Si kdaj presegla dvom vase in ustvarila nekaj na kar si resnično ponosna?
Si imela razstavo, res dobro predstavitev ali pa si prosila za nekaj in je oseba na drugi strani rekla JA? Morda si bila del zabave, kjer si se naplesala, resnično uživala in šla onkraj svoje cone udobja.
Potem poznaš ta fenomen, ko se razširiš in čutiš živost, samozavest, odprtost in radost v svoji notranjosti.
Počutiš se fenomenalno.
Čistiš brezmejnost.
Čutiš, da je zate vse mogoče.
In potem lahko nekaj ur kasneje ali nekaj dni kasneje pride… zlom.
Kot strela iz jasnega se pojavi dvom, sram, občutek krivde.
Namesto, da bi čutila ponos in energijo v sebi, čutiš razgaljenost. V katero se pogosto naselijo skrbi, da ni bilo dovolj dobro, da je bilo preveč, da si naredila napako.
Posledično bi se najraje skrila.
Se pokrila z deko čez glavo in izginila za kak teden.
In če pozabiš na to, da sta širjenje in krčenje v paru in sta del naravnega cikla rasti, se boš neizogibno spraševala kaj je narobe z mano.
Težava je v tem, ker te to vodi v zakrčenost, kjer se zatakneš v svoji škatlici za vžigalice.
Vedno, ko se razširiš onkraj tega, kar ti je domače, onkraj tvojega dosega, vsakič, ko zrasteš, greš onkraj znanega, bo širitvi sledilo krčenje.
V naravnem svetu je ciklično gibanje širjenja in krčenja nekaj popolnoma naravnega.
Poglej plimovanje… voda narašča, se širi in potem odteče, se krči.
Vsakič, ko vdihneš, se razširiš in ob izdihu se skrčiš.
Poglej letne čase… poletje je čas širjenja, razcveta in dolgih dni, zima na drugi strain je čas krčenja, ko se vitalna energija umika v korenine, drevesa počivajo, dnevi se krajšajo.
Ko gledamo to ciklično gibanje v zunanjem svetu, se nam zdi naravno.
Ko se dogaja v naši notrajosti, na to gledamo kot na šibkost.
Ko smo v fazi krhkosti in počitka, to jemljemo kot osebno šibkost.
Ko se po razširitvi v svojem življenju znajdemo v obdobju krčenja smo prepričane, da je to znak nesposobnosti.
Izziv je zagotovo v družbeni paradigmi, ki pravi, da bi morali biti nenehno v širjenju in rasti. Živimo v družbi, ki ceni rast, dobiček in produktivnost.
Tudi zaradi tega jemljemo krčenje, ki sledi širitvi kot napako, kot nekaj, kar je potrebno popraviti, spremeniti in se je znebiti.
To je še posebej prisotno takrat, ko dosežeš nekaj kar te postavi v sam center dogajanja, pod žaromete. Dobiš veliko nagrado. Dosežeš nekaj nezamisljivega. Dobiš priložnost za sodelovanje z nekom, ki je tvoj zgled. To so trenutki, ko se počutiš nepremagljivo.
In temu sledi dvom vase, kritika same sebe, ko ne moreš verjeti, da si naredila to in greš v napadanje same sebe. Ker bi lahko bila še boljša, ker si bila preveč ali premalo xyz.
Ta premik iz širjenja v krčenje je kot elastika, bolj ko se razširiš, hitreje se bo potegnila nazaj skupaj. Izziv je v tem, da je širjenje onkraj mej znanega nekaj, kar je nevarno. In čimprej bi se rada vrnila nazaj v svojo varno cono.
In to je popolnoma normalno.
Žal se o tem ne pogovarjamo takrat, ko se nam dogaja.
Vsi imamo identične izzive.
Ko si na tem mestu krčenja in v sebi čutiš nelagodje, kot bi imela mačka, je pomembno, da si s seboj nežna.
Prvi korak je zagotovo prepoznava, ko prepoznaš kje si in kaj se dogaja.
Drugi je, da si priznaš kaj se dogaja in da ustvariš varno mesto zase.
Tretji korak je negovanje sebe, to da poskrbiš zase in si nežna s seboj.
Namesto dvomov vase, ustvari prostor, da vsrkaš, da po požirkih popiješ dogajanje preteklih ur ali dni.
Poskrbi za svoje fizično telo.
In praznuj dejstvo, da si se premaknila onkraj tega, kar ti je znano in domače.
Pomembna je prepoznava, da širitvi vedno sledi krčenje.
To kar skušamo narediti je nadzirati in kontrolirati cikel širjenja in krčenja.
Faza širjenja nas navda s pozitivnimi občutki in zato želimo ostati tam.
Želimo sodelovati, želimo pomagati, želimo biti aktivni in se upiramo krčenju, ki sledi širitvi.
Vendar nobena roža ne cveti vse leto.
Pomembno je zavedanje, da je krčenje naravni del cikla, v nasprotnem primeru se lahko zataknemo v zakrčenosti.
Bojevanje, da bi ostale v stanju širjenja in ignoriranje notranjega klica krčenja ustvarja neravnovesje in globoko utrujenost.
Povečuje zaskrbljenost, ustvarja paranojo in stres.
Vsaka širitev potrebuje fazo krčenja, kjer se sprostiš in spočiješ ter se pripraviš za naslednjo širitev.
Nobena rast ni mogača brez tega dinamičnega procesa dihanja, ki vključuje tako širjenje kot krčenje. Če želiš večjo širitev, bo potrebno najprej pustiti krčenju, da opravi svoje.
Krčenje je kot zima.
Je povabilo v počitek.
Razkrije šibke točke, ki jih v fazi širjenja sploh nisi opazila.
In dokler jih ne opaziš in se z njimi pomiriš, sa ne boš mogla zares ponovno razširiti onkraj znanega.
To, da prepoznaš kje se nahajaš in da objameš fazo krčenja znotraj sebe je veščina, ki je nujna za razcvet.
V teh tihih trenutkih krčenja, boš najlažje slišala navodila tvojega notranjega glasu.
Ključ je v tem, da sodeluješ in soustvarjaš tako s fazo širitve kot s fazo krčenja.
Le tako ostajaš v stiku z življenjsko silo in vitalnostjo, ki je kot gorivo za tvoj razcvet.
Širjenje na eni strani in krčenje na drugi sta dve gibanji, ki sta del narave.
Ključ je v tem, da se ne zatakneš in ostaneš v zakrčenosti.
Pomembno je čutenje.
Pomembno je razumevanje.
Pomembno je negovanje sebe.
Pomembno je praznovanje.
Če čutiš frustracijo, paraliziranost, nemoč, potem je tole povabilo namenjeno tebi.
V druženju Na Preizkušnji… bom s teboj podelila kaj deluje in kaj ne.
Pokazala ti bom kje so tista mesta, kjer ti odteka vitalna, življenjska energija, ki jo v tem času nujno potrebuješ.
Vodila te bom skozi proces ozaveščanja in preobrazbe.
Da bi ponovno začutila mehkobo, nežnost in negovanje v svojem telesu.
Se spomnila, da je vse že v Tebi.
Praznovala.
Da bi sledila naravnim ciklom.
Poslušala navznoter.
Prispevala in počivala.
Nahranila sebe in delila z drugimi iz svoje polnosti.
Skozi tisočletja je bila ženska naučena, da svojo moč daje drugim.
Zdaj se učimo kako jo vzeti nazaj.
Gre za trenng. Ko si v stiku z močjo v sebi, zavestno kreiraš svoje življenje, premikaš meje mogočega, da bi zaživela svoj polni potencial.
