Že lani sem razmišljala o tem, da mi novo leto v Gregorijanskem koledarju kot ga poznamo in praznujemo nekako ne gre v kontekst tega kar v tem času čutim in doživljam sama, pa sem to gladko dala na stran.

Letos pa sem cele praznike razmišljala o tem, kako je prehod iz 31.12. na 1.1. umetno ustvarjen. V svoji notranjosti čutim, da je novo leto nekaj, kar je sintetično.
Tega dramatičnega prehoda v naravi ni.

Ker sem letos toliko upočasnila, moja zastrupitev pa je samo dodala k temu, da sem se res potegnila čisto v center svoje Biti, sem čutila to, kako je v naravi Zimski Solsticij tisti prehod. Potem pa vse stoji.

Obrat iz teme v luč se dogaja počasi in šele 1.2. na Imbolc se zares začuti tisto brbotanje nekje v globinah, ki nakazuje, da je življenje pripravljeno na nov razcvet.

Na severni polobli smo nagnjeni stran od sonca… zima je tista, ki pooseblja prenovo, regeneracijo, ki je nujen del cikličnosti v naravi.
Januar je mesec, namenjen regeneraciji, počitku in negovanju.

Zato res ne čutim evforije novoletnih zaobljub in tega, da bi morala karkoli spreminjati ali pa da bo po tem prekucu v novo leto karkoli drugače.

Moj občutek je, da novo leto prekriva to kar se v resnici dogaja v naravi.
Da je umetno ustvarjen, da nas v resnici pelje stran od tega, kar se dogaja v naravi.

Letos se mi še posebej zdi pomemben ta čas v katerem se nahraniš, neguješ in napolniš za tisto, kar te čaka v aktivnem delu leta.

V teh prvih dneh januarja čutim, kako me kliče navznoter, v hibernacijo, v poslušanje Duše.
In v resnici ne čutim, da bi planirala leto. Vsaj ne še.

Počitek.
Negovanje.
Preprostost.
To mi paše.

Posledica zastrupitve je tudi ta, da moram biti res v stiku s telesom, da mi pove za vsak obrok posebej, kaj mu paše.
Poslušanje potreb telesa je v prvem planu.

Poslušam reko, ki teče v mojih globinah.
Sem v pregledu leta 2022 in tega kar mi je ta reka iz globin prinesla na površje.
V globokem poslušanju šepetanja, tega kar se želi izraziti skozi mene v letu v katerega smo vstopili.

Kdo postajam, čemu moram držati prostor.

Ker tisto, kar sem letos zelo močno začutila v povezavi s kreacijo leta že na začetku decembra je, da je dovolj pehanja za tem kar je zunaj mene.
Da je uspeh nekaj, kar vsak izbira zase.
In zame je uspeh to, da sem radostna, polna v sebi in da uživam vsak dan posebej… z nasmehom na ustih.

Dojela sem, da sem prerasla neskončne sezname in naročanje »dedku mrazu« ali nekemu drugemu dobremu možu, ki bo poskrbel, da je vse dostavljeno točno na dan.
Potem pa upaš, da si bila dovolj pridna, ubogljiva, da ti bo to odobreno s strani nekoga zunaj tebe.

Od majhnega nas učijo, to je del programiranja, da ti nekdo zunaj tebe izpolnjuje želje.
Ti samo napišeš seznam in to dobiš.

V resnici je potrebno v sebi izluščiti kaj je tvoja Duša izbrala in temu narediti prostor.
Ključnega pomena je odpiranje prostora za novo.
Da bi lahko sprejela darila, ki jih ima 2023 zate.

Stvari pogosto pridejo, pa jih sploh ne opazimo in posledično ne sprejmemo, ker pridejo v drugačni obliki kot smo si jo zamislili.

Da bi se lahko odprla novemu, pa potrebuješ občutek notranje varnosti in stabilnosti.
Da prepoznaš kaj je tisto, kar je tvoje in kaj ne.
Da si zvesta sebi in svoji ženski Duši.

Upočasnitev.
Dovoli si upočasnitev.

Opazovanje.
Globoko poslušanje.

Čas za akcijo še pride.
Zdaj pa neguj sebe.
Okrepitev tvoje posode, tvojega telesa je bistvena za to, kar bo leto 2023 prineslo s seboj.

Zdaj je čas, da si podariš čas zase.

Želim ti izjemno 2023.
Da ga v polnosti užiješ in zaživiš.
In da je tvoje življenje polno tega, kar te razveseljuje in neguje.

Taja Albolena

Če bi si lahko zaželela karkoli, bi izbrala to, da bi vsaka ženska na svetu prepoznala, da je Darilo.
Da bi ugledala svojo dragocenost, enkratnost, edinstvenost in neponovljivost.

Veš zakaj?

Ker verjamem v to, da bi, če bi vsaka ženska na svetu postala najsrečnejši človek na svetu, pozdravile svet.

Ker ko je ženska srečna, so vsi okoli nje srečni.
Zato je to, da prepoznaš, da si Darilo tako zelo pomembno.

Rada rečem, da nikoli ni bilo točno take osebe, ko si Ti.
In nikoli več je ne bo. Si edinstvena kombinacija tako dednih linij kot izbir svoje duše. In to je tako zelo dragoceno. Vendar je to, dokler tega ne prepoznaš in ugledaš v sebi, zate nevidno.

Želela bi si, da bi vsaka ženska odprla oči za Darilo, ki ga nosi v Sebi.

Eno najpomembnejših daril, ki jih kot ženska imaš je brez dvoma povabilo v srce, povabilo v intimnost, v globoko povezanost s tabo. In tega moški ne znajo.

Pomembno je, da spoznaš Darilo, ki ga kot Ženska prinašaš na ta planet.
Kajti le, ko se zavestno zavedaš in poznaš svoje darilo, ga lahko zavestno deliš z ljudmi in s svetom.

Brez zavestnega spusta v svojo ženstvenost boš težko moškega povabila v ljubezen.

Umetnost povabila je nekaj, kar obvladajo ženske in tako kot radi rečejo moški, oni čakajo na povabilo s strani ženske.

In v kolikor ženska ne ve, kako povabi in s čim, se ji lahko zgodi, da povabi moškega, ki ga ne želi povabiti, pa se tega zave šele, ko je že tako globoko v igri, da postane očitno, kam pes taco moli.

Žensko povabilo v ljubezen bo tvojega partnerja vodilo v njegovo srce in v stik z njegovim telesom. Dobesedno ga povabiš iz glave v telo. Brez občasnega povabila v ljubezen bo moški usmerjen in aktiven, brez občutka in bo kot bagar, ki zapelje čez vse, da pride do svojega.

Moški brez ženske svetlobe ljubezni postane tog, avtomatiziran in deluje zgolj iz razuma.
Če si želiš, da moški začuti tvoje srce, ga moraš povabiti vanj.

Da bi to lahko naredila, pa moraš biti v stiku s svojim telesom, s svojo ženstvenostjo in predvsem s svojimi željami in potrebami.

Zato začni s preprostim vprašanjem, kaj si resnično, srčno želim in ko odkriješ, kaj si želiš, podeli s svojim moškim.

Dejstvo je, da je moški kot fokusirano, ciljno usmerjeno bitje zelo v svoji glavi. Da bi te sploh lahko začutil, se mora prestaviti v svoje telo, v svoj notranji center, na mesto, kjer se lahko odpre ljubezni in začuti ter ceni tvojo ženstvenost.

“Tvoja ženstvena moč življenja je tvoje edinstveno darilo tvojemu moškemu in globoko v sebi je to tisto, kar si želi, četudi je navzven videti, kot da se temu upira.” ~ David Deida

Začne se s povezovanjem s svojo ženstvenostjo v sebi.
Ženstvenost je povezana s telesom in s čutnostjo. Ko je ženska v svoji ženstvenosti je ljubeča, topla in prijazna in to je tisto, kar te naredi močno.

Pomembno je, da prepoznaš svojo moč, svojo svetlobo, svojo energijo, ki je ljubezen.
In to je tisto, kar enostavno moraš utelesiti in zaživeti.

Samo ko si v svojem telesu, polno prisotna, lahko začutiš to Darilo, ki ti SI.
Bodi tukaj.
Zdaj.

Sreča je nekaj, kar izbereš.
Tvoja izbira je ali si srečna ali ne.

Vsako jutro imaš na izbiro, lahko si Darilo ali pa ne.

Lahko si že takoj zjutraj hvaležna za stvari, ki jih imaš na voljo.
Za stvari, ki so del tvojega življenja.
In ki so del tvojega telesa.

Vsak dan je darilo.
Osredotočaj se na srečne trenutke tvojega dne.
Shrani jih v sebi.

Naj te nahranijo.
Napolnijo.
Negujejo.

In iz te polnosti v sebi boš lahko nahranila druge.
In s tem boš naredila pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.

Z besedami Stuarta in Linde MacFarlane:
»Vsak dan je darilo.
Odpri ga.
Proslavljaj.
Uživaj v njem.«

Naj bo leto 2023 sijajno v vseh pogledih.

Taja Albolena

Tisto, kar vedno znova opazujem v odnosih okoli sebe je, da ljudje v sodobnem svetu stradajo.

Lačni so povezanosti, intimnosti, ki neguje dušo in odpira srce.
Vendar sami sebi preprečimo povezanost s tem, ko vedno znova nosimo maske.

Ko se pretvarjaš, da si nekdo, ki ti nisi.
Ko se pretvarjaš, da ti je mar, ko ti ni.
Ko se pretvarjaš, da ti je nekaj všeč, ko ti ni.

Ko se pretvarjaš, s svojo energijo hraniš tisto, kar hočeš skriti.
In to te stane dvojno.

Zato je tako potratno.
In utrujajoče.

V svoji skupnosti sem ženske povabila, da se odjavijo iz nje, če čutijo, da stvari v resnici ne resonirajo z njimi in so v skupnosti zgolj zaradi navade ali ustrežljivosti.

Ker roko na srce, vsi si želimo zaupnih in ljubečih odnosov z ljudmi okoli sebe.
Želimo si pristnih odnosov. Želimo si iskrenosti.

Vendar je svet v katerem živimo prežet s pretvarjanjem.

In preden se pribiješ na križ in kaznuješ sebe še zaradi ene stvari, ki jo počneš, želim, da veš, da je pretvarjanje nekaj, česar se naučimo že zelo zgodaj. V otroštvu.
Pretvarjanje, da si nekdo, ki ti nisi je del preživetvenih mehanizmov s katerimi se zaščitiš pred bolečino pomanjkanja ljubezni in pozornosti.

Vsaka je izmojstrila svoj način, kako se prilagodi, se pretvarja in sledi temu, kakšna bi morala biti. Nadeneš si maske in se skrivaš za njimi. To je del udomačevanja.

Običajno se pretvarjaš zaradi zaščite pred sojenjem, da bi se izognila morebitnim težavam, ker hočeš izpasti boljša, kot si.

Če so te v otroštvu pogosto grajali, zasmehovali, poniževali, sodili ali kritizirali si se naučila, da ni varno izražati tistega, kar čutiš v sebi. Lahko so kaznovali tvoje izbruhe jeze ali pa zatrli občutke žalosti, ko ti ni bilo dovoljeno jokati, ker je bil jok vedno pospremljen s pripombo, da ne bodi taka Cmera.

To kar si se naučila je, da ni varno, da izraziš to, kar čutiš v sebi.

Strah te je sojenja, obsojanja in kritike, zato si raje nekdo, ki ti nisi, v upanju, da se boš temu lahko izognila.

Pretvarjanje je manever, s katerim skušaš skriti to, kar se dogaja v tvoji notranjosti pred drugimi. In to je nekaj, v kar nas udomači družba, katere del smo.

V družbi, kjer smo odvisni od odziva drugih na naše obnašanje, zlahka pozabimo nase in na to kar se dejansko dogaja v naši notranjosti. Zanikamo pomen svoje lastne izkušnje in s tem postopoma izgubimo stik s seboj in s tem kar resnično občutimo v sebi.

Ko svojo pozornost usmerjaš navzven in iščeš potrditev svoje vrednosti zunaj sebe in se ukvarjaš s tem kaj si drugi mislijo o tebi, zanemariš svoje občutke, potrebe in želje.

Kljub temu, da je na prvo žogo videti kot da te pretvarjanje varuje, se v resnici odrečeš sami sebi. Skriješ se za Persono, podobo, ki jo ustvariš, da bi ustrezala, ugajala.

Izziv je v tem, da se s tem odmakneš tudi od svojega resničnega doživljanja in pristnih občutkov.

Življenje te slej ko prej pripelje do točke, kjer moraš odložiti maske in se nehati pretvarjati.
Kar je vse prej kot enostavno.

Radikalna iskrenost je potrebna in hkrati pogosto boleča.

Prvi korak je vedno, da te maske ugledaš pri sebi.
In če jih nekaj pogledava skupaj, se bo morda lažje spogledati z njimi…

• Pridna punčka. Je maska, ki jo nosiš, ko želiš biti 100 % sprejeta, Išče naklonjenost pri drugih s prijetno držo in ustrežljivim vedenjem. Težko postavlja meje in še težje izraža svoje mnenje, ker jo je strah, da je ne bi odobravali.

• Bojevnica. Ta maska, ki je bila oblikovana v najtežjih bitkah, ti omogoči, da brezmadežno in brez vidnih brazgotin izstopiš iz velikih nesreč. Zaradi maske bojevnika pozabiš na strah in neodločnost, saj ti maska omogoča, da prevzameš nadzor. Posledica je pogosto brezbrižnost do trpljenja drugih.

• Reševalka. Rešuje vse okoli sebe. Je ljubiteljica obupanih in nemogočih primerov.

• Brezbrižna. Ostaja nepristranska ne glede na to, kaj se zgodi. Pred grožnjami se brani s skrivanjem bolečine. V resnici je globoko prizadeta, a tega ne bo nikoli pokazala.

• Mučenica. Trpi za druge in vedno znova izkoristi okoliščine, da kontrolira in manipulira. Potrebuje občinstvo pod svojim križem.

• Mesija. Je na misiji, da osvobodi človeštvo. Prepričana je, da bog želi, da naredi nekaj zanj. Pozabi nase, se odreče svojim potrebam v višje dobro.

• Žrtev. Smili se sama sebi. Ubogi jaz verjame, da je življenje polno nesreč in da je vloga žrtve edini način, da pridobi simpatijo, naklonjenost in pozornost.

• Frajerka. Zelo značilna maska najobčutljivejših ljudi, ki se bojijo, da bodo ranjeni ali videti ranljivi. Na koncu izpadejo brez emocij in celo agresivni.

• Pozitivka. Težko sprejme čustva, kot so žalost, jeza ali občutek izgube, in se z bridkim nasmehom pretvarja, da je vse v redu. To je njen način, kako pobegniti pred čustvi.

• Šaljivka. Naučila se je izmikati čustvom s humorjem. Nosi masko za katero skriva prava čustva. Prepričana je, da je svet ne bi maral, če bi bila takšna, kot je brez šal in brez humorja.

Drugi korak je, da se s temi maskami spogledaš in jih odložiš.
Maske so arhetipi v njihovi senčni strani, ki si jih povabila v ospredje in se skozi njih izražaš.
S svojo življenjsko energijo jih oživljaš, ker ti služijo.

Vendar te v odnosih pretvarjanje drago stane.

Pristnost terja, da si odkrita.
Za to pa bo potrebno, da se sprostiš. In odpreš.
Šele, ko se odpreš lahko sprejmeš povezavo z druge strani.

Radikalna iskrenost je zelo pomembna. To, da se zavestno odločiš za Iskrenost je prvi korak. Laganje je vir bolečine. Resnica te osvobaja. In ko vztrajaš pri resnici, namesto, da si lažeš, je potrebno prevzeti odgovornost za posledice, kar pa te okrepi in ti omogoči, da v sebi čutiš stabilnost in povezanost.

Drugi korak je ta, da pozornost namesto na odziv drugih vedno usmeriš nase. Kaj se, ko si v stiku z ljudmi, dogaja v tvoji notranjosti? Kaj čutiš v sebi? Tvoja čustva in občutki so dragoceni prinašalci sporočil, ki ti omogočijo, da sebe spoznavaš bolj intimno. Ko bolje poznaš sebe, je to temelj za pristnost. Iskrenost s seboj ti omogoči, da si bolj v stiku s svojo notranjo čustveno pokrajino, na drugi strani pa te bolj pristno poveže z ljudmi okoli tebe. To ne pomeni, da je odnos udoben, je pa pristen in veš kje si z nekom.

Tretji korak je prevzemanje odgovornosti zase in prepoznava, da je vsak posameznik odgovoren zase. Največkrat se pretvarjaš ker verjameš, da ne boš zmogla prenesti reakcije druge osebe na tvoje sporočilo. To vznika iz pomanjkanja zaupanja vase in negativnih pričakovanj. To, kako se nekdo odzove nate ima ponavadi zelo malo opraviti s tabo in precej več s tem kaj je v notranjosti osebe. Ko se opomniš, da je odziv osebe na drugi strani njena odgovornost, tvoj odziv pa tvoja odgovornost je precej lažje postaviti meje in prepoznati kaj je čigavo.

Iskrenost s strani osebe na drugi strani je včasih boleča in te prizadane.
V takem trenutku je pomembno, da se ustaviš in da si vzameš čas za prepoznavo.
To, da ne odreagiraš takoj je modro.

Pomembna je prepoznava kaj je tvoje in kaj njegovo.
Da ne ubiješ prinašalca sporočil. Da prepoznaš pomen sporočila zate.

Jesen je čas, ki nas povabi v spuščanje, opuščanje in razpuščanje.
Ko listi začnejo odpadati z dreves, nas narava opomni, da je razpuščanje starega in preživelega pomembno, da narediš prostor za novo.

In to je tisti čas v letu, ko začnejo spontano v ospredje prihajati prepoznave kako si se odrekla sebi in kako boleče je v resnici to, da si pozabila nase.
Moje povabilo tebi je, da ta čas izkoristiš za iskrenost in pristnost.

To, da ustvariš pristen odnos s seboj je najboljša naložba, ki jo lahko narediš v svojem življenju. Začneaš lahko z osebno Mandalo Arhetipov, kjer skupaj najdeva kdo je tvoj osebni arhetipski tim. Kako pa najdeš na spletni povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Nič ni bolj nevarno za Patriarhat kot ženska, ki je v stiku s svojo žensko Dušo.
Nič.

Ženska je od nekdaj vir kreativne sile.
Ženska moč poganja ta svet.

Vendar ženska tega ne vidi in se ne zaveda svoje moči.
Dolgo časa sem se spraševala zakaj je temu tako!?

Odgovor se brez dvoma skriva v travmah, ki so prenesene nate s strani tvojih prednic.

Ženske, ki so si drznile biti v svojem polnem avtentičnem izrazu, ki so poznale svoje srčne želje in so sledile svoji zvezdi Severnici so zažgali na grmadah, jih utopili, jih kamenjali, jih zaprli v temne kleti, jih iznakazili in/ali izgnali iz skupnosti.

In to ni zgolj stvar srednjega veka, tovrstne prakse so prisotne v delih sveta – še danes.

Tisto, kar me je tako močno presunilo, da sem obstala na mestu, je bilo spoznanje, da je opolnomočenje ženske ugrabil kult Patriarhata, ki daje ženski priložnost, da izgori s tem, ko dela vedno več in bolj trdo, medtem ko igra po pravilih Patriarhata.

Včasih so nas kurili na grmadah, zdaj nam podajo baklo, da se skurimo same.

Sodobna ženska namreč trdo dela, da bi si zaslužila srečo in izpolnjenost.

Vendar nikoli ni dovolj.
Nikoli dovolj dosežkov.
Nikoli dovolj rezultatov.
In kljukic na neskončnem seznamu obveznosti.

Patriarhat vodi igro.
Četudi iz ozadja.

Ko skušaš ustrezati idealu S.U.D. ženske, biti seksi, uspešna in duhovno razgledana, delaš vse kar veš in znaš, da bi se izognila bolečini tega, da ne ustrezaš, da nisi dovolj vredna.

To vodi v stres in zaskrbljenost.
Vodi te v izčrpanost in izsušenost.
V kronično utrujenost.
Ko te trdo delo, uspeh in vsi dosežki puščajo prazno in neizpolnjeno.
V sebi pa čutiš, da si tukaj za več.

In ne gre za to, da ne bi poskusila.
Roko na srce, poskusila si že vse mogoče… terapijo, coaching, programe osebne rasti, jogo, meditacijo, bereš knjige za samopomoč, hodiš na retreate.

In zagotovo si dobila mnogo vpogledov, vendar se še vedno soočaš z enimi in istimi zgodbami.

In iz prve roke vem, kako frustrirajoče je, ko se tvoje počutje, kljub vsemu delu na sebi, ne spremeni bistveno. Ja, na kratek rok čutiš, da pritisk popusti, na daljši rok pa imaš občutek, da te življenje vedno bolj zateguje.

In vedno znova se znajdeš na tem mestu, kjer se sprašuješ… Kaj je narobe z menoj!?

Kako vem?
Ker sem šla po tej poti.

Zato lahko z veliko gotovostjo povem, da s teboj ni čisto nič narobe.
In ja, dolgo časa sem se to spraševala tudi sama. Zato vem.

Izjemna ženska si.
Če bi lahko stvari stuhtala sama, bi jih že dolgo nazaj.
Ker si inteligentna, sposobna in srčna.
Vendar težava nisi TI.

Težava je v napačni diagnozi.
Igra, ki jo igraš je prirejena.

Naučena si, da si boš s tem, če se potrudiš še malo bolj in delaš še malo več, ko se vračaš na hrčkovo kolo doseganja in dela na sebi, zaslužila srečo in izpolnjenost.

Poskušaš izboljšati sebe, spremeniti stvari, popraviti sebe in delaš vse kar veš in znaš, da bi se nehala, kot radi rečejo, »držati nazaj«.

To te vedno znova pušča v občutkih sramu, ker ti ne uspe in te vrača nazaj v samokaznovanje in tuhtanje… Kaj za vraga je narobe z mano!? Zakaj ne zmorem?

Ženske imamo v svoj sistem vgravirano to, da neuspehe vedno vidimo kot našo krivdo.
Saj veš, z mano je nekaj narobe, da mi ne uspe.

V svojem raziskovanju ozadja sem prepoznala to, da smo ženske ponotranjile patriarhalni model dominiranja in zatiranja…
…. Ali skušamo dominirati same sebe v poslušnost, podložnost in privolitev.
…. Ali pa potiskamo same sebe, se silimo, dosegamo stvari, vendar ne zmoremo zares uživati sadov svojega dela.

Cena članstva v kultu Patriarhata je ta, da moraš ustrezati ozki definiciji spola in vloge, ki ti je z njim dodeljena, ter pričakovanjem, ki pridejo s tem. In to zatira avtentični izraz vsakega posameznika.

Moški se na to odzivajo drugače kot ženske.
Zato vedno znova vidim, da moški izzivov, ki jih imamo ženske v resnici ne razumejo.

Moški imajo izjemen privilegij v sistemu v katerem živimo in ta je, da nihče ne dvomi v to, da jim bo uspelo, česarkoli se lotijo. Moškemu verjamemo.

Ženska tega privilegija nima. Tudi če si 99,9% gotova, da si sposobna in nekaj obvladaš, boš še vedno morala dokazovati in se truditi, da bi drugi verjeli v to.

Tudi zato sem se specifično usmerila na žensko in na to kakšen je vpliv travme patriarhalnega zatiranja in dominance na žensko, da jo preobraziš. Da bi lahko bila brez sramu in opravičevanje srečna, svobodna in izpolnjena kot ženska.

Da bi resnično zasijala kot Ti in začutila zadovoljstvo in izpolnjenost v sebi, se je potrebno sprostiti.
Da bi se sprostila, se moraš počutiti varno.

In ker si nenehno v stresu, ker ne ustrezaš idealu S.U.D. ženske v sebi konstantno čutiš, da ni varno, da si kdor SI, da zasiješ kot TI.

Zato ostajaš v zoni preživetja.
Ostajaš v životarjenju in sama sebe onemogočaš, da bi resnično šla v razcvet.
Počutiš se kot prevarant.

In misliš, da je nekaj narobe s teboj.

Globoko vdihni in izdihni.
Nič ni narobe s tabo.

Vprašanje pa je, ali si pripravljena, da se osvobodiš svoje škatlice za vžigalice, svojega notranjega zapora v katerega si se zaprla in zaživiš kot ženska za katero si se rodila, da si!?

Si pripravljena, da prepoznaš igro, ki jo igraš.. ustvariš sveti prostor zase in za svoje zdravljenje, v katerega boš povabila svojo sijočo dušo in držala prostor za svoj polni potencial. Da bi dragocenost, ki ti Si lahko iz sebe delila z drugimi.

Če si, se mi pridruži v skupnosti Dragocena.
Začnemo 5.10.2022.

Prijaviš se na povezavi >>>TUKAJ<<<

Ker z besedami dr. Valerie Rein, nič ni bolj nevarno za Patriarhat kot ženska, ki je v stiku s svojimi željami.