Drobni cukri življenja

Dobile smo se v ženskem krogu in beseda je nanesla na to, kako dragoceno je, da se imamo. In da imamo ta sveti prostor v katerem lahko odpremo svoje srce in podelimo sebe.
Ranljivo.
Iskreno.
Zaupljivo.

Ti drobni cukri življenja so tako zelo pomembni v času, v katerem živimo.

Cukri kot je lepota, pa milina in radost ženske, kot je to poimenovala ena od udeleženk.
Cukri kot je praznovanje življenja.

Pobožalo me je, da imamo ta krog.
Da imamo druga drugo.
In da vidimo dragocenost tega, kar imamo.

Še posebej v tem času zdaj.

Ni prvič, da se ščuva žensko proti drugi ženski.
To je ena od tematik, ki je živa v telesu vsake ženske.
Boleča je.
Bojimo se je.

Ker je krutost ženske, s katero razcefra drugo žensko točno tam, kjer je najbolj občutljiva, tako zelo surova.

Želela bi si, da se to ne bi več dogajalo.
Da bi ženske ugledale, kako zelo dragoceno je sestrstvo in povezovanje med ženskami.
In kakšna moč se skriva v skupnosti.

Vendar sem vedno znova priča nasladi, ki jo krutost daje.
Ko te ženska zabije do nafte.
Ko tekmuje s tabo in te pusti daleč zadaj v oblaku peska.
Ko te s pogledom, z besedo ubije in potem še trikrat pohodi, da je gotova, da se ne boš več premaknila.

Priznam, v svoji mladosti sem se izogibala odnosom z ženskami. Ker so bili tako zelo boleči.
Potem je prišlo obdobje, ko sem se naučila udariti z bičem jezika tudi sama.

Vendar mi to ni dalo zadoščenja.
Povzročilo je še večjo bolečino v meni.

In sčasoma sem prišla do spoznanja, da vedno, ko vrnem udarec, udarim sama sebe.
In da z bojevanjem ne bom prišla daleč.
Tako kot nisem s skrivanjem. In umikanjem.

Najbolj boleči del napada s strani ženske je najbolj prefinjen in preoblečen v osladnost.
Ko misliš, da ti ženska želi dobro. A se ob prvi oviri pokaže, kako zelo kruta zna biti.

Danes vem, da je krutost, ki jo ženske dajemo v prakso druga do druge v resnici tista ista krutost, ki jo izvajamo same do sebe.

Ne more biti drugače.
To kar je v tebi, to širiš do drugih.

Zato je soočenje s seboj in to, da zmoreš voditi sebe, tako zelo pomembno.
Da vodiš svoj notranji svet. In se spogledaš s temi deli v sebi, ki ti povzročajo bolečino.

V zadnjem mesecu je bila senca meseca v sestrstvu Varuhinje Ljubezni Krutela.
Zaznala sem jo v etru, ko sem zasledila kar nekaj zapisov na to temo na svojem FB zidu.
Krutela prihaja v ospredje.

In kurjenje čarovnic je v polnem teku.
Če nisi z nami, si proti nam.

Ločevanje in izločevanje je v zraku.
In izobčenost ni daleč zadaj.

Izobčenost je rana Modre ženske.
Izobčenost je boleča.

Da bi se ji izognile, smo pripravljene narediti marsikaj.
Tudi izdati sestro.
Jo žrtvovati.

Spomnim se odnosa z eno od žensk, za katero bi dala roko v ogenj, da je »moja, moja«. Verjela sem, da me podpira, kot sem jo podpirala sama. In da stoji z mano in ob meni, kot sem jaz stala ob njej in z njo. Čutila sem jo. Ji držala prostor. Jo bodrila. Ji pomagala, da se je soočala s senčnimi deli v sebi. Res bi zanjo naredila vse.

Do tistega dne, ko me je napadla. Do tistega dne, ko sem dobila grožnjo z odvetnikom, ker sem uporabila nekaj njenega.

Bila sem osupla.
Zaradi načina.

Verjela sem, da se lahko pogovorimo.
Uredimo stvari. Prijazno.

A se ni dalo.
Takrat sem ponovno stala soočena s tekmovalnostjo.
In krutostjo.

Še enkrat sem imela priložnost spogledati se z destrukcijo, ki jo prinese s seboj.
In z razdejanjem, ki ga pusti v tvoji notranjosti, ko opravi svoje delo.

In to kar ustvari je nezaupanje.
Nezaupanje ženski.

No, v resnici ga ne ustvari. Le okrepi ga še bolj.
Ker imamo itak v sebi tisočletja zgodb, ko je ženska uničila drugo žensko.

Patriarhat to ve.
In to s pridom izkorišča.
Ve, da je vse kar je potrebno, da vlada, to, da ženske naščuva drugo proti drugi.

In to kjer te drži znotraj tebe, je v krutosti.

Ker se je sramuješ.
Ker je tako brezčutna, trda in brez sočutja.
In ker je to anomalija v naravi ženske s katero ne ve kaj početi.

Zato jo prekrije z osladnostjo in pokrije s krilatico »enosti«.

Soočenje s svojo Krutelo je ključnega pomena, če se želiš osvoboditi.
Da se spogledaš s tem, kako kruta znaš biti.
Popolnoma brez sočutja.

Kako se lahko zneseš nad šibkejšim.
Še posebej takrat, ko si stisnjena v kot.

Kako udariš s svojim bičem.
Vzameš skalp.
Trgaš glave.
Zakuriš človeka.

To je tisti del, ki prizadene.
Onkraj tega, kar lahko ubesediš.

V tej bolečini se zbuja nekaj starodavno ženskega.
Kako je ženska uničila drugo žensko.
Prebuja krutost, ki biva v vsaki ženski.

In lahko te plaši.
Ali pa te prestraši, ko ugotoviš česa si sposobna.

Vendar je ključnega pomena, da si poveš resnico.
Res je tako zelo pomembno, da si naliješ čistega vina.

Ker vse to si ti.
In pogosto si za kulisami, daleč od vseh, ko si sama s seboj v resnici najbolj kruta ravno sama do sebe.

V zadnjem času je toliko govora o empatiji. In o narcisih.
In vendar so ravno empati lahko najbolj narcisistični ljudje, če niso v stiku s seboj in s svojo notranjo pokrajino. Živimo v svetu polarnosti. In pomembno je, da v sebi ugledaš oba dela.

Tako zelo pomembno je spogledati se s seboj. In objeti sebe.
Ker je to edini način, da lahko vodiš z zgledom.

In ko si v stiku s seboj in v sebi res vidiš drobne cukre življenja.
Vidiš jih povsod.

Brez potrebe, da bi jih uničila, ker jih doživljajo drugi.
In brez potrebe, da bi si jih prisvojila ali tekmovala z drugimi zanje.

Obstajajo.
Zate. Zame.
Za vse nas.

In s tem, ko jih opaziš in jih vsrkaš.
Piješ ta nektar življenja in ljubezni.
Nahraniš sebe.
In svojo Krutelo.

Nikamor ne bo šla.
Je del tebe.

Zato je tako zelo pomembno, da jo sprejmeš v svoj notranji tim.
In jo znaš voditi. Upravljati s to energijo v sebi.

Da pozdraviš rano izdaje, uničenja in razčlovečenja.

In če si tudi ti v tem poletju izkušala jezo, bes, željo po maščevanju, tekmovalnost, destruktivnost, ki si jo poskušala nadzorovati z opominjanjem sebe, da moraš biti sočutna in prijazna, pa je vse skupaj izpadlo zelo osladno, potem je to znak, da je v ospredje prišla tvoja Krutela in da je čas zrel, da se z njo spogledaš na štiri oči.

In če potrebuješ pomoč skozi individualno vodstvo, me pocukaj za rokav.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mabon

Mabon, Jesensko enakonočje, 21. september
Ključ: Pobiranje, skupnost, zaključek
Simbol: Vino, storži, koruza, granatno jabolko
Kristal: Safir, Lapis Lazuli, Karneol

Mabon je keltski bog svetlobe. Jesensko enakonočje je pomemben keltski praznik, je opomnik ravnovesja in harmonije. Glavne teme tega praznovanja so harmonija in uravnoteženost. Sonce vstopi v tehtnico in uravnovešanje teme in svetlobe je v ospredju.. Zopet sta noč in dan enako dolga, le da so sedaj energije noči močnejše. Je čas druge jesenske žetve.

Ta praznik je zelo povezan s pobiranjem grozdja in bogovi kot sta Dioniz in Bacchus sta v tem času zelo prisotna. To je čas užitka, praznovanja, čutnosti in senzualnosti.

To je čas, ko svojo pozornost posvečamo pripravi na zimske mesece pred nami. Pomembno je spoštovati zrnja iz katerih nato zrastejo nove rastline.

Z jesenskim enakonočjem nastopi vladavina nadangela Uriela, ko začutimo željo po učenju, po modrosti, po globokem notranjem razumevanju življenja in vsega kar je.

Jesensko enakonočje prestavlja čas ravnovesja, ko se moramo ustaviti in spočiti. Je točka enotnosti med svetlobo in temo, ognjem in vodo, jinom in jangom. Uravnovesiti je potrebno vse dele sebe, tako aktivni kot pasivni del, tako znano kot tudi neznano, zunanje in notranje popotovanje, vidno in nevidno.

Pomembno je, da znamo uživati v sadovih svojega dela. Poglejte svoje življenje, kaj ste že dosegli, kaj še želite doseči, kaj iščete in ponovno ocenite smer v katero ste namenjeni. Stopite v stik s svojo pravo naravo in se namesto v zunanji svet bolj pogosto zazrite vase.

Hvaležnost je tista, ki vam bo pomagala uravnovesiti stvari v sebi. Ker je to čas druge žetve, ko je hrana v večini spravljena, je čas za zahvalo. Bodite hvaležni za vse kar že imate, za vso hrano in vsa Zemljina darila, vse njene vire, ki jih uporabljamo.

To je čas, ko je pomembno, da se zavemo, da sta tako dajanje kot prejemanje enako pomembna. Cenite svoje notranje čute, jih razvijajte in jim sledite, naučite se zaupati svoji intuiciji in slediti svojemu srcu. Poiščite ravnovesje in celostnost v svojem telesu in v svojem življenju. Poiščite ju v svetu!

To je čas, ko začnemo ceniti vitalno energijo življenja, to strast s katero kreiramo življenje, kajti v naravi vitalnost počasi usiha in nas opominja na pomen počitka in notranje regeneracije.

Inanna je boginja neba, ki pomaga da se prilagodimo univerzalni zavesti. Ta svet vidi v popolnosti in povezanosti. Boginja miru, ljubezni, prerokovanja in vodstvenih sposobnosti. Med drugim nadzoruje tudi nastajanje vina. Pomaga nam, da sprejmemo svoje temne plati in da nam pove, da je včasih potovanje v podzemlje naša pot v celostnost. Innana je tista, ki nas bo v septembru vodila v notranje podzemlje, tako kot se je samaspuščala skozi podzemlje in prešla svojo iniciacijo iz teme v svetlobo, jo mora tudi vsak posameznik pri sebi.

Alkemična izkušnja ločevanja omogoča razumevanje kje smo se ločili od enotnosti. Iščemo kaj nas ločuje od univerzalne ljubezni in duhovne poti. Iščemo svinec, ki nas vleče navzdol, da ga lahko transformiramo v zlato. Gre za uravnovešanje znotraj nas, ko oba dela povezujemo v celoto. Ločenost preobražamo v enotnost. Dogaja se alkemična poroka, združitev Sola – sonce in Lune -mesec. Gre za združevanje janga z jinom, enotnost zavednega z nezavednim, notranjega z zunanjim. Alkemični zakon kot je zgoraj je spodaj in kot je znotraj je zunaj opisuje to načelo enotnosti in povezanosti z vsem kar je.

Zrak je povezan s tehtnico in z Merkurjem, zrak je element komunikacije in govora. Dihajte! Globoko dihajte in predihajte sebe in ves svet. Uporabite zvok, zvonce za čiščenje prostora in sebe. Ta dan lahko počastite z gongi, z zvonci, pojočimi posodami.

DIVINE.SI

Boginja Hathor

Ko sem bila leta 2007 prvič v Egiptu me je očaral tempelj Dendara ki je posvečen boginji Hathor. Takrat me je očarala njena povezanost z glasbo, v kripti templja sem čutila nujo, da pojem in pojem.
Osupnila me je njena povezava s cikličnostjo in astronomijo.
Dendara je bilo dolgo časa center opazovanja Vesolja.

Verjetno zato ni nobeno presenečenje, da je Hathor poznana tudi kot boginja neba, boginja ženske, plodnosti in ljubezni. Hathor je tudi boginja veselja, praznovanja in lepote.

Hathor je bila skupaj z boginjo Nut povezana z Mlečno cesto (Rimska cesta) v tretjem tisočletju pred našim štetjem, ko sta se v jesenskem in spomladanskem enakonočju uskladili in se dotaknili zemlje, kjer se je sonce dvigovalo in spuščalo.

Štiri noge nebesne krave so predstavljale Nut ali Hathor (kot stebri, na katerih je bilo podprto nebo z zvezdami na trebuhu, ki sestavljajo našo galaksijo, na katerem je plula sončna ladja z Rajem, ki predstavlja sonce). Vir The tree of life: an archaeological study, E. O. James, p. 66, BRILL, 1967, ISBN 90-04-01612-0

Rimska cesta je bila videti kot plovna pot na nebu, na njej sta plula sončno božanstvo in luna, kar so Stari Egipčani opisovali kot Nil na nebu glede na to ima ime mehturt, saj je ona odgovorna za letno poplavo Nila.
Druga posledica tega imena je, da je bila prepoznana kot glasnica skorajšnjega rojstva, kot prispodoba poplav.

V starodavnih znanjih Egipta je bila Hathor tista, ki je pomagala pri porajanju Duše v telo.Je boginja, ki iam povezavo z amniotično tekočino kozmične maternice in ki ustvari varno mesto za prenovo in ponovno rojstvo posameznika.

Ko si v svojem življenju soočena s preizkušnjami, ko se tvoja duša želi utelesiti je Hathor tista, ki ti lahko ponudi podporo in te vodi v tem procesu porajanja sebe v novi, božanski Jaz.

Druga razlaga Mlečne ceste je, da je bila prvinska kača Vadjet, zaščitnica Egipta, tesno povezana s Hathor in drugimi zgodnjimi božanstvi, vključno z Mut in Naunet.

Bila je tudi priznana kot zaščitnica rudarjev, na Sinaju so kopali turkiz in zato je turkizna pogosto povezana z njo. Poznan je kot boginja zahoda, boginja turkiza in neznanih dežel.
Običajno je upodobljena s kravo glavo ali s sončnim diskom z rogovi in drži sestr. Posebno ropotuljico, ki jo je uporabljala za energijsko čiščenje prostora in človeka.

Bila je zaščitnica porodničark in babic v Egiptu in je bila tista, ki so jo vedno povabili k porodu otroka. Podprla je žensko v porodu. In ji držala sveti prostor tudi po porodu, da se je ustvarila povezava z otrokom.

Hathor je boginja radosti, ženstvenosti in materinstva.
Njena domena je bila glasba, ples in plodnost ljudi in narave.

Legenda pravi, da je Hathor nastala iz očesa boga Ra-ja in je bila njegova najdražja hči. Je starodavna boginja in je bila kot lik svete krave spoštovana že zelo zgodaj.
Hathor se je poročila s Horusom in mu rodila štiri sinove.

Hathor ima zapleteno razmerje z Rajem. Včasih je njegovo oko in njegova hčerka, včasih jo imajo tudi za njegovo mater. To vlogo je nasledila po kravji boginji ‘Mht wrt’ (Velika poplava), ki je bila mati Raja v mitu in ga je nosila med svojimi rogovi.
Kot mati je vsako jutro rodila Raja na vzhodnem obzorju, kot žena je bila z njim vsak dan.

Hathor je bila tudi zaščitnica puščavskih območij.
Hathor je bila tudi boginja zahoda in pijanstva.
Pričakala je duše mrtvih v podzemlju.

Hathor je sončna boginja, boginja neba in pra-morja, pa tudi boginja povezana s tujimi državami, suverenostjo duše in svečanostjo. Bila je zaščitnica Sinaja, bakra in turkiza.
Kultni center je bil Dendera. Starejši centri so bili tudi Deir-el-Medina, Megara in Serabit-el-Kadim na Sinaju. V Memfisu so jo častili kot boginjo posmrtnega življenja, ki pokojniku ponudi pijačo in hrano.

V Tebah so jo častili kot zaščitnico tebanske nekropole, kot gospodarico zahoda. V nekaterih oblikah je zelo podobna Izidi. Kadar so hoteli narediti razliko med njo in Izido, je Hator nosila hieroglif za zahod.

DIVINE.SI

Vir: splet

Dogodki

 

Stopi na mrežo Luči

Zdaj je čas, da vsaka ženska stopi na svoje mesto na mreži Luči.

Svet nas potrebuje, drage ženske.
Zdaj bolj kot kadarkoli prej.

Zdaj je čas, da stojiš v svoji moči kot ženska, namesto da si žrtev okoliščin.
Zdaj je čas, da nehaš bežati sama pred seboj in se namesto tega ustaviš in se soočiš s tem, kar te preganja.

Zdaj je čas za srčnost.
Za samospoštovanje.
Za cenjenje sebe.
Za zaupanje vase.
In da se zaneseš nase.

Tukaj si z razlogom.
Kot duša si izbrala ta čas, tukaj in zdaj.
In tisti, ki bodo prišli za nami bodo o tem času, v katerem danes živimo, govorili kot o času, ko se je pisala zgodovina kot je do tega časa niso poznali.

Živimo v posebnem času.
V času velikih sprememb.
V času velikih izbir.

Žensko čas kot je ta, v katerem smo, izoblikuje.
Rojena si bila za ta čas, tukaj in zdaj.
Danes je svet v negotovosti…

In vem, da v sebi slišiš klic, da vstaneš.

Čutim, da je zdaj čas, da vsaka stopi na svoje mesto na mreži Luči.
Da najdeš svoje pleme.
Ker življenje nikoli več ne bo, kot je bilo.

Res je v teh dneh prisotno veliko strahu in negotovosti.
Ne vemo kam plujemo.
Nihče ne ve, kaj se bo rodilo iz vsega tega.

Vendar je ena stvar gotova.
Imaš življenje.
Lahko ga živiš na polno ali pa životariš.
To je razlika med tem, da izkušaš ljubezen ali strah.

Dano ti je telo.
In dan ti je dih.
Dana ti je izbira.
Lahko pustiš svetu, da te usmerja in diktira kako se boš premikala ali pa zapičiš svojo zastavico v tla in vodiš z zgledom.

Pomembno je, da se skupaj premaknemo onkraj strahu in vodimo iz ljubezni, z ljubeznijo, za ljubezen.

Zdaj je čas, da deliš s svetom to, kar je tvoje darilo, da ustvariš zdravilno vzdušje s svojim zgledom, s svetim prostorom, ki ga ustvariš in držiš iz svoje notranjosti.
Tvoja srčnost, tvoja intuicija, tvoja empatija, tvoja modrost so v teh časih lahko zvezda severnica drugim, ki jim kaže pot nazaj k sebi.
Izbiro imaš

In vedi, ti si rojena za čas kot je zdaj.
Rojena, da vodiš s srcem in si zgled za dekleta, ki prihajajo za tabo.

Skupaj bomo 20.9.2021 na polno luno stopile na mrežo Luči.

Si zraven? Pofočkaš se >>>TUKAJ<<<

mreza

Navadna zlata rozga

NAVADNA ZLATA ROZGA (Solidago virgaurea)

Nekoč je veljalo, da če pri hiši sama od sebe zraste navadna zlata rozga, to prinese nepričakovano srečo.
Zlata rozga zelo privlači koristne žuželke, ki uničujejo vrtne škodljivce, zato jo lahko posadimo tudi ob zelenjavni vrt. Pazito moramo le, da ne zasemeni in se razbohoti, zato jo po cvetenju porežimo.
Prav tako je odlična paša čebelam.

Ob navadni zlati rozgi poznamo pri nas še kanadsko in orjaško zlato rozgo.
Ločimo jih hitro, saj je navadna zlata rozga nižje rasti, cvetove ima nanizane po celotnem, malo razvejanem steblu, na pogled so tudi večji, kot pri njenih invazivnih sorodnicah, ki jih vidimo že od daleč, saj se skupine visokih, živahno rumenih rastlin nemoteno razširjajo po zapuščenih obronkih svetlih gozdov, travnikih in porečjih.

Potrebuje veliko sonca in bogato zemljo. Zelo dobro prenaša nizke temperature, razmnožuje pa se s semeni ali z delitvijo korenin. Uvrščamo jo v družino košaric in je že dolgo poznana in učinkovita zdravilna rastlina.

Zlato rozgo nabiramo od začetka cvetenja, kar traja od konca julija in vse do oktobra.
Zanimivo je, da v nasprotju z večino rastlin, navadna zlata rozga zacveti najprej na višjih predelih in se nato proti jeseni spušča v nižine. Nabiramo predvsem cvetove, saj je v stebelcih manj zdravilnih učinkovin.
Uporabimo jo lahko tako svežo, kot posušeno. Ker ne vsebuje veliko vode, se zelo hitro suši in postane zelo puhasta. Zaradi ostrih dlačic, ki se pojavijo na suhi rastlini je za našo kožo in dihala primerneje, da jo osmukamo svežo in nato posušimo. Vsebuje nekaj malega eteričnega olja in več flavonoidov, tanine, saponine, fenolne kisline.

V preteklosti so jo uporabljali za celjenje ran, danes pa jo uporabljamo predvsem zaradi njenega učinka na urinarni trakt. Deluje diuretično, spazmolitično in blago protivnetno.
Učinkovitost in neškodljivost pripravkov iz zlate rozge so potrdili v več kliničnih raziskavah, ki so jih opravljali ob raznih bolezenskih stanjih sečil.
Dobro je delovala na izločanje sečnih kamnov in peska, okužbe sečnih poti ter razdražen in k vnetjem nagnjen mehur. Tako se njeni pripravki (čaj ali tinktura) uporabljajo pri vnetnih boleznih v sečilih, kot pomoč pri bakterijskih okužbah sečil, kot pomoč pri izločanju (če je možna spontana izločitev) in za preprečevanje nastajanja sečnih kamnov oz. peska v ledvicah in mehurju.
Povečuje količino urina in s tem izpiranje obtočil, kar je koristno tudi uporabnikom katetra, ki so nagnjeni k pogostejšim okužbam sečil. Po nekaj tedenski terapiji z zlato rozgo pride do izboljšanja pekočega in bolečega uriniranja, pogostega tiščanja na vodo, urinske inkontinence, pritiska in bolečin v področju mehurja …
Ker močno spodbuja izločanje urina posledično lajša tudi težave z revmo in artritisom, protinu, vnetjem sklepov, čisti kri in zmanjšuje prepustnost žil, jih krepi, znižuje krvni tlak, ima dober vpliv na jetra, pomaga proti krvavenju iz črevesa, blaži drisko. Pomaga tudi pri ekcemih ranah, ki se slabo celijo.

O neželenih učinkih je malo podatkov, zato se jemanje zlate rozge odsvetuje med nosečnostjo in dojenjem, možne pa so alergijske reakcije pri ljudeh, ki so preobčutljivi na košarice. Prav tako je ne uživajte ob zastojih vode zaradi oslabelega srca in ledvic.

V terapevtske namene uporabljamo predvsem navadno zlato rozgo, ki deluje tudi protivnetno, čeprav imajo vse tri vrste zlatih rozg diuretični učinek.

Priprava čaja:
2 žlički zlate rozge prelijemo s skodelico vrele vode in po petnajstih minutah precedimo. Na dan popijemo 3 skodelice toplega, nesladkanega čaja, ki pomaga povečati količino seča. Pijemo ga ob vnetjih mehurja, sečnice.
Z isto količino sestavin lahko naredimo tudi prevretek, kar pomeni, da zelišče zavremo in po eni minuti odstavimo. Z mlačnim čajem lahko umivamo vneto kožo, ture. Prevretek močneje pospešuje potenje in izločanje urina. Pijemo ga pri vnetjih ledvic in mehurja, pri pesku in kamnih.

Tinktura
200 g sveže zlate rozge prelijemo z litrom tropinovca. Dnevno pretresamo in po štirih tednih precedimo in hranimo na temnem prostoru.

Pat Šenekar

Dvigam se

Still I’ll Rise pesem Maye Angelou;

»Lahko me zapišeš v zgodovino
s svojimi grenkimi, zvitimi lažmi.
Lahko me pelješ v umazanijo,
ampak še vedno, kot prah,
se bom dvignila.

Te moja sočnost vznemirja?
Zakaj te preganja mračnost?
Ker hodim kot bi imela črpalke,
ki črpajo nafto v moji dnevni sobi?

Tako kot lune in sonca
Z gotovostjo plimovanja
Tako kot upanje
Se bom dvignila.

Si me želel videti zlomljeno?
S sklonjeno glavo in spuščenimi očmi?
Z rameni ki padajo kot solze
Oslabljeni od mojih dušnih krikov.

Te moja nagajivost žali?
Ali ne jemlješ stvari preveč resno?
Ker se smejim, kot da kopljem v rudnikih zlata
na svojem lastnem dvorišču.

Lahko me ustreliš z besedami
Lahko me razrežeš s svojimi očmi
Lahko me ubiješ s svojim sovraštvom
Vendar se bom, kot zrak, dvignila.

Te moj seksapil vznemirja?
Te preseneča, da plešem
Kot bi imela diamante
Kjer se stikajo moja stegna?

Ven iz kolib zgodovinskega sramu
Se dvigujem
Ven iz preteklosti, ki je ukoreninjena v bolečini
Se dvigujem
Sem črni ocean, globok in širok,
prelivanje in širjenje nosim v plimi.

Za seboj puščam noči terorja in strahu
Se dvigam
V dan, ki je čudovito jasen
Se dvigam
Prinašam darove svojih prednikov,
Sem sanje in upanje sužnja.
Dvigam se.
Dvigam se.
Dvigam se.«