki je nastal kot odgovor na Rakhsha Badhan. Rakhsha Badhan se v Indiji praznuje avgusta, ko sestre privežejo sveto nit povezanosti na zapestje brata, kar simbolizira sestrsko ljubezen in molitev za dobrobit bratov.

All Ladies League so začele s pobudo, da se Shakti Badhan praznuje 5. oktobra, ki je edinstven način povezovanja žensk ne le v Indiji, temveč po vsem svetu.

Gre za pobudo, da ženske namesto sovraštva, tekmovalnosti, sojenja, kritiziranja med ženskami, spodbudimo dušno povezanost podpore, celovitosti, praznovanja, da stojimo druga z drugo in druga za drugo.

Dušno sestrstvo simbolizira pripadnost, povezanost, podporo, praznovanje druga druge, pomoč druga drugi v tem, da vsaka postane ta ženska, za katero se je rodila, da je.

Namesto individualizma, samozadostnega posameznika, dušno sestrstvo prinaša s seboj pomembno sporočilo, da je pripadnost in povezovanje tisto, ki nas lahko popelje v drugačno prihodnost.

Sestrstvo namreč ustvarja sveti prostor za zdravljenje.
Spodbudi te, da se spustiš v globino svoje ženske duše in v sebi prepoznaš kdo si in zakaj si tukaj.

Ženske znamo biti priča druga drugi s sočutjem. Vsaka potrebuje to, da je ugledana in da prepozna svojo dragocenost. Če nam starši niso dali tega prostora na voljo, je pomembno, da najdemo skupnost, v kateri smo ugledane in slišane, kjer čutimo podporo in varnost, da se resnično odpremo in smo ugledane, take kot smo.

Vsaka ženska na ta planet prinaša dragocene dragulje, vendar jih ne more podeliti z ljudmi in s svetom, dokler jih ne prepozna v svoji notranjosti in dokler sama resnično ne pozna in vidi sebe in svojega Darila.

V družbi v kakršni odrašča sodobna ženska tega prostora ne dobi in zato pogosto potrditev išče v zunanjem svetu, saj je izgubila stik s svojo Shakti, življenjsko, žensko, kreativno energijo, ki je v njej.

Shakti je božanska ženska energija, kreativna sila in badhan pomeni povezava.

Shakti Badhan nas spomni na povezanost s svojo žensko močjo, hkrati pa predstavlja povezanost med vsemi sestrami. in božansko ženstvenostjo, ki jo vsaka uteleša.

To je tudi čas, ko si ženske izmenjajo sveto Shakti zapestnico, nit, trakec, druga drugi ga zavežejo na zapestje, kot simbol močne vezi povezanosti v sestrstvu, da poveča moč ženske v njeni notranjosti, da žensko, za katero se je rodila, da jo živi podeli z ljudmi in s svetom.

Shakti zapestnica te spominja na Shakti, ki teče od ženske k ženski.

5. oktober je dan, ko se ženske na različnih delih sveta družijo, si pomagajo in podelijo, kaj lahko naredijo druga za drugo in za svet. Dušno sestrstvo nam omogoči, da začutimo druga drugo in da stopimo v celoto, ki jo vsaka nosi v globinah svoje duše. Pomembno je, da se spomnimo, da je v resnici vse Eno in je eno v vsem, ni ločenosti.

Vendar je potrebno to prepoznati, ugledati v sebi, kajti stvari, ki jih ne vidiš, so zate nevidne, ne obstajajo, četudi so v tebi. Dejstvo je, da vsaka v sebi nosi ogromne potenciale, vendar je od tvoje sposobnosti, da jih prepoznaš in ugledaš, jih utelesiš in zaživiš odvisno, ali bodo resnično uporabljeni in prepoznani s strani ljudi in sveta.

Šele, ko si polna v sebi, lahko to, kar imaš, deliš iz presežka v sebi. Pomembno je, da je tvoj notranji vodnjak poln, da lahko podeliš stvari z drugimi. Dokler si ti v sebi prazna je vse kar lahko deliš z drugimi ta praznina, ki zeva v notranjosti. In ta občutek notranje praznine smo se navadile polniti s stvarmi, z odvisnostmi od ljudi, substanc, aktivnosti. Vendar praznine nikoli ne moreš zares zapolniti. Nikoli ni dovolj in vedno čutiš pomanjkanje virov, energije in časa.

Ta globalni dan je kot dvig vala prizadevanj in vodstva, ki ga ženske prevzamejo na kolektivni ravni. Vsaka ženska, ki je v svoji raznolikosti del te pobude, prispeva h glasu Enosti, povezanosti, kjer je vse Eno in je Eno v vsem. Ravno zaradi te močne simbolike sem povabila moje dušne sestre, da podelijo svoj uvid, svojo izkušnjo sestrstva s teboj.

In nastala je brezplačna video serija Globine razcveta Ženske, kjer delimo svoje uvide in spoznanja, svoje zgodbe, navdihe in sočne podrobnosti, kaj sestrstvo pomeni za vsako od nas. Serija je na voljo ob prijavi na portal Varuhinja. si.

Anais Nin je nekoč izjavila, da je Ženska kot popek. Ko je bolečina tega, da si v njem, močnejša od strahu pred tem, da se razcvetiš, si pripravljena na razcvet. In zanimivo je, kako vstopamo v ta razcvet. Pogosto skozi bolečino razpada življenja, kot ga poznamo.

In takrat so tvoje dušne sestre kot mreža, ki te ujame, takrat, ko padeš. Ob njih čutiš podporo, pripadnost, čutiš, da si sprejeta točno taka, kot si. In daleč od tega, da bi te dušne sestre ujčkale in ti pustile, da se smiliš sama sebi. Dušne sestre so ob tebi, da te spomnijo na tvojo zavezo sama sebi, da zaživiš kot ta Ženska, za katero si se rodila, da Si. Spomnijo te na potenciale, ki speči čakajo v tebi. Čakajo, da jih najdeš in zaživiš.

Srčna želja vsake soustvarjalke razcveta ženske je, da se nikoli nobena ženska ne bi počutila samo. Da bi vsak ženska imela vsaj eno dušno sestro.

5. oktober je dan, ko druga drugo spominjamo, da v sebi nosimo moč ženstvenosti in da lahko darilo opolnomočenosti podelimo druga z drugo, tako da stojimo druga z drugo, druga ob drugi in druga za drugo.

5. oktober je priložnost za vse ženske, da praznujejo svojo edinstveno ženskost in da pokažejo z majhnimi gestami, kako pomembno je dušno sestrstvo, skozi izmenjavo Shakti zapestnice (trakec, zapestnica, ki si jo ženske podarjajo med seboj).

To je čas, za prebujanje sestrstva na vseh sferah, da se povežemo v duhu in duši kot Eno.
Svetovni dan sestrstva je dan, ki povezuje ženske in jih navdihuje, da skupaj soustvarjajo svet, ki ga vidijo v svojih vizijah. Da svoje edinstveno Darilo, talente, svojo žensko dušo podelijo z drugimi ženskami, z ljudmi in s svetom.

Taja Albolena

Samhain

Samhain, 31. oktober
Ključ: Počitek
Simbol: Buča, jabolko, črna mačka
Kristal: Jet, Obsidijan, Črni turmalin

Samhain je najpomembnejši keltski praznik, saj označuje začetek Keltskega novega leta in je bolj poznan kot Haloween ali noč čarovnic.

To je noč, ko je mogoča komunikacija z duhovi prednikov. Na to noč je tančica med svetovi najtanjša. Praznoverje je preživelo originalni pomen, ko so se bitja narave, vile, palčki, škrati, salamandri in ondine, umirila in nehala s svojim običajnim delom, skrbjo za naravo. Začelo se je obdobje počitka in notranjega opazovanja. Ta praznik označuje tudi tretjo in zadnjo žetev.

Samhain je čas prehoda, v katerem se v temi razvijajo nova pojmovanja, ki se pripravljajo na novo rojstvo. Gre za praznovanje smrti, kajti smrt starega predstavlja katalizator za transformativno alkimijo ponovnega rojstva. Vse staro mora umreti, da naredi prostor novemu in ta praznik simbolizira ta proces. Samhain predstavlja konec starega leta in začetek novega leta. Gre za zaključek enega cikla in nov začetek, ki razkriva nove možnosti.

Začne se s spustom v temo, ki je znotraj nas, z namenom, da bi našli notranji svinec, ki predstavlja alkimistovo osnovno substanco, ki jo v notranji posodi spremeni v zlato.

Samhain je bil tradicionalno praznik globoke povezave z lastno duhovnostjo in duhovnimi koreninami. Gre za čas preiskovanja lastne duše in za soočanje z notranjim svincem, ki me vleče navzdol. Osvobajanje starega ti omogoči, da tvoja notranja plodna prst sprejme nova semena, nove poti, ki se oblikujejo v temi. Samhain slavi mir v temi pred začetkom novega ciklusa in časti vmesni prostor med svetovi in med dimenzijami. Predstavlja začetek najglobljega, najtemnejšega dela leta, začetek zime.

Tukaj dopustimo, da naš stari jaz umre, da se lahko rodimo na novo. To je večer posvečen tistemu delu boginje, ki predstavlja modro žensko. Boginja Hekata odpira pot, po kateri staro leto odhaja in novo prihaja. Simbolično predstavlja križišča, kjer se srečujejo svetovi.  Povezuje plodnost s smrtjo. Čez dan omogoča bogato žetev, ponoči pa je boginja magije, duhov in grobov. Je boginja ciklusov, ki vključujejo smrt in ponovno rojstvo. Je kraljica podzemlja, ki nosi baklo in osvetljuje pot v prihodnost.

Hekata, boginja intuitivne in jasnovidne modrosti, je naša notranja priča na vsakem križišču. Kot opazovalka nas nagovarja v simbolnem jeziku sanj in za nas ustvarja povezave. Hekata vidi v tri smeri hkrati, vidi povezavo med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo.
Ko prispete na cestni razcep, je tam. Vidi, od kod prihajate in, kam vas lahko popelje dvoje poti iz razcepa.

Če ste pozorni na sanje in sočasnosti, če črpate iz nakopičenih izkušenj ter uporabljate intuicijo, ko se odločate za smer, poznate arhetip.

Hekata je boginja intuicije. Za intuitivnega človeka ni nič skrivnostnega ali nadnaravnega, da vidi, kako se je situacija razvila ali od kod nekdo prihaja. Z intuitivno zaznavo je mogoče prepoznavati vzorce, ki povezujejo pretekle situacije ali razmerja in sedanje okoliščine.

Hekata je kot notranja priča molče navzoča na pomembnih križiščih v našem življenju.

Priporočam, da na ta dan odpustiš vse svoje zamere in bolečine. Napiši seznam vsega kar odpuščaš na list papirja in ga zažgi. Kot zaščito pred duhovi je staro priporočilo, da na ta dan nosiš pri sebi črne kamne.

DIVINE.SI

Dogodki

 

Stopi na mrežo Luči

Zdaj je čas, da vsaka ženska stopi na svoje mesto na mreži Luči.

Svet nas potrebuje, drage ženske.
Zdaj bolj kot kadarkoli prej.

Zdaj je čas, da stojiš v svoji moči kot ženska, namesto da si žrtev okoliščin.
Zdaj je čas, da nehaš bežati sama pred seboj in se namesto tega ustaviš in se soočiš s tem, kar te preganja.

Zdaj je čas za srčnost.
Za samospoštovanje.
Za cenjenje sebe.
Za zaupanje vase.
In da se zaneseš nase.

Tukaj si z razlogom.
Kot duša si izbrala ta čas, tukaj in zdaj.
In tisti, ki bodo prišli za nami bodo o tem času, v katerem danes živimo, govorili kot o času, ko se je pisala zgodovina kot je do tega časa niso poznali.

Živimo v posebnem času.
V času velikih sprememb.
V času velikih izbir.

Žensko čas kot je ta, v katerem smo, izoblikuje.
Rojena si bila za ta čas, tukaj in zdaj.
Danes je svet v negotovosti…

In vem, da v sebi slišiš klic, da vstaneš.

Čutim, da je zdaj čas, da vsaka stopi na svoje mesto na mreži Luči.
Da najdeš svoje pleme.
Ker življenje nikoli več ne bo, kot je bilo.

Res je v teh dneh prisotno veliko strahu in negotovosti.
Ne vemo kam plujemo.
Nihče ne ve, kaj se bo rodilo iz vsega tega.

Vendar je ena stvar gotova.
Imaš življenje.
Lahko ga živiš na polno ali pa životariš.
To je razlika med tem, da izkušaš ljubezen ali strah.

Dano ti je telo.
In dan ti je dih.
Dana ti je izbira.
Lahko pustiš svetu, da te usmerja in diktira kako se boš premikala ali pa zapičiš svojo zastavico v tla in vodiš z zgledom.

Pomembno je, da se skupaj premaknemo onkraj strahu in vodimo iz ljubezni, z ljubeznijo, za ljubezen.

Zdaj je čas, da deliš s svetom to, kar je tvoje darilo, da ustvariš zdravilno vzdušje s svojim zgledom, s svetim prostorom, ki ga ustvariš in držiš iz svoje notranjosti.
Tvoja srčnost, tvoja intuicija, tvoja empatija, tvoja modrost so v teh časih lahko zvezda severnica drugim, ki jim kaže pot nazaj k sebi.
Izbiro imaš

In vedi, ti si rojena za čas kot je zdaj.
Rojena, da vodiš s srcem in si zgled za dekleta, ki prihajajo za tabo.

Skupaj bomo 20.10.2021 na polno luno stopile na mrežo Luči.

Si zraven? Pofočkaš se >>>TUKAJ<<<

mreza

Sladki Pelin

SLADKI PELIN (Artemisia annua)

Zadnje čase pri nas pogosto slišimo o sladkem pelinu, nasprotno, pa ga proti malariji, za zniževanje temperature, kot sredstvo proti nekaterim vrstam raka, pri zlatenici, proti vnetjem, gripi, herpesu, menstruacijskih bolečinah, diabetesu in verjetno še čim, v Aziji uporabljajo že tisočletja.

Kitajska znanstvenica Youyou Tu je leta 2015 prejela Nobelovo nagrado za medicino, saj je dokazala, da zdravljenje z artemisininom, izvlečkom iz sladkega pelina močno zmanjša smrtnost pri bolnikih obolelih za malarijo. Odkrila je, da artemisinin skupaj z železom v krvni plazmi tvori kisikove radikale, ki ubijejo povzročitelja malarije, ki živi kot znotrajcelični parazit, v rdečih krvničkah. Tudi pri raku deluje podobno.

Sladki pelin (Artemisia annua) je enoletna rastlina.
Izvira iz Azije, a je razširjen po celem svetu. K nam je verjetno prišel s Turki.

Spada v družino nebinovk, kamor sodita tudi navadni pelin in pehtran.
Kljub svojemu imenu, je sladki pelin precej grenka rastlina, z izrednim vonjem.

Razmnožujemo ga s semeni, ki kalijo na svetlobi, torej jih ne prekrivamo z zemljo.
Sejemo ga spomladi, da dobimo sadike, ki jih enkrat prepikiramo in v maju, ko ni več pozeb, posadimo na vrt.
Sejančki so zelo drobni, nežni in občutljivi, zato moramo biti zelo previdni ob zalivanju. Najbolje je, da zemljo do kalitve pršimo, kasneje pa sejančke zalivamo od spodaj, iz podstavka, tako, da zemlja sama vleče vodo navzgor.

Rastlinice se zelo rade obračajo k svetlobi, zato jih je potrebno dnevno obračati. Tudi na vrtu jih posadimo na svetlo, a ne presončno mesto. Zraste v košato, do 2 m visoko grmičasto rastlino, z nežnimi, globoko narezljanimi, po kamilici dišečimi listki in drobnimi zeleno – rumenimi cvetovi, ki se odprejo konec avgusta ali v začetku septembra. Steblo je gladko, zeleno, do rjavo-vijolične barve.
Ob cvetenju je rastlina primerna za žetev. Posušimo s stebelc osmukane cvetove z nekaj lističi.
Temperatura pri sušenju se ne sme dvigniti nad 40°C, sicer se, na temperaturo nestabilen in občutljiv artemisinin, izgublja v zrak. Poleg artemisinina, so učinkovine v sladkem pelinu še kumarini, flavonoidi, fenolne kisline.

Ker je artemisinin bolj lipofilna, kot hidrofilna spojina, je bolj topen v maščobah, kot v vodi. Tudi prevroča voda razgradi del artemisinina, zato je bolje da kot poparek, pripravimo hladen namok s kančkom maščobe oz. še boljša je uporaba alkoholne tinkture , saj se v alkohol izlužijo tako maščobno, kot vodno topne učinkovine.
Uživamo lahko tudi izoliran artemisinin v tabletkah, a tukaj moramo paziti, da ne gre za sintetične učinkovine. Priporočljivo je tudi sočasno jemanje pripravkov iz železa, kadar ga pijemo ob težjih boleznih, kot sta rak ali malarija.

Sladek pelin se, razen za zdravljenje malarije in nekaterih vrst raka, uporablja tudi za bakterijske okužbe, kot so driske in okužbe prebavil, bolezni, ki jih povzročajo paraziti in pršice, glivične okužbe pljuč, prehladi, pri razdraženem želodcu, zlatenici, psoriazi, herpesu in drugih avtoimunih boleznih, pri izgubi apetita, premajhnem izločanju žolča, bolečih menstruacijah …

Z maceratom iz sladkega pelina lahko negujemo tudi kožo. Tudi skozi njo telo dobi nekaj učinkovin iz sladkega pelina. Če imamo doma alembik oz. destilator, si iz sladkega pelina lahko naredimo tudi hidrolat in eterično olje.
Eterično olje vmešamo v hladno stiskano olje, s katerim masiramo telo ali ga damo v izparilnik, za udišavljanje zraka. Uporablja se tudi v parfumski in kozmetični industriji. Ima protimikrobno delovanje.
S hidrolatom lahko mažemo herpes, lahko pa ga tudi uživamo, po žlico v dva deci vode.
Zaradi možnega tveganja za zarodek, naj se ga v večjih količinah izogibajo nosečnice.

Čaj za preventivo

Čaj za dvig imunskega sistema in preventivo pijemo enkrat tedensko. Pripravimo ga tako, da eno žlico sladkega pelina čez noč namočimo v pol litra vode. Zjutraj vse skupaj pogrejemo na približno 40°C, dodamo žličko hladno stiskanega olja in pustimo še 15 minut. Nato precedimo in ocejeno zelišče še pokuhamo v 2 dcl vode, precedimo, tekočino ohladimo in pomešamo s hladnim namokom. Pijemo počasi čez cel dan.

Kura s čajem sladkega pelina

Čez noč namočimo dve skodelici s po eno žličko zeli posušenega sladkega pelina in 250 ml vode segrete na 40°C, dodamo žličko hladno stiskanega orehovega ali svetlinovega olja in pokrito pustimo 12 ur. Eno takšno skodelico pa pripravimo zjutraj, da bo pripravljena zvečer. Nato precedimo in dodamo malo limoninega soka. Namok pijemo trikrat dnevno en teden. Nato naredimo tridnevni premor in tako nadaljujemo. Ob tem vsak dan jemljimo dober železov preparat.

Macerat iz sladkega pelina
Steklen kozarec napolnimo z napol posušenim sladkim pelinom. Nanj prelijemo hladno stiskano olje iz mandljev, orehov, konopljinih semen ali katero drugo po izbiri. Kozarec zapremo in ga damo na toplo mesto za nekaj tednov. Med časom maceracije ga dnevno potresemo. Nato olje odcedimo in ga hranimo v temnih steklenicah. Nanašamo ga na vlažno kožo. Uporabimo ga za vnetja kožnih živcev, pri bakterijskih in glivičnih okužbah kože, modricah, artritisu in drugih bolečinah v sklepih.

Patricija Šenekar