Življenje je krhko.
Včasih pozabimo na to.

In se spomnimo, ko se zgodi nekaj tragičnega, nekaj nepovratnega, končnega.

Sedele smo v avtu. Tišina je visela v zraku kot nekaj težkega.
Toliko neizgovorjenega je bilo v njej.

Ko sem jo prekinila, sem presenetila tudi samo sebe s tem, kar sem povedala…
»Pri svojih skoraj petdesetih vem, da tudi, če umrem jutri ne bom obžalovala ničesar.
Živela sem polno in naredila res veliko.
Izkusila sem toliko lepote. In podelila z ljudmi modrost, ki sem jo pogosto najbolj potrebovala prav sama. Vem pa eno stvar… pomembno je slediti navdihom, ki vznikajo iz tvoje notranjosti. Vodstvo vznika iz tvoje notranjosti. Na tebi je, da ji prisluhneš.«

Življenje je dragoceno.
In krhko.
Je darilo.

Nismo upravičeni do življenja.
Kljub temu menimo, da smo upravičeni do tega, da živimo vsaj 90 let in izkusimo radost in čudežnost življenja.

Pa nismo upravičeni do tega.
In mnogi to odkrijejo prepozno.

Realnost tega sveta je, da vsi pridemo do svojega konca.
Moj oče je pogosto rekel, da nihče ne pride s tega planeta živ.

Nesreča ali rak samo pomenita, da sestopiš prej kot si morda pričakovala.

Pred 5 minutami sem bila 18 in pet minut kasneje sem že pri 50.
Kam je izginil ves ta čas?

Verjetno je ena najbolj bolečih izkušenj človeškega življenja, ko ne dosežeš svojih pričakovanj.

Zaradi česar se počutiš kot zguba.

In ko sem se v enem svojih nedavnih momentov razodetja spravila k pisanju seznama vseh svojih dosežkov in vsega, kar sem že izkusila v svojem času na planetu Zemlja, sem ugotovila, da sem izkusila veliko.
Doživela res veliko lepega.
In da je moja prisotnost dragocena.
Drobec sem podelila na svoji spletni strani >>>TUKAJ<<<

Ponovno pa se mi je potrdilo tudi to, da je življenje ena velika tapiserija izbir.

Nihče te ne more rešiti.
In ti ne moreš rešiti nikogar.
Vsak je na svojem popotovanju.

Ni zagotovil, da boš doživela kar si želiš.
Tvoje izbire te vodijo po poti v tej smeri.

Če slediš namigom na poti in sprejmeš pomoč, ki ti je ponujena.
Nimaš pa zagotovila, da boš zares prišla do cilja.

Izpolnitev je v poti in v vsakem koraku na tej poti.
Če jo zmoreš ugledati in začutiti.

Tenkočutnost je vrlina.
Terja prefinjen, izostren čut za opazovanje.

In vendar jo v drvečem svetu tako zlahka spregledamo kot krhkost.

Vedno so me učili, da naj se okrepim in bom močna.
In včasih, ko pridejo tisti dnevi, ko bi se najraje skrila v jamo, razmišljam o tem, kolikokrat sem sama šla kot bagar čez vse.

Kolikokrat nisem bila pozorna na nežne poganjke, ki so komaj začeli svojo rast, ker sem pričakovala, da bi morali biti že v polnem razcvetu in s sadovi.

Ja, res je življenje tudi prožno in vztrajno.
Gibko in prilagodljivo.
Preživi tudi zmrzal in surovost vremena.

Manjka nam rahločutnosti.

Včasih se sprašujem kako to, da ne vidimo njene dragocenosti.
Pozabimo, da je treba ustaviti, nehati drveti, da bi jo lahko izkusili.

Ker…
“Človeško življenje je krhko; živimo v prostoru med enim dihom in naslednjim.
Pogosto skušamo ohraniti iluzijo večnosti skozi to kar delamo, govorimo, nosimo, kupujemo in kako uživamo ter koga ali kaj ljubimo, Vendar je ne glede na vse, to iluzija, ki jo nenehno spodkopavajo spremembe in smrt.” ― Victoria Finlay

Prisluhni navznoter.
Prisluhni duši, ki šepeta.
Prisluhni vodstvu, ki te usmerja.

In sledi.
Pogumno.
Srčno.
Korak za korakom.

Z zavedanjem, da si Darilo.
Da je življenje Darilo.
Ki ti je dano, da ga živiš.

Živi.

In saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena

Recikliranje je nekaj, kar mi je blizu od kar pomnim.

Spomnim se, kako smo včasih reciklirali oblačila.
Moja babi je šivala.

In verjetno ne bom nikoli pozabila, kako jo je jezilo, ko mi je šivala takrat popularno balon krilo za mojo valeto. Narobe jo je zašila skupaj in je bilo krilo kot velika cev iz tekstila.
Babi je preklinjala, jaz sem se nasmejala do solz, pes pa je tulil.
Na koncu naju je s psom poslala ven iz hiše, da je zašila do konca.

Njena ljubezen do šivanja se je naskrivaj prenesla name.
In ko sem se lani lotila izdelave turbanov za sušenje las je bila ena od stvari, ki me je frustrirala kam z ostanki frotirja.

Nisem jih mogla kar zavreči. Že tako ustvarjamo veliko odpadkov, ki zavzamejo dragocen prostor na odlagališčih, da ne govorim o onesnaževanju zemlje.

Čutila sem, da bi jih lahko porabila za nekaj, toda kaj!?

Vedela sem, da z recikliranjem lahko pomembno prispevam k zmanjševanju onesnaževanja in ohranjanju našega okolja. Poleg tega sem zagovornica zmanjševanja porabe naravnih surovin, ki jih sicer potrebujemo za izdelavo novih izdelkov.

Zakaj mi je blizu recikliranje?

1. Ker te pripravi, da uporabiš svojo kreativnost in porabiš stvari, ki jih že imaš za nove izdelke.

2. Z uporabo recikliranih materialov v proizvodnem procesu je poraba energije bistveno manjša kot pri izdelavi novih izdelkov iz surovin.

3. Recikliranje pomaga ohraniti naravo.
Recikliranje zmanjšuje potrebo po izkoriščanju naravnih ter predelavo surovih materialov, kar povzroča še večje onesnaževanje vode in zraka. Ker recikliranje prihrani energijo in zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, prispeva k boju proti podnebnim spremembam.
V Veliki Britaniji ocenjujejo, da z recikliranjem ohranijo na našem planetu več kot 18 milijonov ton C02 letno, kar je enakovredno porabi 5 milijonov motornih vozil. (vir:splet)

4. Recikliranje zmanjšuje število odlagališč
S tem ko recikliramo, zagotavljamo ponovno uporabo materialov ali predelavo odpadkov. Rezultat je manjša količina odpadkov, shranjenih na smetiščih. Po uradni evidenci Agencije RS za okolje, je bilo v Sloveniji ob koncu leta 2006 evidentiranih 83 odlagališč odpadkov, ki so v fazi obratovanja ali zapiranja; od tega 60 odlagališč, ki so javna infrastruktura ter 23 odlagališč industrijskih odpadkov. (vir:splet)

5. Z recikliranjem zmanjšujemo emisije toplogrednih plinov
V Sloveniji prekrivajo gozdovi več kot 58% površine in so pomemben vir zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Z recikliranjem ohranjamo naše gozdove, ki nam omogočajo življenje na našem planetu. (vir:splet)

Kaj je recikliranje?

Recikliranje je predelava že uporabljenih, odpadnih snovi v nove izdelke.

Recikliranje je način, kjer lahko prav vsak od nas prispeva k temu, da ohranimo Zemljo.
S tem ne dobimo samo novih izdelkov, temveč na tak način prihranimo tudi vodo in energijo.

Namen recikliranja je zmanjšanje trošenja uporabnih snovi, zmanjšanje porabe in obenem preprečevanje onesnaževanja zraka s sežigom odpadkov, onesnaževanje vode in zemlje z odlaganjem odpadkov.

Potem sem dobila idejo… ker rada berem, sem dolgo časa iskala primerno blazino za sedenje. Tako, ki bi bila dovolj stabilna in čvrsta, hkrati pa tudi mehka in udobna.
In naredila sem si svojo.

Tako je nastal komplet za ljubiteljice branja, knjig in recikliranja.

Blazina za sedenje je polnjena s koščki frotirja, ki mi ostanejo, ko krojim in režem turbane za sušenje las.

Ker pa, ko sediš na blazini, potrebuješ še oporo, nekaj, kamor lahko položiš knjigo je nastala še blazina Tetraeder.

Tetraeder je prvo od petih teles v Platonovi razpredelnici geometrijskih teles v znanosti svete geometrije. Tetraeder je omejen s štirimi enakostraničnimi trikotniki. Njegova prostornina je glede na površino najmanjša, po Platonu pa predstavlja ogenj.

Blazino Tetraeder lahko uporabljaš pri branju, saj podpre tvoje telo, če ležiš na tleh ali pa jo imaš v naročju, obrnjeno s konico med kolena, kar ustvari površino, na katero nasloniš knjigo.

Ko je njena konica obrnjena navzgor aktivira kozmični del zvezdnega tetraedra in ko jo obrneš navzdol, te poveže z Zemljo, z mamo Gaio.

Blazina Tetraeder je narejena reciklirane trpežne tkanine z žakardnim vzorcem, in nežnim leskom. Vzorec na tkanini se oblikuje s prepletanjem različnih niti in me spominja na korale v morju. Prevleko lahko slečeš in opereš v pralnem stroju na 40 stopinj s podobnimi barvami.

Svojo naročiš na povezavi http://divine.si/aktualno/blazina.html