Prožnost – veščina, ki je v 2021 ključna…

Prožnost je veščina, ki je v letu, kot je tale ključnega pomena.
In priznam, da v preteklih letih o njej nisem kaj dosti slišala ali razmišljala.

Okoliščine, ki jih je razkrilo leto 2020 pa so pokazale, da je sposobnost, da se v času velikih izzivov in negativnih izkušenj, ko te življenje upogne, znaš ponovno postaviti nazaj in vzpostaviti notranjo harmonijo, bistvenega pomena.

Osebna prožnost je veščina povezana s tem, da se znaš zanesti nase in da zaupaš vase, ne glede na to kaj življenje vrže vate. Da zmoreš dostopati do notranjih virov moči in preseči vse tisto kar je potrebno preseči, preobraziti kar je potrebno preobraziti, da bi v življenju ne le životarila temveč cvetela.

Razcvet je odvisen od tvoje zmožnosti razumevanja sebe in svojih preživetvenih vzorcev.

Tvoj odnos s seboj in do sebe predstavlja sam temelj tvoje kapacitete prožnosti.
To, kakšen je tvoj odnos do sebe in s seboj določa kako se boš odzvala na zunanje okoliščine.
Sposobnost, da poskrbiš zase, sebe postaviš na prvo mesto brez občutkov krivde in samoobtoževanja je mesto kjer se vse začne.

Ključnega pomena je, da zmoreš biti prijazna s seboj in ljubiti sebe.
Povezanost s seboj je osnova povezanosti s komerkoli izven tebe.

Pomembno je, da znaš biti sočutna do sebe, da podpreš sama sebe in spoštuješ sama sebe. Ko sprejemaš sebe točno tako kot si in tam kjer si, brez kritike in samoobsojanja, to postavi temelj za tvojo sposobnost samopomiritve.

Mirnost v sebi lahko najdeš samo, če je tvoja sposobnost prožnosti razvita in jo udejanjaš tudi v praksi.

In mirnost je v tem razburkanem času resnično pomembna.
Pa ne govorim o tisti narejeni lažni umirjenosti, ko se prepričuješ v to, da ti dobro gre ali pa o tisti umirjenosti, ki ne gre dlje od tvoje blazine za meditacijo.

Ključ je v mirnosti, ki jo ohranjaš v sebi tudi v najbolj napornih in intenzivnih časih.
Ko si lahko popolnoma mirna na sredi orkana.

Tovrstno mirnost lahko dosežeš le, če imaš resnično ljubeč odnos s seboj in do sebe.

Tisti del v tebi, ki terja občutek varnosti, je tvoj notranji otrok.
In tvoj notranji otrok je tudi tisti, ki ustvarja paniko in nemir.

Od tvoje sposobnosti, da vzpostaviš ljubeč odnos s tvojim notranjim otrokom je odvisno, kako prožna si, ko si soočena z izzivi v svojem vsakdanu.

Naučiti se moraš voditi sama sebe.
In to terja, da odrasteš.
Da prevzameš polno odgovornost zase in za svoje življenje.

Biti odrasla, zrela ženska je za mnoge ženske s katerimi pridem v stik, izziv.
Veliko lažje je poiskati nekoga, za katerega upajo, da bo poskrbel zanje.

Iskanje nadomestnega starša se v času v katerem živimo ne obnese.
In vendar imamo priložnost vsak dan znova opazovati celo vrsto odraslih otrok, ki iščejo nadomestnega starša.

Odrasti je vse prej kot enostavno.
In leta sem se spraševala zakaj je temu tako.

Tukaj je nekaj razlogov…

Prvi je, da živimo v družbi, kjer smo naučeni, da potrditev in pohvalo iščemo pri avtoriteti zunaj sebe.
Ko čutiš bolečino iščeš zunaj sebe kdo je kriv, da se počutiš kot se.
Ko čutiš izgubo, iščeš nekoga, ki ga lahko obtožiš.

Veliko lažje je to, kar se dogaja tebi prevaliti na nekoga tam zunaj, kot prevzeti odgovornost za to, kar se ti dogaja.

Drugi je ta, da smo naučeni, da če je nekaj narobe, to popraviš, spremeniš ali zamenjaš.
In ko imaš občutek, da je nekaj narobe s teboj, ker stvari v tvojem življenju ne gredo kot bi si želela, narediš vse v tvoji moči, da bi to popravila, spremenila ali zamenjala.

Žal v odnosu do sebe to ne deluje.
Ko se oglasi tvoj notranji otrok s svojimi potrebami s tem, da ga poskušaš popraviti ali spremeniti ne prideš daleč. In ja, včasih bi najraje svojega jokajočega in kričečega otroka odnesla k sosedi in ga pustila tam ali ga zamenjala za kakšnega bolj ubogljivega, vendar te možnosti žal nimaš.

Ključ se skriva v razumevanju same sebe in v sposobnosti, da objameš sebe tam kjer si z vsem kar je v tebi.

Tretji je ta, da je rast boleča.
Zato je tako malo ljudi, ki se odločijo za pot rasti, ker terja, da se soočiš z bolečino, ki jo nosiš s seboj.

In odnosi vedno razkrijejo boleče točke.
Odnosi so v resnici ogledala, ki ti pokažejo boleča mesta v tvoji notranjosti.

V letih, ko sem aktivno delala z ženskami v povezavi s partnerskimi odnosi, sem vedno znova naletela na pričakovanje, da bom razkrila kakšno čarobno formulo, napoj ali da bom dala v roke čarobno palčko s katero se bo vse čudežno rešilo.
Vendar taka čarobna palčka ne obstaja.
Odnosi ti vedno razkrijejo kje si v odnosu s seboj in do sebe.
In odnose lahko preobraziš s tem, ko preobraziš sebe.

Vse v življenju so odnosi.
V resnici vse življenje temelji na odnosih.

Vse pa se začne z odnosom do sebe.
In s tem, da moraš odrasti.

Prožnost je tista, ki ti pomaga ohraniti zdravje, blagostanje in odnose, ne glede na negativne okoliščine, s katerimi si soočena.

Prožnost temelji na zaupanju vase.
Prevzemanju odgovornost zase.
Na sposobnosti upravljanja s svojimi čustvi.
Da se pomiriš s seboj.
In se zaneseš nase.

Če na tem področju potrebuješ pomoč in podporo, me pocukaj za rokav.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Beltane

Beltane je drugi najpomembnejši praznik v keltskem koledarju leta in je povezan s spočetjem, plodnostjo. Predstavlja polno luno. Je praznik čaščenja življenjske sile, plodnosti in udejanjanja.
Gre za praznovanje novih začetkov, za višek pomladi in cvetja.
Praznujemo ga 30.4. s prižiganjem kresov.

Beltane je praznik, ki slavi zunanjo rast, novo življenje in izvorno energijo stvarjenja. Predstavlja zadnjo stopnjo v dejavni jang, sončevi fazi v ciklu leta, preden doseže svoj višek ob poletnem sončevem obratu.
Mitološko gledano bog in boginja dosežeta puberteto, se zavesta svoje spolne energije. Je praznik čaščenja življenjske sile, plodnosti in udejanjanja. Ta plodni čas uporabljamo za udejanjanje svojega zlata, za njegovo prenašanje v življenje, v ta fizični svet.

Alkimistično gledano predstavlja beltane izkušnjo mnogoterosti, kjer vse izhaja iz enega samega vira, v katerem se vse združuje. Spomni nas na dejstvo, da je vse kar počnemo naša kreacija, naša izbira. In da je pravzaprav naša izbira kako oblikujemo svojo usodo. Beltane predstavlja slavljenje življenjske sile, obilne plodnosti zemlje in te iste plodnosti v nas samih.

Beltane je povezan s poroko, z iskanjem partnerja. Polja so v tem času blagoslovili za dobro žetev.  Na ta praznik so skakali čez kres ali plesali okoli njega v smeri urinega kazalca.
Beltane je čas veselja. Pomlad je tukaj in poletje je pred vrati. Vse življenje se razodeva kot obdobje divje rasti, ki je na višku.

Beltane predstavlja slavljenje življenjske sile, obilne plodnosti mame Zemlje in nas samih. V tem času je tančica med svetovi zelo tanka, še posebej ob zori in ob mraku, gre za vmesni čas, čas prehodov. Gre za obdobje v letu, ko simbolično gledano vstopimo v svetlobo, ko stopimo v stik z vilinskimi svetovi in elementali Zemlje, z devami in zmajevo silo prebujenih zemeljskih energij.

V tem času so v Zemljo zabadali velike akupunkturne igle, poznane kot mlaje, okoli katerih so plesali in naslednjih nekaj mesecev so čuvarji zmaja te mlaje varovali pred vsiljivci. Prav tako je v tem času poznana tradicija prižiganja kresov, ki na površju Zemlje izvajajo mokšo, portali energije se ustvarijo skozi katere je možno prehajati med svetovi. Tradicionalno je bl to čas druženja z drevesnimi duhovi, za raziskovanje vilinskega kraljestva in skrivnosti, ki se udejanjajo na robu naše realnosti.

Je praznik boginje Rhiannon. Rhiannon je boginja plodnosti, komunikacije in gibanja. V tem času je kot kraljica vil jahala na svojem belem konj. To je čas, ko so se vile vračale iz svojih zimskih počitnic. To je čas prerokovanja in komunikacije z vilinskim svetom in duhovi narave.

Napoveduje mesec maj, ki je mesec senzualnosti in spolnosti, čas prebujanja zemlje v mavričnem cvetju, drhtečih vonjavah, svežem zelenju in radosti po dolgi zimi. Je čas povezovanja, ljubezni in razvijanja svojih potencialov osebne rasti. Uživajte!

DIVINE.SI

Svetovni dan Zemlje – kako se je začelo?

Tisti, ki opazuje lepoto Zemlje, najde zaloge moči, ki bodo zdržale, dokler bo trajalo življenje. Koliko simbolične, pa tudi prave lepote je v seljenju ptic, v plimi in oseki bibavice, v zvitih popkih, pripravljenih na pomlad. Nekaj neskončno zdravilnega je v ponavljajočih se pripevih narave – zagotovilo, da po noči pride zora in po zimi pomlad.
Rachel Carson: Občutek čudežnosti

22. april je svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe po vsem svetu praznujemo že več desetletij. Ob tem dnevu posamezniki in številne okoljske organizacije pripravljajo najrazličnejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo.

Praznovanje dneva Zemlje se je začelo leta 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi okoljska vprašanja prišla na dnevni red ameriške politike. Nelson je organiziral predsedniško turnejo, na kateri naj bi opozorili na probleme v okolju. Vendar je ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi dan Zemlje, 22. aprila 1970, ko je na prireditvah, posvečenih dnevu Zemlje v Ameriki sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi. Dan Zemlje po letu 1970 obeležujejo vsako leto, število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav pa narašča. Sodelujoče organizacije se med seboj povezujejo v posebno omrežje Earth day Network.

O Dnevu Zemlje je Nelson povedal:

“Pravzaprav se je ideja o svetovnem dnevu Zemlje oblikovala v obdobju 7 let, začenši z letom 1962. Mnogo let me je težilo, da je bilo stanje okolja nedotakljivo za politiko naše države. Novembra 1962 se mi je posvetilo kako bi lahko osvetlili stanje okolja. Ideja je bila, da predsednik Kennedy osvetli težavo s turnejo ozaveščanja zaščite okolja. Poletel sem v Washington da bi se o predlogu pogovoril z Robertom Kennedy-jem, ki mu je bila ideja všeč. Prav tako je bila všeč predsedniku. Svojo 5 dnevno turnejo po 11 zveznih državah je začel septembra 1963. Zaradi mnogih razlogov turneja ni bila uspešna v osvetljevanju težave na državni ravni. Vendar je iz tega semena vzniknila rastlina, ki se je razcvetela v Dan Zemlje.

Na konferenci v Seattlu septembra 1969, sem razglasil, da se bodo spomladi 1970 začele demonstracije ljudi po vsej državi v imenu okolja in povabil vse k sodelovanju. Zgodba je potovala od obale do obale. Odziv je bil izjemen. Telegrami, pisma in telefonski klici so prihajali iz vseh koncev države. Američani so končno začeli izražati svojo zaskrbljenost glede tega, kar se je dogajalo zemlji, rekam, jezerom, oceanom in zraku. Naslednje štiri mesece sta dva člana mojega tima Linda Billings in John Heritage, vodila vse v zvezi z dnem Zemlje iz moje pisarne.

Očitno je bilo, da je pred nami spektakularen uspeh Dneva Zemlje. Pokazalo se je v obliki zanimanja, ki je preseglo vsa pričakovanja in tudi vse zmožnosti zgolj naše pisarne. Ljudje so se vključili in pomagali organizirati stvari. Sredi januarja, tri mesece pred Dnevom Zemlje je John Gardner, priskrbel prostor v Washingtonu, Denis Hayes pa je koordiniral aktivnosti.

Dan Zemlje se je obnesel zaradi spontanega odziva celotne nacije. V resnici nismo imeli ne časa in ne sredstev, da bi organizirali 20 milijonov demonstrantov in na tisoče šol, lokalnih skupnosti, ki so sodelovale. Izjemno v povezavi z dnevom Zemlje je to, da se je vse organiziralo samo od sebe.”

DIVINE.SI

 

Svetovni dan Samorogov

Svetovni dan Samorogov se praznuje 9. aprila.
Prvič so ga praznovali leta 2015.

Kako se je vse skupaj začelo?

Samorog je simbol Škotske.
Pravzaprav je nacionalna žival Škotske.

Že okoli 1200 so imeli samoroga na svojem kraljevskem grbu. Pred združitvijo kron leta 1603 sta kraljevi grb Škotske krasila dva samoroga. Ko je kralj James VI postal tudi angleški kralj James I je enega samoroga na grbu zamenjal z levom, ki je nacionalni simbol Anglije.
To je bila simbolična povezava med državama.

Škoti so zaslužni za to, da so 9. aprila proglasili za svetovni dan samorogov.
To je edinstvena priložnost in opomnik za praznovanje teh čarobnih bitij.

Spomnim se, kako sem leta 2006 vodila seminar za otroke, kjer smo se povezovali s samorogi.
Takrat sta bili moji punci še majhni in s samorogi smo se povezovale preko zgodb in samorogovih kart.
Kasneje sem naslikala celo serijo Samorogov na platna.

Samorog je magična žival moči.

Je simbol radosti, živosti, domišljije in čudenja.
Je ikona barv, otroške nedolžnosti in čarobnosti.

Samorogi te spomnijo na neskončne možnosti, ki so ti ves čas na voljo.
Pomagajo ti, da se odpreš in začutiš prostranost čarobne pokrajine, kjer je njihova frekvenca zelo otipljiva.

Vodijo te, da potencial, ki ga imaš vedno na dosegu prstkov tudi uporabiš in ga zaživiš.

Svetovni dan Samorogov je tvoja priložnost, da se spomniš na svojo edinstvenost in enkratnost. Da prepoznaš veličastnost, ki jo samorogi poosebljajo v svoji notranjosti.

Samorog je bil vedno simbol čistosti in miline. Njegov rog naj bi imel posebno moč, da je očistil zastrupljeno vodo in zdravil bolne.

Samorog skozi zgodovino

Samoroge lahko zasledimo v zgodnji Mezopotamski umetnosti in v mitih in zgodbah, ki prihajajo iz Kitajske. V grški mitologiji so verjeli, da samorogi bivajo v eksotični Indiji.
Ctesias, grški zgodovinar in zdravnik je v 5.stoletju pred našim štetjem pisal v svoji knjigi »O naravi živali«, da je samorog enorogi konj, ki so jih gojili v Indiji.
V Iranu se je govorilo, da so imeli samoroge v Persepolisu.
In v hebrejski bibliji so opisovali žival ‘‘re’em’’ za katero so verjeli, da je samorog.

Tudi Kelti, Rimljani in Perzijci so opisovali čarobnega konja z enim rogom.
Bitje, ki je simboliziralo moč, milino in svobodo.

Beseda unicorn izhaja iz latinske besede unus, in pomeni eden, in cornu ki pomeni rog.

Če čutiš, da si drugačna, da ne pašeš v čredo konj, potem je danes pravi dan, da praznuješ svojo edinstvenost in enkratnost.
Lahko na tak način, da se oblečeš kot samorog 🙂

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena