Uvodnik oktober 2020

Včasih je najbolj frustrirajoča stvar to, da čutiš ujetost na mestu.
Ne glede na to, kako se trudiš, potiskaš in siliš, se nič ne zgodi.
In najhuje je, ker ne glede na kopico informacij v resnici nimaš uporabnih informacij.
Ne glede na to, da je vse na dlani v resnici ne vidiš ničesar.

Premik v neznano je strašljiv ne glede na to, kako dobro si pripravljen.
Terja globoko zaupanje vase in to, da se zaneseš nase, ne glede na vse.
Kar je, če si siguraš silno težko.

V času v katerem smo ni gotovosti.
Prisotni so intenzivni čustveni vzponi in padci, iritacija, negotovost, zmedenost, skupaj z naraščujočo jezo in nejevero.
Ljudje zlahka odreagirajo na najmanjše izzive.
In občutek je kot da se hlapi bencina nabirajo in je iskra dovolj, da vse skupaj vzplamti.

Eden tistih notranjih sopotnikov, ki prihaja v ospredje je brez dvoma žrtev.
In biti moraš zelo budna in prisotna, da se ujameš takrat, ko bi zaplesala ta ples ubogega jaza.

Zelo pomaga, če opustiš pričakovanja, kontrolo in navezanost na znano, drugače imaš občutek kot bi ružila po asfaltu.
To, da se zavedaš, da je izbira v tvojih rokah je v tem času zdaj ključnega pomena.

Na tebi je, da delaš korake.
Tudi, če so majhni in imaš občutek, da stopicaš na mestu, je pomembno, da postavljaš eno nogo pred drugo in hodiš.
Ja, podajamo se v neznano ob tem, ko se podira vse kar je znanega.
NEgotovi časi so in to kar zelo močno čutim je, da je prožnost in sposobnost, da se vedno znova vrneš v Ljubezen tisto, kar ti v tem nemirnem času lahko pomaga.

Dobila sem navdih in pripravila 40-dnevni izziv Vrni se v Ljubezen, kjer Te bom skozi dnevne opomnike spomnila na pomen prožnosti. Da si kot bambus, ki se vedno, ko ga veter upogne postavi nazaj v center, v središče.
Da ne glede na to, če ti zdrsne, najdeš stik z ljubeznijo v sebi.

Vračanje v Ljuebzen je tematika tega meseca, tega najtemnejšega obdobja v letu v katerega počasi drsimo.
Da se spomniš in povežeš s frekvenco Ljubezni v sebi.
Da ostajaš na frekvenci Ljubezni.

Pridruži se mi v gibanju ZA ljubezen >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

podpis

Uničujoči vplivi zasramovanja

Pravijo, da zdrava doza občutka krivde človeka lahko motivira, da prisluhne, se nauči in deluje bolj konstruktivno, sram pa je tisti, s katerim v resnici ne dosežeš tega, kar si želiš doseči.

Sram ne motivira.
Sram uničuje.

In iskreno, to čutim v sebi že od nekdaj.
Vedno se vedela, da se vzgoja z zasramovanjem ne obnese.
Vendar je eno, da to znotraj sebe čutiš in veš, nekaj popolnoma drugega pa je, ko prideš do razumevanja in lahko to tudi ubesediš.

V zadnjih letih številni strokovnjaki skozi raziskave dokazujejo, da je velika razlika med sramom na eni strani in občutkom krivde na drugi strani.

Občutek krivde je povezan z obnašanjem, medtem ko je sram osredotočen na identiteto osebe.

Toksičen sram vznika iz globoko vsajenih občutkov nesprejetosti, nevrednosti in neljubljenosti, ki ima svoje korenine v otroštvu.

Aktivira strah, da nisi dovolj xyz in da si zguba.

To je tisti občutek, ko v sebi čutiš kot da si pokvarjena, da si polomljena, da je nekaj s teboj hudo narobe, nekaj, kar je neopisljivo, česar ne moreš ubesediti in vendar je tako globoko del tvoje identitete, da ti vedno znova onemogoča, da bi se izpostavila in postala vidna.

Ta občutek polomljenosti v sebi, občutek, da je s teboj nekaj hudo narobe, vpliva na občutek nemoči in brezvoljnost, ki je ne moreš pozdraviti z zunanjimi stvarmi.
In pogosto je diagnoza depresija.

Sram je najpogosteje tisti občutek, ki se skriva pod jezo, pod žalostjo, pod strahom in občutki krivde.

Sram je temeljni občutek, ki te drži ujeto na mestu.

Izziv s toksičnim sramom je v tem, da pogosto vodi v odvisnosti s katerimi poskušaš omiliti to notranjo bolečino, ki jo sram povzroča. To bolečino čutiš kot fizično bolečino v telesu.
Vodi pa tudi v ločevanje, v osamljenost in umik od ljudi, v nepovezanost.
Kar je v času v katerem živimo velika težava.

Sram za razliko od krivde ne vodi v spremembo.
V resnici naredi ravno kontra, prepreči spremembo, rast in razvoj in povzroči ujetost.

Še vedno je v meni živ spomin na to, kako zataknjeno sem se počutila, ko sem bila deležna zasramovanja v duhovnih krogih.
Ker po vseh teh letih dela na sebi bi se pa že moralo nekje poznati.
Ker bi morala biti bolj strpna in ljubeča, če delam na sebi že tako dolgo.
Ker jeza in žalost in ostala čustva niso zaželena.
Biti bi morala pozitivno razpoložena ves čas.

In tega nisem znala.
Zato sem v sebi čutila, da je nekaj hudo narobe z menoj.
Tisti ljudje, s strani katerih sem upala, da bom deležna podpore in povezanosti, sem bila deležna zasramovanja, ker nisem ustrezala merilom razsvetljenja.

Danes vem, da sram aktivira obrambne mehanizme in povzroči, da greš v obrambo, skrivanje, da se potegneš vase in utihneš.

Ne spodbudi te, da bi stopila korak nazaj in od daleč pogledala česa te situacija uči in kaj bi lahko naredila drugače.
Lahko bi rekli, da ti sram onemogoči, da bi karkoli spremenila ali naredila drugače.

Zakaj?
Ker se počutiš ogroženo.

Izkušnja sramu je povezana z limbičnim sistemom možganov.
S tistim delom možganov, ki aktivira avtonomni živčni sistem in te požene v boj ali beg.
S sramom ne moreš logično ali racionalno razpravljati.
Gre za avtomatski stresni odziv, ki dobesedno ugrabi tvoje možgane.

Sram aktivira potrebo po tem, da se zaščitiš pred napadom.

V možganih aktivira iste tokokroge, ki poskrbijo, da se skriješ pred fizično nevarnostjo.

Zato sploh ne preseneča, da se takrat, ko se v tvoji notranjosti aktivira sram pomanjšaš, se poskušaš skriti in narediti nevidno. Avtomatično želiš biti anonimna in se tudi pod točko razno se ne želiš izpostaviti.

Je potem kaj čudnega, če sistem skozi zasramovanje doseže, da se ljudje ne želijo izpostavljati in želijo biti anonimni tudi takrat, ko bi bilo nujno potrebno, da bi se postavili zase, za svoje otroke ali za prihodnost človeštva!?

To česar večina ne ve je to, da sram povzroča fizično uničenje v telesu.
Sram dobesedno razžira človeka. Vpliva na biološke spremembe v telesu.
Skupaj z željo po izničenju, po temu, da sploh ne bi obstajala.

Sram povzroči, da se počutiš kot najbolj grozna oseba na tem svetu.
In želiš si, da bi bila boljša oseba.

Vendar je samo-refleksija, pogled vase, ki je potreben, da bi izboljšala svoje življenje nekaj, kar čutiš kot grožnjo. Zato raje ostajaš v mehanizmih boja, bega ali ignorance, da bi zaščitila sebe. Da bi preživela.

In s tem se cikel samo ponovi.
Ostajaš ujeta v istih tokokrogih.

Sram povzroči, da ne želiš zares pogledati vase in se soočiti s seboj, ker če bi to naredila, bi to potrdilo dejstvo, da je nekaj narobe z teboj, da nisi dovolj dobra, da si slaba oseba.
In tako ostajaš ujeta.

Sram je čustvo, ki ga ne moreš razrešiti skozi kognitivno terapijo, skozi spremembo prepričanj, ker sram nima veze s prefrontalnim korteksom, kjer procesiraš občutek krivde.
Sram je avtomatični odziv na grožnjo in ne kognitivni proces, zato je potreben drugačen pristop v kolikor ga želiš razpustiti v svoji notranjosti.

V prvi vrsti je potrebno prepoznati in biti sočutna do sebe in do dejstva, da je sram nekaj, kar se kot virus prenese iz starša na otroka. Postati moraš starš sama sebi in biti prijazna in sočutna s seboj. S tem se vse začne.

S prijaznostjo do sebe in s seboj.
Povezanost s seboj je ključna.
Da si dovoliš videti in začutiti.

Ko ljubeče sprejmeš svojo bolečino in sram, se zdravljenje lahko začne.
In naslednji korak je, da se soočiš s svojim sramom. In s tistim, ki te je zasramoval.
Kajti preobrazbo lahko narediš le, ko se počutiš dovolj varno, da se spogledaš s tem, kar je v tebi in se nehaš izgubljati v ujetosti v ciklih, ki jih ponavljaš v neskončnost.

Žal tega največkrat ne zmoremo same.
Zase vem, da nisem zmogla sama.
Kar je bil ponovno vir sramu.

Ker bi morala to narediti sama.
Saj veš, kako te novodobno gibanje uči, da je vse na tebi.

Jaz sem poiskala pomoč, da sem sploh prišla do temelja tega, kje se je skrivala težava v meni.
In skozi intenzivno izobraževanje sem se izurila v tem, da lahko pomagam tistim, ki poiščejo pomoč.

Če čutiš, da imaš težavo s sramom in si pripravljena, da se soočiš z njim, me pocukaj za rokav.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Modra luna

Modra luna je redek pojav na nebu, ki se zgodi le vsake 3 leta.
V povprečju lahko ščip na nebu vidimo 12-krat na leto oz. enkrat na 29,5 dneva. Vsakih 2,72 leta pa se zgodi, da se v istem mesecu, najpogosteje v takšnem, ki ima 31 dni, polna luna pojavi 2-krat: na začetku in na koncu meseca. Druga luna v mesecu je tako imenovana Modra luna.

To je redek nebesni pojav zato ni čudno, da so Angleži, ki imajo radi pregovore, v zvezi z njim skovali poseben rek ONCE IN A BLUE MOON kar pomeni, da se neka stvar zgodi le sem ter tja, ali sploh nikoli.

Modre lune v zadnjih letih:
-december 2009
-avgust 2012
-julij 2015
-januar in marec 2018
-oktober 2020

Dve polni luni se v istem mesecu lahko zgodita kadarkoli, ne glede na letni čas, a nikoli v februarju, ki je krajši od luninega cikla.
Mogoče je tudi, da se v istem letu pojavita dve modri luni, kar smo doživeli leta 2018, ko bosta dva koledarska meseca s po dvema polnima lunama. To je sicer izjemno redko, le vsakih 19 let. Tako je bilo  leta 1999, ko sta se modri luni pojavili januarja in marca.

Zakaj se ‘modra’ luna imenuje modra? 
Gre le za vzdevek, saj luna ne spremeni svoje barve in je siva kot ponavadi. Poimenovanje izvira iz leta 1883, ko je eksplodiral indonezijski vulkan Krakatoa. Znanstveniki so to primerjali z eksplozijo 100 megatonskih jederskih bomb. Ljudje so 600 kilometrov daleč slišali ta pok in skoraj polovico zemeljske oble je zajel rdeč pepel, skozi katerega je bila polna luna videti modre barve.

Sicer pa druga polna luna v mesecu vpliva na počutje podobno kot ob vsakem ščipu. Postanemo občutlijivejši in dojemlivejši, močno čustvujemo in se hitro odzovemo na vsak izziv iz okolja. V ozračju pa je več energije, zato je to tudi obdobje, ko lahko pričakujemo več izzivov predvsem v medsebojnih odnosih.

Modra luna Richard Rodgers / Lorenz Hart

Modra luna,
videla si me stati pri miru
brez sanj v mojem srcu
brez lastne ljubezni.

Modra luna,
vedela si, zakaj sem bil tam
saj si me slišala molili za nekoga
za kogar bi lahko poskrbel.

In potem je nenadoma pojavila pred menoj,
edina, ki jo bodo moje roke  držale
in slišal šepet, “Prosim, obožuj me,”
in ko sem pogledal,
se je luna spremenila v zlato.

Modra luna,
zdaj nisem več sam
brez sanj v mojem srcu
brez ljubezni moje.

DIVINE.SI

Vir:splet

A te ni sram!?

Tisto vprašanje, ki me je leta ustavljalo, da bi se podala na svojo samostojno pot in res zaživela svoje sanje je bilo…
A te ni sram!?

Ja sej, sram bi me moralo biti, da delam samostojno, preživljam sebe in otroke.
Da služim denar, da lahko plačam položnice, vse prispevke državi in streho nad glavo.

Ja sej, sram bi me moralo biti, ker kupujem hrano v trgovini in ne hodim okrog gola, kar pomeni, da potrebujem denar za hrano in obleko.

Ja sram bi me moralo biti, ker plačujem za elektriko in vodo. Pa internet in telefon, za orodja, ki jih pri svojem delu potrebujem. Pa avto, da se vozim in gorivo.

Ja sram bi me moralo biti, da želim ženskam pomagati, da živijo bolj kvalitetno življenje.

Ja res sram bi me moralo biti, da sem ženska. Da sploh diham in sem živa.

Saj res, sram bi me moralo biti telesa in tega, da imam potrebe.

Ja sram… kolikokrat te ljudje zasramujejo na tak način… a te ni sram!?

In ob tem nihče ne pomisli, da verjetno delam najboljše kar zmorem, s tem, kar imam.

Saj res, pa tiho bi morala biti.
Zaklenjena v kakšno temno izbo.

Ja sram.
Veš kako dolgo me je ustavljal na moji poti!?
Ker sem se ozirala na druge.
Ker sem čakala na dovoljenje, da se izrazim na način kot bi si želela.

In ko sem si drznila malo več, se je hitro pojavil kdo, ki mi je povedal, kje je moje mesto.

Makom radi porežejo lepe rdeče cvetove, če preveč štrlijo iz povprečja in bodejo v oči.
In za to pogosto poskrbijo tisti, ki so ti najbližji… domači, prijatelji, sodelavci.
Ker če bi uspelo tebi, bi se počutili neprijetno in vznemirjeno.
Zato raje poskrbijo, da utišajo tebe. Je bolj priročno.

Sindrom makovih cvetov je povezan z našimi ranjenostmi, ki jih nosimo v sebi in s katerimi se moramo pomiriti v sebi, če želimo v življenju resnično uspeti.
Kajti, če stvari zanikaš v sebi, boš ne glede na uspeh na enem področju, npr. v poslu vedno poskrbela za razpad svojega življenja na drugem.
Ozri se okoli sebe in poglej koliko uspešnih zvezdnikov ima težave v odnosih ali pa z odvisnostmi, ker enostavno morajo trpeti na določenih področjih, da bi lahko bili uspešni na področju, kjer so uspešni.
O sindomu makovih cvetov sem pisala v zapisu, ki ga najdeš >>>tukaj<<<

Eno osupljivih spoznanj zame osebno je bilo povezano s sijanjem ženske in s tem, kako zelo to, da ženska sije moti ljudi v njeni okolici.
Iz enega samega razloga, ker jih opominja na to, da sami ne sijejo.

In to je največkrat razlog temu, da te poklopijo, zanikajo, zavračajo, potisnejo na stran ali zapustijo. Tekmovalnost med ženskami največkrat izhaja iz tega sijanja.
Ker ena bolj sije in ob tem sijanju druga vidi, da ona tega sija ne živi.

Sram ti onemogoča, da bi se izpostavila.
Sram ti nemogoča, da bi svoje darilo podelila z ljudmi in s svetom.

Sram ti onemogoča, da bi postavila ceno svojemu delu.
Da bi ovrednotila svoj čas.

Sram ti onemogoča, da bi zaživela življenje kot si ga želiš.

In dokler se bojuješ z njim v sebi ali pa se skrivaš pred njim je v tebi.
Boj, beg ali ignoranca ne delujejo.

Sram ti onemogoča, da ugledaš svojo dragocenost.
Da prepoznaš vrednost v tem, kar počneš.
To je bilo najbolj osupljivo spoznanje zadnjega desetletja zame osebno.

Dokler se ne spogledaš s svojim sramom ne boš cenila tega kdo si in kar počneš.
Vedno znova boš potrditev svoje vrednosti iskala v svetu tam zunaj skozi merila, ki jih postavlja zunanji svet.

Zato je najbolj pomembna stvar, če se želiš izpostaviti, pokazati in podeliti sebe z ljudmi in s svetom, da se soočiš s svojim sramom in ga ukrotiš.

In pri temu ti lahko pomagam.

Ugotovila sem, da v kolikor želiš prodati karkoli, moraš najprej ceniti sebe.
In v teh negotovih časih vidim, da je izziv številnih žensk to, da jih je strah postaviti svojo srčno ceno in stati za njo. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Sporočilo dežja

Sporočilo dežja:

Danes se posveti sebi. Razvajaj se. Danes ti ni treba ven, ničesar ti ni treba urejati, z ničimer se ti ni treba spoprijeti. Zakuri si v kaminu, skuhaj si dišeč čaj, izberi nežno glasbo, ogrni se v odejico in opazuj, kako tiho in blago spiram umazanijo s sveta. Kje je tista knjiga, ki si jo že najmanj desetkrat nameravala prebrati, pa nikoli nisi našla časa? …


The message of rain:

This is your time. Be good to yourself. You don’t have to go out, to fix anything, you don’t have to fight today. Light up your fireplace, make a cup of fragrant tea, choose some gentle music, wrap yourself in a warm blanket. Watch me wash the world of dirt gently and quietly. Where is that book you wanted to read at least ten times, but never found the time?..

Zapisala: Katarina Minatti