Ustrahovanje pušča posledice

Po dveh letih ustrahovanja se kao vračamo nazaj v »normalo«.
Vendar se večina ljudi ne zaveda, da se s sproščanjem ukrepov težave šele začenjajo.

Zakaj?

Človeško telo je zelo v zdržljivo. Vendar dolgotrajno ustrahovanje pušča posledice.
Ne glede na starost negativno vpliva na telesno in duševno zdravje. Kaže se v anksioznih motnjah – največkrat v obliki posttravmatične stresne motnje. Zanjo je značilna anksioznost po izpostavljenosti močnemu stresu. Kaže pa se tudi v depresiji.

V občutku notranje praznine.

Občutek praznine se lahko udejanja kot osamljenost, zmedenost glede svojega življenja, izgubljenost ali pa v pomanjkanju motivacije in apatičnosti.

To praznino v svojem srcu lahko čutiš ob hormonskih spremembah v svojem telesu, ob izgubi službe, drage osebe ali pa ob izgubi življenja, kot si ga poznala, ki ga je prinesla pandemija.

Takrat, ko življenje od tebe terja, da se spogledaš s seboj in s tem kdo si, te to lahko pelje v občutek izgubljenosti in notranje praznine.

Izziv notranje praznine je v tem, da delovanje, to da se trudiš še bolj in delaš še več, ne pomaga.

Če si ti prazna, so vsa dejanja, ki jih delaš enako prazna.

Drugi izziv notranje praznine je v tem, da je ne moreš zapolniti z zunanjimi stvarmi.
Več stvari, več ljudi, več dela, več substanc, več česarkoli v resnici ne pomaga.

To je tisto, kar vidim v tem času, ko so se ukrepi sprostili in je občutek, da zdaj lahko narediš vse tisto, kar v dveh letih nisi mogla, vendar ne glede na aktivnosti, ki so ti zdaj na voljo ugotavljaš, da ti nič od zunaj ne more napolniti tega notranjega občutka praznine.

V čem je fora!?

Skozi svojo izkušnjo sem prišla do tega spoznanja, da je izpolnjenost nekaj, kar je notranje delo. Tega ne moreš dobiti iz zunanjega sveta.

Težava ni v tem, da se ne bi trudila, da bi praznino napolnila.
V resnici se ves čas trudiš.

Poznaš vse nasvete; vadba, smutiji, pobarvanke, sproščujoče kopeli, dnevnik hvaležnosti, umik, počitnice, vse kar lahko stisneš na svoj neskončni seznam obveznosti.

Težava ni v tem, da ne bi poskusila. Ker poznaš vse načine, ki jih priporočajo.
Težava je v tem, da je postalo to, da poskrbiš zase še en cilj, ki ga moraš doseči na svoji to-do listi.

Ampak, če si ti v sebi prazna, so vsa dejanja, vse aktivnosti enako prazne.

In moški ti tukaj ne more pomagati.
Za moškega je praznina blaženost.

Za žensko pa je občutek čustvene izpraznjenosti kot bi umirala na obroke.
Ta občutek izpraznjenosti pri ženski najmočneje vpliva na zdravje, odnose in delo.

Kako vem?

Ker je bil to moj problem.
In dolgo časa sem mislila, da je to samo moj problem.

Da je nekaj narobe z menoj, ker če bi bilo vse v redu, ne bi čutila take praznine v sebi.

Tisto, kar je bila res velika težava zame osebno pa je bilo najti vzroke, dobiti razumevanje kaj je v ozadju, spoznati mehanizme, kako stvari delujejo in zakaj do tega pride in pa soočenje z največjim sovražnikom, ki ga ženske imamo in ki te od rojstva naprej vodi v to, da na neki točki prideš do te praznine v sebi.

Ker roko na srce je igra, katere del si prirejena.
Večina knjig za samopomoč o tem ne govori.

Zakaj?

Ker svet obravnavajo skozi moški pogled kjer za težavo vedno poiščeš rešitev.
In knjige ti ponudijo 5 načinov, 7 trikov ali zmagovalno strategijo za to, da se rešiš občutka praznine in jo zapolniš, brez da bi ti povedala, da je igra prirejena in v njej v resnici ne moreš zmagati.

Šele, ko prepoznaš in si priznaš to, da je igra, ki jo igraš prirejena in narejena tako, da v njej ženska ne more zmagati, lahko začneš igrati po svojih pravilih.

Srečna ženska je tista, ki bo spremenila svet.

Leta 2009 sem dobila to sporočilo, da če bi vsaka ženska postala najsrečnejši človek na svetu, bi spremenile svet, dobesedno čez noč.
Ko dobiš tak notranji navdih včasih ne veš kaj bi z njim.
Ne, ni imelo nobenega smisla, še posebej zato, ker sem bila v tistem obdobju kot razvalina. Moje življenje je razpadalo na prafaktorje. In reševala sem ga kakor sem sama najbolje vedela in znala.

Zato lahko iz prve roke povem, da več vadbe, smutijev, pobarvank, pozitivnega razmišljanja, sproščujočih kopeli in ostalih dobronamernih praks, ki so ti mogoče včasih pomagale, ne naredi trika.

Tvoj instinkt za preživetje ve, da je potrebno nekaj ukreniti in zato se res trudiš z ljubeznijo do sebe.

Poskusiš vse, da bi poskrbela zase.
Tudi jaz sem.

Težava je v tem, ker so stvari v tvoji notranjosti zvezane tako, da ti en del v tebi sporoča, da je to, da poskrbiš zase sebično, zato lahko tvoja prizadevanja, da bi poskrbela zase in ljubila sebe, stvari še poslabšajo, saj veš, samosabotaža in to…

Tvoja prizadevanja aktivirajo kaznovanje ali iz zunanjega sveta ali pa iz tvoje notranjosti. In to je bilo nekaj, česar nisem mogla razumeti…

Kako lahko to, da ljubiš sebe, stvari še poslabša!?

V sistemu dominance, v družbi, ki jo oblikuje sindrom razdajanja so te naučili, da je prioriteta ta, da ugajaš, ustrezaš merilom družbe, da si prikupna, vesela, umirjena, radodarna in pozorna na potrebe drugih.

Verjameš v to, da je tvoja moralna obveza, da si dolžna poskrbeti za vse okoli sebe.
Da si vse za vse.

Če ti to ne uspe, verjameš, da si zguba. In ker si zguba (nisi dovolj xyz), si zaslužiš kaznovanje. Naučiš se, kako kaznovati sama sebe.

Razumevanje kako do tega pride zelo pomaga, da lahko stvari razpustiš in predvsem, da ugotoviš, da nisi sama, da se to ne dogaja samo tebi in da se nehaš kaznovati. ker to izkušaš.

Razdajanje te poskuša odvrniti od tega, da slediš svojemu življenjskemu namenu, temu, da bi svoje darilo, ki je v tebi, delila z ljudmi in s svetom.

Težava, ki jo zagotovo poznaš iz prve roke, ko se zavežeš temu, da boš poskrbela zase in ljubila sebe je v tem, da je razdajanje tako globoko vgravirano v tkanini družbe, da si prepričana, da bi morali drugi trpeti s teboj.

Če vidiš nekoga, še posebej, če vidiš žensko, ki se ne trudi za svoj izgled, ki ni vesela in se ne trudi, da bi nadzorovala svoja čustva, da se drugi ne bi počutili neudobno v njeni družbi ali pa uporablja čas, denar in delo, da izboljša svojo dobrobit, namesto da podpira nekoga drugega, te to razbesni.

Kako si drzne!?
Kaj je narobe z njo!?

In moja najbolj priljubljena in največkrat slišana opazka… Če moramo vsi slediti pravilom, jim mora tudi ona.

Če si drzneš biti sama svoja si ali polna sebe, sebična in če se ne prilagodiš postaneš črna ovca v družbi (še kakšna, ki se poistoveti?).

Globoko verjamem v to, da če si ti srečna, s tem vplivaš na vse okoli sebe.

Vendar radosti ne moreš ponarediti.

Sistem od ženske nima profita, če je srečna, radostna in izpolnjena.
Sistem živi od neizpolnjene, nesrečne in izpraznjene ženske.

Srečna ženska spreminja svet s svojim izžarevanjem, s tem, kar sije iz sebe v svet.
Ne potrebuje nove torbice, potovanja ali nove knjige, da bi z njo napolnila praznino, ki jo čuti v sebi.

Kako se napolniš, nahraniš, da v sebi zapolniš praznino?

Prvi korak je ustvarjanje svetega prostora zase.
Da se začutiš. Da se sprostiš. Da se lahko odpreš.

Sledi odstranjevanje ovir v sebi. Kar bo terjalo, da se soočiš z ovirami, ki jih imaš v sebi. In da res spoznaš programe v katerih se ujameš in kako je igra, ki jo igraš prirejena.

Tretji korak je, da se naučiš nahraniti, napolniti sebe v svoji notranjosti skozi rituale in redne prakse.

V mesecu marcu bom delila več o tem kako to narediš zase.
V intenzivu Odnos z Močjo bom razkrila ozadje te prirejene igre v kateri ženska ne more zmagati, ne glede na to kje se nahaja. Pridružiš se mi lahko preko povezave >>>TUKAJ<<<

Še ena stvar, ki se mi zdi vredna omembe… dokler si mlajša tam nekje do 42. leta imaš na voljo dovolj energije, da se prilagajaš, ugajaš in ustrezaš pričakovanjem drugih, nekje pri štiridesetem pa ugotoviš, da ne zmoreš več.

Ženska potrebuje ta sijaj, to notranjo živost in radost, ki te polni.
In to, kar se pogosto zgodi ženski pri tej magični meji 50+ …. izgubijo se v zagrenjenosti.
In sijaj mladenke jo moti.

Kar ohranja ta cikel besa, napadanja in kaznovanja.

In o tem govorim, ker želim, da se to neha.
Želim, da ženske nehamo poganjati to kolesje patriarhata in res v polnosti zaživimo.
Si zraven?

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja

Ostara

“Marec nam bo še bolj poglobil potrebo po usmerjanju vase. Dejstvo je, da ste v svojem iskanju sebe zunaj sebe šli zelo daleč iz ravnovesja. Energija, ki prihaja v marcu vam bo pomagala uravnovešati, zato lahko to energijo uporabite za ustvarjanje notranjega ravnovesja v sebi. Notranja povezanost vseh delov sebe in zavestno zavedanje sebe je v časih, ki so pred vami ključnega pomena za harmonijo, ki jo želite ustvariti v svetu. Z vami sem, da vas podprem v tem prizadevanju in da vam s svojo energijo miline in igrivosti pomagam, da bo proces čimbolj lahkoten. Vedite, da lahko v tem času vse dosežete zlahka, če le opustite svojo težnjo po nadzoru in kontroli. Povežite se z naravo in vsemi svojimi pomočniki, dovolite si narediti kaj nepredvidljivega. Nepredvidljivost je energija v katero vas sili Kozmos, jaz pa sem tu, da vas primem za roko in da skupaj narediva ta korak. V tem koraku se obrnite globoko v svojo notranjost, v center Keacije, ki je v vašem srcu. Dovolite si biti eno z vsem kar je in se v svojem življenju naprej premaknite z gracioznostjo srnjadi in mehkobo puha. ” Ostara

Ostara: Spomladansko enakonočje, 21. marec
Ključ: Obnova
Barva: vsi pastelni odtenki, zelena
Simbol: Jajce, zajec, pero
Kristal: Kalcit

Sonce vstopi v ovna. V tem času, četudi gre za enakonočje in ravnotežje med dnevom in nočjo, dnevne sile hitro dobivajo na svoji moči in napovedujejo nenaden izbruh nove življenjske moči in novega življenja, ki se pokaže kot cvetni popki žefranov in zvončkov. Rastline se poženejo iz zemlje, zrak je napolnjen s ptičjim petjem in živali se parijo. Ljudje v tem času čutimo neskončno željo po ustvarjanju, gradnji, sajenju in zaljubljenosti. To je čas potencialov, ko je potrebno delovati v skladu s sanjami, ki smo jih sanjali pozimi. Jajce je izjemen talisman v tem času.

To je tisti čas leta, ko se Ostari zahvalimo za ponovno rojstvo in obnovo. Ostara je boginja plodnosti, boginja, ki kaže obraz mladenke. Vlada osebni preobrazbi, rodovitnosti, uspešnosti in novim začetkom. Je boginja radosti in plodnosti. Če imate težave z rodili, kar velja za ženske, je Ostara pravi naslov za ozdravljenje teh težav. Ostara predstavlja pomladno vitalnost in energijo in zmožnost prenove.
Ena izmed variacij njenega imena Eostara se je počasi preoblikovalo v moderno ime za praznik v tem času
Easter oziroma veliko noč. Ostara je eden od simbolov zraka in življenjske moči pomladi. Vzhod je simbolično povezan z zrakom in z mentalnimi močmi. Zrak je povezan z novimi začetki in spodbudi duha k poletu.

Čas je za osebno prenovo. Meditirajte na začetke, na vzhod, na zrak ali na jutranjo zarjo. Privoščite si dolge
sprehode v naravi in se povežite z vilinskim svetom.
Uporabite to energijo rasti za polnjenje novih ciljev in projektov. Ustvarite si oltar s katerim boste počastili to energijo in jo vnesli v svoj dom. Na oltarju uporabite kristale močnih barv, kot so Ametist, Roževec, Akvamarin, Kalcit in Citrin; pobarvana jajca; semena ali riž; pero in dišeče palčke; ptičke in zajce; pomladno cvetje.

Ostara je tista, ki nas spomni na pomembnost cenjenja sebe in svojih darov, da prepoznamo svojo veličastnost in povezanost v sebi. Povezanost predstavlja dokončno izpolnjenost, popolno enost, ki se nahaja v vseh stvareh in je mogoča le, ko svojo osebnost predamo božanskemu. Dinamična energija povezanosti predstavlja zlitje, spajanje, združevanje v nekaj novega. Ko se predamo povezanosti s tem presežemo sami sebe. Gre za zavedanje, da sta dajanje in prejemanje del enega, da gre za povezanost vsega kar je v eno. Ko brezpogojno dajemo, brez vsakršne navezanosti in brez potrebe, da bi karkoli dobili nazaj, se nam vse vrne, kajti dajanje in prejemanje sta neločljivo povezana. In samo sami sebe lahko prikrajšamo za darilo prejemanja, če dajemo s pričakovanji ali navezanostjo, ki so ovire na poti prejemanja.

Pomladno enakonočje je praznovanje ravnovesja med svetlim in temnim ciklusom leta, med soncem in luno, med ognjem in vodo, jangom in jinom. In iz te povezanosti se rojeva novo življenje. Začenja se obdobje intenzivne rasti, ko je čas za povezovanje, zduževanje, za plodnost in ponovno rojstvo. Iz povezovanja izhaja novo življenje.

DIVINE.SI

Fotka by anietaralom

Gregorjevo, ko se ženijo ptički

Čeprav je verjetno kot praznik zaljubljencev danes bolj znano valentinovo, pa imamo tudi Slovenci svojo različico – Gregorjevo.

Naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo. Stari običaj namreč pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož.

Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski.

S to spremembo koledarja pa se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga zdaj praznujemo 12. marca, in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Da se gregorjevo praznuje na god Gregorja, uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Stari god, ki je dan njegove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar ni bilo najbolje.

Kdaj imajo torej ptički svatbo?
Na gregorjevo se ptički ženijo, to pa ni povsem točno, saj se ženijo tudi na vincencijevo (22. 1.), zato pravijo koroški Rožani “K šent Cenovem se tice ženijo”, na Gorenjskem pa, da imajo “ta dan ptiči ofcet”, ptički pa se ženijo tudi na valentinovo (14. 2.). Na Slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.

Na Gorenjskem na predvečer praznika ohranjajo običaj spuščanja razsvetljenih barčic in hišic (imenovanih “gregorčki”) v vodo. Po starih šegah namreč na ta dan sv. Gregor “luč v vodo vrže”. V Kropi ima ta običaj dolgo tradicijo in sega še v čase, ko ljudje še niso poznali elektrike.

Sveti Gregor pozdravlja sonce in pomlad
Sveti Gregor je pomenil preobrat v življenju Kroparjev, saj pri svojem delu niso potrebovali več svetilke. Z metanjem različnih gorečih predmetov v manjši potok so pozdravili prihod sonca in pomladi. Kroparski kovači pa so nekoč na ta dan pozabili na delo in odšli na ptičjo svatbo.

Spuščanje gregorčkov
V nekaterih delavskih in obrtniških krajih v Sloveniji so do druge svetovne vojne na predvečer gregorjevega v kovaške reke in potoke vrgli kos lesa z gorečim, v smolo namočenim “oblanjem” ali s svečo. Po drugi svetovni vojni so to šego oživili. Simbolično spuščanje ladjic po vodi so poznali tudi drugod po Gorenjskem, denimo v Tacnu, Domžalah in Cerkljah.

Vir: www.rtvslo.si

Zakaj praznujemo dan žena?

Dan žena (originalno “Dan delovnih žena”) je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk.

Če pogledamo časovnico praznovanja dneva žena…
Osmega marca 1908 se je na ulicah New Yorka zbralo 15 tisoč žensk in zahtevalo krajše delovne ure, boljšo plačo, volilne pravice. Njihov slogan se je glasil “Kruh in Vrtnice”. Kruh je simboliziral ekonomsko varnost, vrtnice pa boljšo kvaliteto življenja. V maju je Socialistična stranka Amerike razglasila zadnjo nedeljo v mesecu februarju za državni praznik žensk. Nacionalni praznik žena so v Ameriki praznovali vse do leta 1913.

V začetku so ga v Evropi praznovali 19. marca, kar je predlagala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Njen predlog so sprejeli in dan žena namenili počastitvi boju za ženske pravice, vključujoč pravico do volitve.
Na tej konferenci pa še niso izbrali datuma za praznovanje.

Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec.
Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah.

V državah sovjetskega bloka se je Dan delovnih žena praznoval 8. marca in je vedno imel velik pomen.
Leta 1917 so na zadnjo nedeljo v mesecu februarju ženske v Petrogradu (danes St. Petersburg) pričele s protestom, ki je bil podkrepljen s sloganom “Kruh in Mir”. To je bil odziv na več kot 2 milijona Ruskih vojakov, ki so umrli v vojni. Iz teh protestov je nastala komunistična Oktobrska revolucija. Kljub vsem pritiskom ženske s protestom niso prenehale, dokler ni bil car prisiljen k odstopu in je začasna vlada ženskam odobrila volilno pravico.

Tudi na slovenskih tleh je potekal boj za enakopravnost žensk. Tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, medtem, ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Ženske pa so se približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica.

8. marec je dan, ko se po vsem svetu ženske povežejo med seboj v praznovanju.
Letos je pobuda usmerjena k povezovanju žensk in sestrstvu, da presežemo tekmovalnost, primerjanje in ljubosumje, ter podpremo druga drugo.

Podpora.
Soustvarjanje.
Preobrazba.

Začnemo 8.3.2022.

Kako sodeluješ?

2 koraka sta potrebna za sodelovanje v pomladnem knjižnem klubu Varuhinje Ljubezni.
1. korak kupi knjigo Varuhinja Ljubezni.
2. korak pofočkaj se v skupini 40 odtenkov Ljubezni.

Zakaj knjižni klub?
Ker je v skupini lažje leteti dlje in hitreje prideš tja, kamor želiš priti.

Ena od udeleženk jesenskega izziva je z manoj podelila: “Hvala Taja za vse. Meni je bilo super. Vsak dan sem se s pomočjo izjave dneva vrnila k sebi. Tudi če mi kateri dan ni uspelo narediti prakse, sem bila bolj zavestna, pozorna, ljubeča do sebe, v mislih sem imela izjavo. Vlilo mi je tudi občutek lastne vrednosti, samozavesti.
Občutila sem kako sama to ustvarjam, kako sem sama odgovorna za to kar ustvarjam.To je prava pot. In tak 40 dnevni plan mi je olajšal to da sem bila dosledna. Hvala.”

Si zraven?
Knjiga je tvoja vstopnica v zaprto skupino.

Knjiga Varuhinja Ljubezni je nastala kot Svetilnik na poti Ljubezni.
V resnici je zemljevid, ki te usmerja po poti Ljubezni.
Skozi odpiranje Ljubezni, v sprejemanje Ljubezni in negovanje Ljubezni te vodi v predajo Ljubezni.

Kajti tvoja bolečina je portal skozi katerega spoznavaš tiste dele sebe, ki jih še ne poznaš. Resnica pa je, da ko se enkrat soočiš s temi bolečimi čustvi v sebi, osvobodiš svojo dušo in se odpreš za zaklad, ki se skriva v tebi. Da Darilo, zaradi katerega si tukaj, podeliš z ljudmi in s svetom.Naročiš jo na povezavi >>>tukaj<<<

Vir: Splet

Materinski dan

Pomlad je vsekakor čas praznovanja in v marcu imamo kar nekaj praznikov posvečenih ženskam. 8. marec je mednarodni dan vseh žensk, medtem ko je materinski dan mednarodni praznik, ob katerem izražamo pozornost in zahvalo vsem ženskam v vlogi matere.

Leta 1907 je v ZDA Anna Jarvis pred cerkvijo razdelila 500 belih nageljnov v spomin na svojo pokojno mamo. Anna se je zavedala, da je v ZDA veliko otrok, ki se grdo obnašajo do svojih staršev, zato je pisala politikom, naj uzakonijo poseben praznik namenjen materam.

Leta 1914 je ameriški predsednik Woodraw Wilson podpisal zakon, po katerem naj bo vsako leto na drugo majsko nedeljo materinski dan kot državni praznik – v čast materam, ki so v prvi svetovni vojni izgubile svoje sinove. Vendar je že po nekaj letih  Anna Jarvis ugotovila, da je praznik, kot številni drugi prazniki, namesto svojega pravega namena, postal bolj priložnost za zaslužke trgovcev. Zato si je celo prizadevala, da bi praznik ukinili.

A namesto tega so praznik prevzele tudi nekatere druge države po svetu, le praznujejo ga ob različnih datumih. Norvežani na primer drugo februarsko nedeljo, Indonezijci pa 22. decembra. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 25. marec.

V Sloveniji smo materinski dan praznovali že v obdobju med obema vojnama. Šole so takrat po eno učno uro namenile materam, katoliške organizacije pa so priredile svoja praznovanja. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marec.

V Sloveniji smo materinski dan na 25. marec bolj pogosto začeli obeleževati šele po letu 1991, in sicer na isti dan kot je krščanski praznik Marijino oznanjenje.

Vir: splet