Ena tistih stvari, ki mi je bila osupljiva, ko sem začela malo bolj podrobno spoznavati vpliv patriarhata na žensko je bilo to, kako je patriarhat ustvaril podobo Idealne ženske ali Popolne ženske, ki ji moraš ustrezati.
Če ji ne, potem je s teboj nekaj hudo narobe.

Lahko imaš občutek, da si polomljena ali pa nora, ker ne ustrezaš idealni podobi »Barbi« ženske, ki mora biti lepa, všečna, umirjena, ustrežljiva, prijetna, pridna, produktivna, darežljiva in pozorna na potrebe vseh okoli sebe.

Da ne vznemirja drugih s svojim čustvovanjem. Ne sme biti jezna ali se razburjati.
Da ignorira svoje potrebe in se razdaja za druge. Ne sme poskrbeti za svoje potrebe oziroma potrebuje dovoljenje, da to naredi.

Če kršiš pravila, si kaznovana, zasramovana ali celo uničena.

Osupljivo je to, da če vprašaš žensko, kakšna je podoba uspešne, popolne ženske, da v glavnem vse zagledamo identično podobo.

Poglej kakšna je tvoja popolna ženska;

Je suha, lepa, dih jemajoča v vsakem oblačilu?
Dela polni delovni čas in obožuje to kar počne?
Ima ob vsem kar počne še vedno čas za otroke in partnerja in je vedno prijetna, spočita in dobro razpoložena?
Je izjemna kuharica in peče najboljše slaščice na svetu?
Je njen dom urejen in pospravljen do zadnjega kotička?
Je vedno srečna, pozitivno naravnana in zabavna?

Kakšna je tvoja popolna ženska? Opiši jo!

Podoba, ki jo imaš v svoji glavi, se je oblikovala skozi čas in nanjo so vplivali tako tvoja družina, kot družba, pop-kultura in mediji.

Razlog zakaj se toliko žensk danes bori s sabo samopodobo in imajo težave z lastno vrednostjo gre pripisati primerjanju s popolno žensko, ki poteka čisto na nezavedni ravni.

Ko znotraj sebe ugotavljaš, da tudi približno nisi blizu svoji popolni ženski to v notranjosti prebudi občutke krivde, nezadostnosti, neprimernosti, neprivlačnosti. Kljub temu, da v resnici popolna ženska sploh ne obstaja.

Težava s popolno žensko je tudi v tem, da velika večina žensk moške v svojem življenju primerja s to popolno žensko, ki živi v njeni glavi.

Popolna ženska bi v tem primeru vedno zložila posodo iz pomivalnega stroja, ko le-ta zapiska, da je končal s svojim delom, odnesla bi smeti brez da bi ji kdo karkoli rekel, tudi v sanjah se ne bi takoj po tem, ko je prišla domov, zavalila na kavč in vegetirala pred tv sprejemnikom in predvsem bi z velikim veseljem poročala o vsem, kar se ji je zgodilo čez dan.

Na žalost moški ravno tako kot me same ne morejo priti popolni ženski niti do kolen.

Tvoja notranja zgodba »popolne ženske« razkriva standarde in vrednote, ki jih običajno sploh ne vidiš.

Ti standardi vplivajo na tvoje zaključke in prepričanja o svetu, ki kasneje vplivajo na akcije in tvoje obnašanje.

Brez dvoma ti standardi močno vplivajo na tvoja pričakovanja do same sebe, pa tudi do moških, kar se kaže v upanju, da se bo zgodil čudež in se bo moški spomnil, da bi sam od sebe izpraznil pomivalni stroj. Ko nekaj časa vztrajaš, obupaš in stroj izprazniš sama, ali pa greš v pritoževanje in sitnarjenje, kar izčrpava tvojo življenjsko energijo.

Osupljivo je to, da je popolna ženska nekaj, kar je v družbi postalo standard, ki se mu poskušamo približati.

To, da si lepa, prikupna, prijetna, umirjena, radodarna, vedno srečna, dobro razpoložena, pozitivno naravnana, zabavna in pozorna na potrebe drugih, da si v službi drugih in si vse za vse, se pričakuje od tebe.

Če si drzneš slediti svojemu namenu in svojim srčnim željam, te družba zatre… ker kdo ti misliš da si!? Obnašaj se. In sledi pravilom, ali pa….

In če slediš temu družbenemu uroku v katerega smo hipnotizirani vsi, dokler se ne prebudiš, si prepričana, da bi vsi morali trpeti skupaj s teboj.

In če vidiš nekoga, ki se ne trudi, da bi bila urejena, kot iz škatlice, prijetna, pridna in poslušna, te to razbesni. Ali pa če se ne trudi, da bi nadzorovala svoja čustva, da se drugi ob njej ne bi počutili neudobno. Ali pa če uporablja čas, denar in delo, da izboljša svojo dobrobit, namesto nekoga drugega.

V takih primerih se ženske okoli tebe sprašujejo kaj je narobe s tabo!?
Če morajo vse slediti pravilom, se pričakuje tudi od tebe, da se prilagodiš in si poslušna.

Ko ti enkrat zmanjka strategij, ki bi jih poizkusila, da bi jo pripravila do tega, da dela po pravilih… kar vključuje kritiziranje, pritoževanje, tihe urice ali zasramovanje, si ženske razložimo stvari po svoje.

In ker smo ženske iznajdljiva bitja sčasoma poskušamo spremeniti stvari tudi s pomočjo meditacije ali afirmacij. in sčasoma ugotovimo, da tudi to ne deluje.

Primerjanje s popolno žensko te vedno znova vodi v pogubo.

Zato je tako zelo pomembno da prepoznaš ta ideal v svoji notranjosti. To je prvi korak.
Ko jo zagledaš v sebi in prepoznaš nemogoče standarde, ki jih postavlja, lahko spremeniš svoj pogled in nehaš upoštevati mnenje svoje popolne ženske.

Dejstvo je, da se zelo malo žensk dejansko spogleda s svojo popolno žensko, vendar dokler ne poznaš njenih stališče in pogledov, boš vedno znova primerjala svojega moškega z njo.
Če težko prepoznaš kaj je njeno mnenje, se v primeru zaključkov glede moških vprašaj, če to primerjam s kom?

Pogosto šele, ko identificiraš svoj pogled na stvari, zagledaš nesmisle, ki so bili prej popolnoma skriti tvojim očem.

To, da prepoznaš, si priznaš in sprejmeš svojo popolno žensko bo brez dvoma močno vplivalo na vse tvoje odnose v tvojem življenju in hkrati tudi povečalo tvoje zaupanje vase.

Če te zanima več o tem, kako upokojiš svojo popolno žensko me pocukaj za rokav. V individualnem mentorstvu te vodim skozi proces razpuščanja tega dela v sebi.

Zavedanje tega dela v sebi pa je prvi korak v procesu.
Vesela bom povratne informacije s tvoje strani.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Po dveh letih ustrahovanja se kao vračamo nazaj v »normalo«.
Vendar se večina ljudi ne zaveda, da se s sproščanjem ukrepov težave šele začenjajo.

Zakaj?

Človeško telo je zelo v zdržljivo. Vendar dolgotrajno ustrahovanje pušča posledice.
Ne glede na starost negativno vpliva na telesno in duševno zdravje. Kaže se v anksioznih motnjah – največkrat v obliki posttravmatične stresne motnje. Zanjo je značilna anksioznost po izpostavljenosti močnemu stresu. Kaže pa se tudi v depresiji.

V občutku notranje praznine.

Občutek praznine se lahko udejanja kot osamljenost, zmedenost glede svojega življenja, izgubljenost ali pa v pomanjkanju motivacije in apatičnosti.

To praznino v svojem srcu lahko čutiš ob hormonskih spremembah v svojem telesu, ob izgubi službe, drage osebe ali pa ob izgubi življenja, kot si ga poznala, ki ga je prinesla pandemija.

Takrat, ko življenje od tebe terja, da se spogledaš s seboj in s tem kdo si, te to lahko pelje v občutek izgubljenosti in notranje praznine.

Izziv notranje praznine je v tem, da delovanje, to da se trudiš še bolj in delaš še več, ne pomaga.

Če si ti prazna, so vsa dejanja, ki jih delaš enako prazna.

Drugi izziv notranje praznine je v tem, da je ne moreš zapolniti z zunanjimi stvarmi.
Več stvari, več ljudi, več dela, več substanc, več česarkoli v resnici ne pomaga.

To je tisto, kar vidim v tem času, ko so se ukrepi sprostili in je občutek, da zdaj lahko narediš vse tisto, kar v dveh letih nisi mogla, vendar ne glede na aktivnosti, ki so ti zdaj na voljo ugotavljaš, da ti nič od zunaj ne more napolniti tega notranjega občutka praznine.

V čem je fora!?

Skozi svojo izkušnjo sem prišla do tega spoznanja, da je izpolnjenost nekaj, kar je notranje delo. Tega ne moreš dobiti iz zunanjega sveta.

Težava ni v tem, da se ne bi trudila, da bi praznino napolnila.
V resnici se ves čas trudiš.

Poznaš vse nasvete; vadba, smutiji, pobarvanke, sproščujoče kopeli, dnevnik hvaležnosti, umik, počitnice, vse kar lahko stisneš na svoj neskončni seznam obveznosti.

Težava ni v tem, da ne bi poskusila. Ker poznaš vse načine, ki jih priporočajo.
Težava je v tem, da je postalo to, da poskrbiš zase še en cilj, ki ga moraš doseči na svoji to-do listi.

Ampak, če si ti v sebi prazna, so vsa dejanja, vse aktivnosti enako prazne.

In moški ti tukaj ne more pomagati.
Za moškega je praznina blaženost.

Za žensko pa je občutek čustvene izpraznjenosti kot bi umirala na obroke.
Ta občutek izpraznjenosti pri ženski najmočneje vpliva na zdravje, odnose in delo.

Kako vem?

Ker je bil to moj problem.
In dolgo časa sem mislila, da je to samo moj problem.

Da je nekaj narobe z menoj, ker če bi bilo vse v redu, ne bi čutila take praznine v sebi.

Tisto, kar je bila res velika težava zame osebno pa je bilo najti vzroke, dobiti razumevanje kaj je v ozadju, spoznati mehanizme, kako stvari delujejo in zakaj do tega pride in pa soočenje z največjim sovražnikom, ki ga ženske imamo in ki te od rojstva naprej vodi v to, da na neki točki prideš do te praznine v sebi.

Ker roko na srce je igra, katere del si prirejena.
Večina knjig za samopomoč o tem ne govori.

Zakaj?

Ker svet obravnavajo skozi moški pogled kjer za težavo vedno poiščeš rešitev.
In knjige ti ponudijo 5 načinov, 7 trikov ali zmagovalno strategijo za to, da se rešiš občutka praznine in jo zapolniš, brez da bi ti povedala, da je igra prirejena in v njej v resnici ne moreš zmagati.

Šele, ko prepoznaš in si priznaš to, da je igra, ki jo igraš prirejena in narejena tako, da v njej ženska ne more zmagati, lahko začneš igrati po svojih pravilih.

Srečna ženska je tista, ki bo spremenila svet.

Leta 2009 sem dobila to sporočilo, da če bi vsaka ženska postala najsrečnejši človek na svetu, bi spremenile svet, dobesedno čez noč.
Ko dobiš tak notranji navdih včasih ne veš kaj bi z njim.
Ne, ni imelo nobenega smisla, še posebej zato, ker sem bila v tistem obdobju kot razvalina. Moje življenje je razpadalo na prafaktorje. In reševala sem ga kakor sem sama najbolje vedela in znala.

Zato lahko iz prve roke povem, da več vadbe, smutijev, pobarvank, pozitivnega razmišljanja, sproščujočih kopeli in ostalih dobronamernih praks, ki so ti mogoče včasih pomagale, ne naredi trika.

Tvoj instinkt za preživetje ve, da je potrebno nekaj ukreniti in zato se res trudiš z ljubeznijo do sebe.

Poskusiš vse, da bi poskrbela zase.
Tudi jaz sem.

Težava je v tem, ker so stvari v tvoji notranjosti zvezane tako, da ti en del v tebi sporoča, da je to, da poskrbiš zase sebično, zato lahko tvoja prizadevanja, da bi poskrbela zase in ljubila sebe, stvari še poslabšajo, saj veš, samosabotaža in to…

Tvoja prizadevanja aktivirajo kaznovanje ali iz zunanjega sveta ali pa iz tvoje notranjosti. In to je bilo nekaj, česar nisem mogla razumeti…

Kako lahko to, da ljubiš sebe, stvari še poslabša!?

V sistemu dominance, v družbi, ki jo oblikuje sindrom razdajanja so te naučili, da je prioriteta ta, da ugajaš, ustrezaš merilom družbe, da si prikupna, vesela, umirjena, radodarna in pozorna na potrebe drugih.

Verjameš v to, da je tvoja moralna obveza, da si dolžna poskrbeti za vse okoli sebe.
Da si vse za vse.

Če ti to ne uspe, verjameš, da si zguba. In ker si zguba (nisi dovolj xyz), si zaslužiš kaznovanje. Naučiš se, kako kaznovati sama sebe.

Razumevanje kako do tega pride zelo pomaga, da lahko stvari razpustiš in predvsem, da ugotoviš, da nisi sama, da se to ne dogaja samo tebi in da se nehaš kaznovati. ker to izkušaš.

Razdajanje te poskuša odvrniti od tega, da slediš svojemu življenjskemu namenu, temu, da bi svoje darilo, ki je v tebi, delila z ljudmi in s svetom.

Težava, ki jo zagotovo poznaš iz prve roke, ko se zavežeš temu, da boš poskrbela zase in ljubila sebe je v tem, da je razdajanje tako globoko vgravirano v tkanini družbe, da si prepričana, da bi morali drugi trpeti s teboj.

Če vidiš nekoga, še posebej, če vidiš žensko, ki se ne trudi za svoj izgled, ki ni vesela in se ne trudi, da bi nadzorovala svoja čustva, da se drugi ne bi počutili neudobno v njeni družbi ali pa uporablja čas, denar in delo, da izboljša svojo dobrobit, namesto da podpira nekoga drugega, te to razbesni.

Kako si drzne!?
Kaj je narobe z njo!?

In moja najbolj priljubljena in največkrat slišana opazka… Če moramo vsi slediti pravilom, jim mora tudi ona.

Če si drzneš biti sama svoja si ali polna sebe, sebična in če se ne prilagodiš postaneš črna ovca v družbi (še kakšna, ki se poistoveti?).

Globoko verjamem v to, da če si ti srečna, s tem vplivaš na vse okoli sebe.

Vendar radosti ne moreš ponarediti.

Sistem od ženske nima profita, če je srečna, radostna in izpolnjena.
Sistem živi od neizpolnjene, nesrečne in izpraznjene ženske.

Srečna ženska spreminja svet s svojim izžarevanjem, s tem, kar sije iz sebe v svet.
Ne potrebuje nove torbice, potovanja ali nove knjige, da bi z njo napolnila praznino, ki jo čuti v sebi.

Kako se napolniš, nahraniš, da v sebi zapolniš praznino?

Prvi korak je ustvarjanje svetega prostora zase.
Da se začutiš. Da se sprostiš. Da se lahko odpreš.

Sledi odstranjevanje ovir v sebi. Kar bo terjalo, da se soočiš z ovirami, ki jih imaš v sebi. In da res spoznaš programe v katerih se ujameš in kako je igra, ki jo igraš prirejena.

Tretji korak je, da se naučiš nahraniti, napolniti sebe v svoji notranjosti skozi rituale in redne prakse.

V mesecu marcu bom delila več o tem kako to narediš zase.
V intenzivu Odnos z Močjo bom razkrila ozadje te prirejene igre v kateri ženska ne more zmagati, ne glede na to kje se nahaja. Pridružiš se mi lahko preko povezave >>>TUKAJ<<<

Še ena stvar, ki se mi zdi vredna omembe… dokler si mlajša tam nekje do 42. leta imaš na voljo dovolj energije, da se prilagajaš, ugajaš in ustrezaš pričakovanjem drugih, nekje pri štiridesetem pa ugotoviš, da ne zmoreš več.

Ženska potrebuje ta sijaj, to notranjo živost in radost, ki te polni.
In to, kar se pogosto zgodi ženski pri tej magični meji 50+ …. izgubijo se v zagrenjenosti.
In sijaj mladenke jo moti.

Kar ohranja ta cikel besa, napadanja in kaznovanja.

In o tem govorim, ker želim, da se to neha.
Želim, da ženske nehamo poganjati to kolesje patriarhata in res v polnosti zaživimo.
Si zraven?

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja