Vesak

Vesak je starodavni budistični praznik, ki ga praznujejo na polno luno v četrtem mesecu luninega koledarja. Simbolično predstavlja rojstvo,  Nirvano (razsvetljenje) in Parinirvana (smrt) Gautama Buddha in je najpomembnejši praznik v budističnem koledarju. Praznujejo ga tudi s tem, da okrasijo templje s cvetjem in zastavicami, prižigajo svečke in dišeče palčke. Z rituali se spominjajo nespornega dejstva, da je življenje podrejeno ciklom rojevanja in umiranja.  Glavna tema Veska pa je praksa ljubezni, miru in harmonije, kot je učil Buda.

Legenda o Vesku pravi, da obstaja dolina, ob vznožju Himalaje, ki jo obdajajo visoke gore z vseh strani, razen na SV, kjer se nahaja vhod v to posebno dolino. Tradicija pravi, da je Buda pod okriljem polne lune v Biku prišel pod vznožje gore Kailaš, v dolino Vesak. Za goro  Kailaš  v  zahodnem  Tibetu, ki jo  istovetijo  tudi  z  mitično  goro  Semura,  so  ljudje  osrednje  Azije  v starodavnih  časih  verjeli,  da  je  središče  vesolja.  Za  domorodno  kulturo  Bon iz  Tibeta  je  Kailaš  sveta  gora.  Za hinduiste  predstavlja  Šivin  prestol.  In to  je mesto,  kjer  maja  vsako  leto  poteka  velik duhovni  praznik  vesak.  Film  The  Wesak  Festival: Moon  of  the  Buddha, ki  ga  je  leta  1980  produciral  Albert Falzon,  opisuje  dolino  v  senci  gore  Kailaš  kot  verjetni  kraj  tega  dogodka.
V knjigi The Dalai Lama: My Tibet avtor Galen Rowell pravi, da ljudje v karavanah prihajajo k piramidasto oblikovani gori Kailaš že od davnih časov, da bi se na kolenih poklonili na njeni sveti zemlji.

Romarji verjamejo, da če se bo njihovo telo dotaknilo vsakega centimetra svete poti okrog gore, bo to očistilo njihovo karmo in jim prineslo razsvetljenje. Iz vse Azije prihajajo tako religiozni kot nereligiozni.
Potovanje do svetega mesta je izziv že samo po sebi. Gora Kailaš – Kangrinpoče po tibetansko – in sveto jezero Manasarovar, kjer se romarji simbolično umijejo, preden stopijo na sveto pot, sta za budiste princip matere in očeta, ki predstavljata sredstva za dosego razsvetljenja.

Tradicija govori o tem, da se je Buda rodil, dosegel razsvetljenje in umrl ob polni luni v znamenju Škorpijona, ki jo bomo letos praznovali 16.5.2022.

Josephine Harrison opisuje, kako praznik vesak budisti po vsej Aziji praznujejo v času polne lune v maju. Alice A. Bailey in C. W. Leadbeater opisujeta, da praznik poteka v dolini v obliki vratu steklenice, ki je pokrita z grobo travo in obdana z gorami, pokritimi z drevesi, na severni strani Himalaje, približno 650 km zahodno od Lhase. Leadbeater je omenil tudi bližnje jezero, kjer se romarji umijejo, preden stopijo v dolino.

Ob tem svetem dogodku v Tibetu, Buda preda energijo iz Šambale Zemlji. Med obredom, ki traja približno pol ure in je na Zahodu poznan pod imenom Vesak, na Vzhodu pa kot Sakadava, se skupina velikih bitij, Poznavalcev rase, zbere na severovzhodnem koncu doline pred ploščato skalo, na kateri počiva z vodo napolnjena kristalna čaša.

Tri vodje oddelkov Hierarhije – Manu, Kristus Maitreja in Mahačohan – in Mojstri sedmih žarkov se med petjem starodavnih verzov v jeziku pali premikajo s simboličnimi kretnjami. Na vrhuncu obreda Mojstri in njihovi učenci, razvrščeni v skupino, oblikujejo peterokrako zvezdo z Maitrejo, ki stoji na vrhu, in je obrnjen proti oltarnemu kamnu.

V trenutku, ko nastopi polna luna, se pojavi Buda v obleki žafranaste barve in sedi s prekrižanimi nogami. Najprej se pojavi kot majhna pika na nebu. Leadbeater nato opisuje Budo, ki polagoma postane velikanska postava s sijočo auro, iz katere izžarevajo ultramarinsko modra, nato zlato rumena, temno rdeča, bleščeče sivo bela in škrlatna barva z briljantnimi zelenimi in vijoličastimi žarki, ki izhajajo iz tega področja luči. Te barve so v prastarih budističnih tekstih opisane kot Budova aura. To bleščeče bitje lebdi nad kristalno čašo in nad tremi velikimi gospodi. Takrat Maitreja intonira mantro, ki se uporablja samo ob tem prazniku.

To je ključni dogodek duhovne vitalizacije človeštva – energije iz Šambale, ki se prevajajo prek Bude, sprejme Maitreja kot predstavnik človeštva. Maitreja nato vzdigne in blagoslovi vodo, medtem ko udeleženci obreda pridejo drug za drugim bliže in v požirkih pijejo vodo. Romarji, ki prihajajo tudi iz srednje Azije, prinesejo svoje steklenice za vodo, da bi sodelovali pri tem blagoslovu. Obred se konča, ko Buda dvigne desnico v blagoslov, nato pa se počasi umakne in kmalu je videti le še kot majhna pika na nebu.

Tega obreda se živo spominjajo nekateri ljudje, ki so mu bili priča v sanjah. Pristnost teh doživetij je opisala Alice Bailey, ki je v presledku sedmih let o tem sanjala dvakrat.
Baileyeva v Esoteric Psychology II navaja, da je združen napor učencev pri duhovni pripravi – pred vesakom in po njem – največjega pomena. Videti je, da je to velja še posebej zdaj, ko vstopamo v novo tisočletje. Globalno gibanje k bratstvu, pravičnosti in svetovnemu miru je zelo močno in priložnost, ki jo predstavlja vesak, je izredna. To je tako, kot da bi bila avtocesta luči dostopna za velik izliv energije iz Šambale. Baileyeva tudi predlaga, da bi se morali učenci notranje pripraviti vsaj dva dni pred tem izrednim dogodkom in dva dni po njem. Na dan polne lune bi morali “pozornost stalno držati v luči”.

Divine.si

Boginja Maia

“Obnova je moja mantra. In rast je moja igra. Z vami sem, da vam predam svoje znanje igre in radosti. Pogosto ste v svojih prizadevanjih preveč resni in čisto pozabite na igro.
Tukaj sem, da k vam prinesem čudovite barve pomladnega cvetja, opojno dehtečo esenco strasti in čutnosti, ki naj v mojem mesecu zaplapola po vaših žilah. Radost je moja barva in mavrica se poda mojim očem.
Metulji so moji prijatelji in skupaj na radosten način transformiramo. Odenite se v cvetlično opravo in zaplešite z menoj divji ples ljubezni in radostne transformacije.
Prepustite se mojim spretnostim povezovanja in ljubeče komunikacije.
Dovolite, da vam pomagam pri radostni manifestaciji stvari, ki si jih želite v svoje življenje. Kajti manifestacija je le transformacija v akciji.
Danes bodite cvetlično razpoloženi in povabite vse barve mavrice v svoje življenje.”

Maia je rimska boginja radoživosti, radosti in igre. Je kraljica cvetja. Njen kristal je smaragd. V rimski mitologiji jo poznajo kot Maia Maiestas (poznana tudi kot Fauna, Bona Dea). Mesec maj je poimenovan po njej. Delala je izključno z ženskami in moškim ni bilo dovoljeno prisostvovati na njenih praznovanjih.

Je boginja pomladi, topline in rasti. Pravijo da naj bi bila par z Vulkanom, saj sta oba božanstvi povezani z vročino. Skozi njeno toplino spomladi cvetlice in rastline vzbrstijo in rastejo, Vulkanova močnejša toplota poletja pa pomaga, da sadeži obrodijo.

Prvi maj je bil star poganski praznik, ki so ga nekoč praznovali tudi naši karantanski predniki. O tem priča lepa stara navada, ki se je ohranila do danes. Pred mnoge vasi postavijo na ta dan mlaj.
Ker je bila srednja Evropa v davnini še pred Kelti domovina slovansko govorečih Venetov sklepamo, da je postavljanje mlaja še zapuščina njihove kulture.

Mlaj je prispodoba boginje Maje, ki je boginja narave.

Zlata Maja je božanstvo slovanskega vedizma. Zlata Maja je povezana z rimsko Venero. Je boginja ljubezni in plodnosti, ki poskrbi za rast in razvoj rastlin. Povezana je s cikli plodnosti. V ciklu leta prehaja skozi različne faze cikla plodnosti, zato je ena od interpretacij tudi, da sta dve slovanski boginji- Morana in Živa dva različna obraza Zlate Maje (vir: Aleksandar Asov). Morana, boginja smrti, je zimski obraz Zlate Maje, ki pooseblja naravo v njeni najbolj neplodni fazi. V edem od mitov o katerem govori Asov, Zlata Maja umre in leži v kamnitem sarkofagu, kar simbolično predstavlja sejanje semen v zemljo. Morana v tem času vlada namesto Maje, dokler spomladi boginjo zime zamenja Živa, boginja življenja in drugi obraz Zlate Maje.

Boginjo Maio pa pogosto zamenjujejo z nimfo Maio, ki je poznana iz grške mitologije kot mati boga Hermesa. Nimfa Maia je precej starejša, ima funkcijo dobre matere in je ena od sestra, ki sestavljajo konstelacijo Plejad.

DIVINE.SI

Svetovni dan čebel

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je decembra 2017 v New Yorku soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel.

Na ta dan bo svetovna javnost vsako leto opozorjena na pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev, opomnjena na pomen čebel za celotno človeštvo ter pozvana h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje.

Slovenija je predlagala, da se svetovni dan čebel zaznamuje v maju, ko so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraševanju največja, na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu.

20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734–1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, ki ga je cesarica Rimskega cesarstva Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju.

Študije Organizacije združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacije čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšujejo, zaradi česar čebele in drugi opraševalci postajajo čedalje bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje z odpadki. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel in drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe.

Podatki FAO kažejo, da imajo čebele in drugi opraševalci neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano. Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane. Po oceni na podlagi mednarodne študije Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah iz leta 2016 je letna svetovna proizvodnja hrane, ki je neposredno odvisna od opraševanja, vredna od 235 do 577 milijard ameriških dolarjev. Poleg tega so kmetijske rastline, ki potrebujejo opraševanje, pomemben vir delovnih mest in dohodka za kmete, zlasti za male in družinske kmetije v državah v razvoju. Nenazadnje imajo čebele pomembno vlogo tudi pri ohranjanju ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti v naravi. Kot dober bioindikator razmer v okolju nam sporočajo, kdaj se z okoljem nekaj dogaja in da je treba ukrepati.

S pravočasno zaščito čebel in drugih opraševalcev bomo pomembno prispevali k reševanju vprašanj globalne preskrbe s hrano in odpravi lakote v državah v razvoju. Ustavili bomo nadaljnje izgube biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov in tako prispevali tudi k ciljem trajnostnega razvoja, ki so opredeljeni v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030.

Slovenska pobuda za razglasitev Svetovnega dne čebel

Republika Slovenija je zato na pobudo Čebelarske zveze Slovenije leta 2015 v okviru OZN začela postopke za razglasitev svetovnega dneva čebel in predlagala resolucijo, ki izpostavlja pomen čebel in drugih opraševalcev.

Pobuda je bila sprejeta na 40. zasedanju Konference FAO v Rimu, dne 7. julija 2017; postopek pa je bil uspešno zaključen decembra s soglasnim sprejetjem resolucije o Svetovnem dnevu čebel na Generalni skupščini Združenih narodov.

Slovenija se uvršča v sam svetovni vrh po številu čebelarjev na prebivalca, kjer je vsak 200. prebivalec čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, poleg tega je leta 2011 med prvimi državami članicami EU na ozemlju Slovenije prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov.

Čebela simbolično predstavlja organiziranost, marljivost, produktivnost, obilje, uspeh, ljubezen, sodelovanje z drugimi / skupnost, čarobnost in moč vere in osredotočenosti, akcijo, komunikacijo, žensko moč, skrite modrosti…

Vir: https://www.worldbeeday.org

Potonika

Če niste vedeli: POTONIKA (Paeonia) je magična zdravilka.

Spomladi nas pozdravlja v svoji čudoviti lepoti z velikimi cvetovi, ki se prav bohotijo v grmovju v roza, beli in raznih odtenkih rdeče barve.

Njeni izjemno polni cvetovi merijo od 4 do 6 centimetrov in ne samo, da so lepota brez primere, tudi dišijo opojno.
Potonike odlikuje tudi njihova dolgoživost, saj lahko dočakajo tudi 100 let in več.

Simbol zdravljenja
Potonika je v Grčiji velja za simbol zdravljenja, na Japonskem pa za srečen zakon in mogočnost, obenem pa je emblem za mesec junij/rožnik.
Na Kitajskem jo gojijo že več kot 2000 let in jo imenujejo Sho-yo, kar pomeni “lepo”, pri njih velja za cvet meseca marca.

Mitologija
Po grški mitologiji je potonika poimenovana po bogu Paeonu, grškem bogu zdravljenja oziroma zdravilcu bogov.
Zato so tudi njene zdravilne sposobnosti izjemne.
Legenda pravi, da je Paeon študiral z bogom medicine Asclepiusom.
Ker je Zeus videl, da študent, torej Paeoni, postaja boljši od svojega učitelja, ga je spremenil v čudovito rožo, potoniko.

Potonika sodi pod zaščito Sonca, v sebi, kljub ženski polnosti, nosi moško esenco in element ognja. Klicali so jo tudi blagoslovljena rastlina zaradi vseh svojih čarobnih in medicinskih značilnosti in delovanj.

Magično delovanje
Po tradiciji ima potonika moč, da varuje pastirje in njihove črede, preprečujejo nevihte, izganja in ščiti pred demoni, ohranja pa tudi dobro žetev.
Korenine pod vzglavnikom ali okoli vratu kot ogrlica so zdravilo proti norosti, preprečujejo tudi epileptične napade.
Kot ogrlica varuje otroke, da jih ne bi ugrabile zle sile, v pomoč pa je tudi dojenčkom pri lajšanju tegob v obdobju rasti zob.

Posebno veliko magično moč so jim pripisovali tudi zaradi fluorescentnih lastnosti, saj v mraku potonike prav zažarijo. Le poglejte jih ponoči … 🙂
Zasajene na vrtu ščitijo pred neurjem in zlom. Ker je potonika resnično močna v svojem delovanju, so jo od nekdaj uporabljali tudi za eksorcizme. Korenino, ki so jo uporabili v ta namen, pa je bilo potrebno nabrati ponoči, ko rastlina čarobno sveti.

Barva
Rožnata: najbolj romantična, zaradi česar je idealna barva za poročne šopke in za okras na mizi.
Bela ali zelo bleda roza: osredotočanje na skrivnostni vidik same rastline in sporočanje obžalovanja, če smo koga prizadeli.
Močna rdeča: najbolj cenjena na Kitajskem in na Japonskem, obenem je najbolj povezana s častjo in spoštovanjem. Simbolizira blaginjo in razvoj.

Pomen
. čast, zlasti za ljudi, ki z uspehom prinašajo čast svoji celi družini;
. bogastvo in blaginja;
. romantična ljubezen, še posebej ljubezen med popolnimi neznanci;
. lepota v vseh oblikah.

Njeno sporočilo
Zapomnite si, da se vaša dejanja odražajo v vašem življenju in obenem tudi v življenju drugih, zato si vedno prizadevajte ravnati spoštljivo in častno.
Ne bojte se opravičiti, če naredite napako,
in delite ljubezen ter milino z drugimi.
S tem izboljšujete svet in posledično življenja vseh na našem planetu.

Olje zaščite in razsvetljenja s potoniko
Potrebujete:
nekaj korenin potonike,
½ žličke semen bele gorčice,
½ žličke smole bosvelije,
60 ml baznega olja.
Zmešajte vse sestavine in posvetite olje v svojem ritualu za močno zaščito in zdravljenje.

Zapisala: Nina Kasandra Klun.
Absoulute magickal apothecary

 

Izpusti ljudi, ki te niso pripravljeni ljubiti

“Izpusti ljudi, ki te niso pripravljeni ljubiti!

To je najtežja stvar, ki jo boš kadarkoli morala narediti in je hkrati tudi najpomembnejša: Nehaj dajati svojo ljubezen ljudem, ki te niso pripravljeni ljubiti.

Nehaj s težavnimi pogovori z ljudmi, ki se ne želijo spremeniti.
Nehaj biti na voljo za ljudi, ki jim ni mar za tvojo prisotnost.
Nahaj dajati ljubezen tistim, ki te niso pripravljeni ljubiti.

Vem, da je tvoj instinkt, da narediš vse kar je v tvoji moči, da bi bilo vsem okrog tebe dobro, a je to hkrati impulz, ki ti krade čas, energijo ter zdrav razum.

Ko se boš začela popolnoma in celostno udejanjati v svojem življenju, z veseljem, zanimanjem in zavezanostjo, ne bodo vsi pripravljeni, da te srečajo v tem prostoru.

To ne pomeni, da moraš spremeniti sebe.
To pomeni, da moraš prenehati ljubiti tiste, ki te še niso pripravljeni ljubiti.

Če si izključena, globoko prizadeta, pozabljena ali zlahka prezrta s strani ljudi, ki jim posvečaš čas, si ne delaš nobene usluge s tem, da jim predajaš svojo energijo in življenje.

Resnica je, da nisi ti za vsakogar… in da ni vsakdo zate…

Zato je tako zelo posebno, ko najdeš nekaj ljudi s katerimi spleteš pristna prijateljstva, ljubezen in partnerstvo:
Vedela boš, kako dragoceno je nekaj takega… ker si izkusila to, kar ni.

A dlje ko se boš trudila nekoga prepričati, da te vzljubi, ki te ne zmore, dlje se boš oropala za točno to kar si želiš.
Miljarde ljudi je na tem planetu, in mnogi med njimi so teboj na istem nivoju s teboj, resonirajo s teboj, povezani so s tem, kamor se premikaš.

… Vendar dlje ko ostajaš majhna, vtisnjena v domačnost ljudi, ki te uporabljajo za blazino, za zaledje, kot terapevta in kot strategijo za njihovo lastno okrevanje… več časa se držiš zunaj skupnosti po kateri hrepeniš.

Če se prenehaš pojavljati, boš morda manj iskana.

Morda bodo popolnoma pozabili nate.

Če se nehaš truditi, bo morda razpadla tvoja zveza.

Če prenehaš pošiljati e-sporočila, bo morda tvoj telefon ostal nem dneve in tedne.

Morda bo ljubezen, če prenehaš nekoga ljubiti, izginila.

To ne pomeni, da si ti uničila odnos!
To pomeni, da si ga le ti ohranjala živega.

To ni ljubezen, to je navezanost.

Najdragocenejša in najpomembnejša stvar, ki jo premoreš v življenju je energija.
Ni tvoj čas tisti, ki je omejen, temveč tvoja energija. To v kar jo vsak dan investiraš, kar z njo hraniš, tega imaš v svojem življenju vedno več.

Ko to spoznaš, začneš razumeti zakaj si, ko zapravljaš čas z ljudmi, ki ti ne ugajajo ter aktivnostmi, kraji, situacijami, ki ti ne ugajajo, tako nepotrpežljiva.

Začneš razumeti, da je najpomembnejša stvar, ki jo lahko storiš v svojem življenju, zase in za vse, ki jih poznaš, zavarovati svojo energijo bolj, kot karkoli drugega.

Spremeni svoje življenje v varno svetišče, kamor dovoliš vstopati le ljudem, ki jim je mar, ki so povezani s teboj in ki poslušajo.

Ni na tebi, da rešuješ ljudi.
Ni na tebi, da jih prepričaš, da si želijo biti rešeni.

Ni tvoje delo, da si na voljo za ljudi in jim daješ svoje življenje, malo po malo, trenutek za trenutkom, ker se ti smilijo, ali se počutiš slabo ali ker bi morala, ker se čutiš obvezano. Kajti v samem jedru gre za strah, da te ne bodo imeli radi nazaja.
Tvoje delo je, da prepoznaš, da si ti mojstrica svoje usode in da sprejmeš ljubezen, ki si je vredna.

Odloči se, da si zaslužiš prave prijatelje, resnično zavezanost in popolno ljubezen z ljudmi, ki so zdravi in v razcvetu.

Potem počakaj v temi, čisto malo.
in opazuj, kako hitro se vse začne spreminjati.“

Zapisala: Brianna Wiest v eseju “This Year, Let Go Of The People Who Aren’t Ready To Love You” on Thought Catalog
December 2018