V zadnjem tednu sem imela vsaj štiri pogovore z ženskami, kjer smo zaplule v odnose, ki jih imamo ženske z ženskami. Odnosi s sestrami, tetami, mamami, hčerkami, prijateljicami, sodelavkami.

Ženski odnosi so nekaj, kar je bila desetletja moja boleča točka.

Začelo se je že v vrtcu s primerjanjem kdo ima kaj in kdo je boljši.
In punčke smo bile v primerjanju nepremagljive.
In to se je samo nadaljevalo… s primerjanjem katera je lepša, boljša in bolj uspešna.

Ko sem vstopila v duhovne kroge sem naivno verjela, da bo tukaj vse drugače. Pa ni bilo.

Jaaaa, lepo je imeti dušne sestre. Ženske, ki jim ni treba razlagati podrobnosti, ker enostavno vedo kaj se ti plete po glavi. Uglašenost je otipljiva. In tudi, če se ne vidimo desetletje ali več, lahko pogovor nadaljujemo točno tam, kjer smo ga končale, kot da ne bi bilo mesecev ali let vmes.

Vendar je takih žensk v tvojem življenju le peščica.
In če je v tvojem življenju samo ena taka ženska, je to blagoslov.

Zase vem, da sem si vedno želela, da bi bila del plemena dušnih sester.
In imela sem obdobje, ko sem jih aktivno iskala.

V tem procesu sem spoznala, da so okoli mene ženske, s katerimi me družijo podobna zanimanja. Ko so se moja zanimanja spreminjala, so z njimi prihajale in odhajale tudi ženske. Vsaki sem hvaležna za čas in razmišljanja, ki jih je z menoj delila na najini skupni poti.

In z leti sem spoznala, da je popolnoma v redu, če se zbližamo in izmenjamo stvari in se potem ponovno oddaljimo.

Potem pa so ženske… sošolke, sodelavke, poslovne partnerke, ženske s katerimi si v kolektivu, ki so del tvojega tima, za katere meniš, da so na tvoji strani, pa skozi čas spoznaš… in lekcija je pogosto boleča, da so v resnici proti tebi. Še več, da za tvojim hrbtom ščuvajo druge proti tebi. Da te spodkopavajo. Ti pa misliš, da so čisto prijazne.

Teh ne razumem.
Nikoli jih nisem.
Ko je ženska do tebe prijazna in se ti zdi čisto prijetna oseba. Ko zna ustvariti lažni občutek, da je vse super in fajn. Vendar se za nasmeški skriva privoščljivost, zavidanje in včasih čista zloba.

Vsaka ženska, s katero se srečam, ima za sabo kakšno tako zgodbo z žensko. S tako, ki se zna dobrikati pravim ljudem in ki uporabi vse mogoče orožje, da doseže svoje.

Vedno znova me preseneti koliko hinavščine je v ženski.
In kako brezkompromisno ženska onesposobi drugo žensko, ko ji stoji na poti do tega, kar želi zase.

Pred leti, ko sem veliko govorila o razliki med žensko in moško naravo, sem pogosto podelila, kako se moški bojujejo častno, da imajo svoj kodeks časti (in o tem mi je več povedal moj moški), medtem ko se ženske ne znamo bojevati častno. Ko se dve ženski bojujeta za položaj, status ali moškega, je boj krvav in gre do konca, dokler ena ne obleži v ringu.
Govorila sem tudi o tem, kako je tekmovalnost nekaj, kar je del moške narave.
Moški tekmujejo sami s seboj in z drugimi moškimi. In ko v igro stopi ženska, z njo ne želijo tekmovati. Ker ženska tekmovalnost vzame osebno in ker gre v boj na žive in mrtve.

V resnici je ena tistih stvari, ki me je v mojem raziskovanju ženske narave pretresla ta, kako kruta je ženska. V tem zagotovo prekaša moškega. Pa tudi v preračunljivosti in spletkarjenju, da bi prilezla višje na statusni lestvici, zna biti ženska prvakinja.

In vse imamo tovrstne izkušnje z ženskami.
Izkušnje, ki puščajo za sabo globoke brazde.
Ker te ženska opravlja, kritizira in sodi na načine, ki jih moški sploh ne pozna.
Ker je zasramovanje, ki ga je sposobna ženska tako prefinjeno, da sploh ne dojameš kaj se ti je zgodilo. Ker je kritiziranje nekaj, kar ženska uporablja kot orožje.
Ker je izdaja s strani ženske nekaj, kar odzvanja po tvoji notranji pokrajini še dolgo po tem, ko se prah v zunanjem svetu poleže.

Si se kdaj vprašala zakaj je temu tako?

Ženska cveti v skupnosti.
Ženske smo bitja odnosov.
Potrebujemo druge ženske okoli sebe.
Ker se učimo druga od druge.
Ker povezane v jati letimo hitreje in dlje.

Potrebujemo žensko, ki nam je priča.
Žensko, ki razume brez da ji razlagamo podrobnosti.
Žensko, ki drži prostor zate, ko se tvoj sesuje.
Žensko, ki navija zate, ko izgubiš upanje.
Žensko, ki te spomni, da si tukaj z razlogom.

In ker sodimo po sebi, smo mnenja, da so vse ženske okoli nas take, kot smo me.
Pa ni tako.

In zato je pomembno, da veš dve stvari.
Prvič… nič ni narobe s tabo.
So ženske, ki so krute, ki so preračunljive, ki rinejo v ospredje in vidijo samo sebe.
So ženske, ki so ljubosumne nate.
Zavidajo ti stvari, ki jih imaš. In v zvezi s tem ti ni treba nič narediti.
V resnici ne moreš ničesar narediti.
Rešitev ni v tem, da sebe pomanjšaš in se skušaš skriti. Tvoje učenje tukaj je, da spoštuješ sebe in ugledaš svoje darilo, svoje talente, svojo dragocenost. In da temu rečeš JA.

In drugič… Če ženska v tebi vidi nevarnost in te želi onemogočiti tega ne moreš spremeniti, popraviti ali zamenjati. To ni tvoje delo.
Ne glede na to, kako zelo si želiš harmoničnih medsebojnih odnosov, še posebej z ženskami, tam zunaj ne moreš narediti ničesar.
Njena lakota je njena. Če je tako lačna nečesa, kar imaš ti in to vidi v tebi, je to njena zgodba in ne tvoja.
Če te to boli, je bolečina tvoja. Poglej vase, kaj te boli. Bolečina razkriva neizpolnjene potrebe, ki jih imaš v sebi. Poskrbi zase. In se nauči postavi mejo. Reci NE.

Tisto, kar globoko verjamem je, da je vsaka ženska izjemna, dragocena in v sebi nosi moč, da se moški lahko samo skrije. Vsaka ženska je kreatrix. V sebi nosi moč porajanja in uničevanja.
Ženska rojeva nove stvari v ta svet. In to je nekaj, kar moramo spoznati, to objeti v sebi in se s tem pomiriti.

Skupnost žensk, ki soustvarjajo, ki sodelujejo, ki sobivajo je tisto, kar si želim za ta svet.
Ker je nežnost, toplina in domačnost, ki jo ženske, ko se povežemo v krogu, poleg varnosti in svetosti tisto, kar ima potencial, da ta svet naredi za boljše mesto.
Ja, na ženski je.
Moški tega ne zna narediti.

Zato tako zelo vibrira z menoj to, kar je leta 2012 rekel Dalaj Lama, da je zahodna ženska tista, ki bo spremenila svet. Zakaj zahodna ženska? Ker smo v prišle vsaj do tega, da nismo več lastnina moškega in lahko razmišljamo s svojo glavo.
Kaj bomo naredile s tem, pa je naša izbira.

Naša težava v tem »moškem svetu« niso moški, ampak me same, ker se tako trudimo biti nekaj, kar nikoli ne bomo – moški.
Ženska je v tej igri postala trda, hladna, brezčutna, sterilna, linearna in kruta.

Zato čutim, da je skrajni čas, da se spomnimo, da se potencial razcveta skriva v odnosih, ki jih imamo ženske z ženskami. Ker skupaj, povezane v jati, letimo hitreje in dlje.
Ker stojimo na ramenih žensk, ki so bile tukaj pred nami.
Ker smo zgled za generacije, ki prihajajo za nami.

Ker gre za – žensko.
Mojo vrsto.
Tvojo vrsto.
Sestro.

Začne se s tabo.
Si ZA?

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena