Živimo v svetu, kjer je nabiranje znanja zelo cenjeno.
Več ko veš, več si vreden.

Vendar je pohlep po več in več, ko moraš imeti več vsega, vključno z več nazivi, več znanja v kombinaciji s strahom pogubna kombinacija. Reciva, da je preplavljujoče.
Enostavno je vsega preveč.

Ženske smo postale nabiralke znanja.
V sebi čutimo, da nismo dovolj in ne vemo dovolj, kar nas vodi v požiranje knjig in poslušanje seminarjev, kjer imamo občutek, da vedno več vemo, težava pa je največkrat v tem, da vsega tega znanja ne utelesimo.

Utelešanje je povezano s čutenjem.
Da bi lahko začutila resnico, je potrebno biti v telesu.
In razlika med tem ali si v glavi ali s v telesu je ogromna.

Poznavanje stvari in razumevanje ima brez dvoma svoje mesto.
Vendar brez izkušnje, ki se zgodi skozi telo, hitro ugotoviš, da je lahko poznavanje stvari tudi način, kako se izogibaš temu, da bi se srečala sama s seboj.

In tisto mesto, kjer se ne moreš žejna peljati čez vodo, so brez dvoma odnosi.
Prebereš lahko na tone knjig. In preposlušaš ure in ure zanimivih pogovorov in nasvetov glede tega kaj bi morala v odnosih početi, vendar je soočenje v konkretni situaciji tisto, ki ti pokaže koliko tega, kar veš, dejansko tudi živiš.

In to vem iz prve roke.
Ker sem bila pogosto zelo pametna.
Arena odnosa pa je pokazala kje dejansko sem.

In to ne samo partnerski odnos.
Odnos z mojim telesom je tisti, ki me uči največ.
Ker sem tolikokrat gladko povozila sporočila, ki mi jih je moje telo dajalo, ko sem bila zaverovana vase in v svoj mentalni svet.

Seveda je poznavanje stvari uporabno, vendar je , ko prideva do telesa, precej omejeno.
Lahko beremo knjige na tematiko telesa, vendar je dejansko čutenje in izkušanje skozi telo nekaj povsem drugega.

Ko sem delala z različnimi metodami zdravljenja, me je anatomija telesa fascinirala. Raziskovala sem in se izobraževala.

Vendar sem svoje telo v resnici začutila šele, ko sem bila voljna spustiti vse znanje in ga premakniti.

Nežno opazovanje.
Globoko poslušanje.
Povezovanje z inteligenco mane Gaie me je čisto zares pripeljalo v telo.

In tisto, kar vedno znova najdem na tem mestu čutenja je bolečina ignorance, ko sem delala najboljše kar sem mislila, da zmorem, brez kompasa, ki bi mi dejansko pokazal, kje se nahajam.
Zavestno zavedanje tega, kje se trenutno nahajaš in opazovanje tega, kar ti je na voljo je ključ za utelešanje. Pravzaprav je prvi korak v tem procesu.

To, kar imamo priložnost opazovati na vsakem koraku je to, da svet ne potrebuje več intelektualcev, ki iščejo rešitev problemov. Potrebuje premik paradigme, ki je mogoč samo skozi utelešenost, ko si usidrana v čutenju in globoki povezanosti z življenjem.

Življenje je ciklično.
Ženska narava je ciklična.
Tvoje telo je ciklično.

In poznavanje tvojega notranjega vdiha in izdiha je ključnega pomena. Da veš kdaj počivati. In kdaj biti v akciji. To premikanje med počitkom in aktivnostjo je nekaj, kar zelo lepo odslikavajo tudi letni časi.

Premik iz zime v pomlad je premik iz počitka v akcijo.

Povezanost z modrostjo zime je tista, ki ti omogoči, da v svojem življenju potuješ skozi izzive in zmage pomirjena, nahranjena in izpolnjena.
Ko iz globin zime vznikne pomlad in se njena brbotajoča energija raziskovanja in novega začetka začne dvigati proti površju je pomembno, da se ji odpreš in da jo zmoreš povabiti v svoje življenje.
To bo terjalo, da si v sprejemanju in da zmoreš držati prostor za vse, kar to prinese s seboj.

Poznavanje svojega cikla je tukaj več kot dobrodošlo.
Zaznavanje nians v počutju, senzitivnost in poslušanje navznoter je ključnega pomena, da se lahko odzoveš na informacije, ki jih prejemaš brez da bi šla v preplavljenost in v reakcijo.

Skozi ples poslušanja in odzivanja zavestno utelešaš cikličnost tvojega telesa, ki te preobraža.

Posledica stika s seboj in sledenja sebi je integracija in harmonija, ki jo izkušaš.
To se v tvojem vsakdanu kaže kot pomirjenost s seboj in večja lahkotnost v soočanju z izzivi.

Tisto kar je največji premik, ki ga izkušaš pa je občutek pripadnosti, ki ga čutiš v sebi.
Ko čutiš, da pripadaš. Da stojiš na svojem mestu pod soncem.
V sebi poznaš resnico.

Čutiš svoja ja in tudi svoj ne globoko v svojih kosteh in ne zgolj kot zanimiv koncept v glavi.

To česar mi niso povedali in sem spoznala v praksi pa je, da je delo, ki je potrebno za utelešanje nekaj, česar ne moreš narediti sama.
Potrebuješ skupnost.
Ker potrebuješ odsev.
Ker potrebuješ podporo.

Ko poslušaš druge ženske v njihovih izzivih in v sebi čutiš njihove zgodbe, njihove poraze in zmage, imaš priložnost biti priča njim in hkrati sama sebi.
Stvari oživijo. Te opolnomočajo. In negujejo.

Zato je v skupnosti Dragocena vsak mesec eno druženje posvečeno poslušanju, ko v Salonu Srca vsaka deli svoje uvide, modrosti in izzive.
Eno druženje je posvečeno praksi. Ko skupaj stopamo na mrežo Luči.
Eno druženje je posvečeno preobrazbi. V Lumina Salonu se spogledamo s senco meseca.

Na začetku meseca odpremo prostor za novo tematiko, s katero vstopaš v ples, v intimno spoznavanje in utelešanje. In začnemo z dragocenostjo. Ker je tako zelo pomembno, da ugledaš svoje mesto in to kako zelo dragocena si za ta planet.

V sredo 8.2.3023 te vabim v spletno druženje Stopi na mrežo Luči ob 20. uri
Dobila boš izkušnjo povezovanja in soustvarjanja.

Posnetek bo na voljo samo v skupnosti Dragocena.
Pofočkaš se na povezavi http://divine.si/darilo/skupnost.html

Toplo vabljena v skupnost Dragocena, ki je za žensko, ki želi ustvariti prihodnost v kateri smo vsi v razcvetu.

Dragoceno je, da se imamo.
Podpora. Povezanost. Skupnost. Varnostna mreža, ki te ujame, ko padeš.
Jata s katero letiš hitreje in dlje.

Sveto mesto, kjer objameš sebe, se potopiš v globine svoje ženske duše, utelesiš svojo moč in zasiješ kot TI. Prijave so odprte. Začnemo 5.4.2023. V mesecu marcu pa je na voljo bonus druženje Dragocena. Podrobnosti najdeš na povezavi http://divine.si/program/dragocena.html

Sodobna družba je obsedena z lepoto in mladostjo.
Tisto, česar ne vemo in kar se izgubi nekje v prevodu pa je sijaj, ki ga mladenke oddajajo.
Ravno ta sijaj poskušamo kupiti z izdelki, ki povečujejo mladostni videz, s kozmetiko, ličili, izdelki za nego las, kot tudi z oblačili, storitvami lepotne kirurgije, storitvami fitness centrov ali z dietami.
Vendar gre za veliko popačenje. Za pomen izgubljen v prevodu.

Sijanje je razlog številka ena, da kupujemo lepotne izdelke, polnimo svoje omare z oblačili in preživljamo svoj čas na vedno novih vadbah. Ob tem pozabljamo na dejstvo, da izgubimo svojo sposobnost sijanja v trenutku, ko začnemo sijaj iskati zunaj sebe.

Sijanja ne najdeš v številki svoje obleke, v najnovejši kremi ali v obliki svojega telesa.
Ni ti potrebno izgubiti niti grama maščobe, da bi bila vidna sijoča. In hkrati lahko investiraš ure časa in veliko denarja v ustvarjanje perfektne zunanje podobe, pa kljub vsemu v sebi čutiš pomanjkanje nečesa, česar ne znaš niti ubesediti.

To kar pogrešamo je izžarevanje svetlobe.
Obleka in ličila te lahko naredita bolj atraktivno, vendar te ne bosta obdarila s sijem.
Paradoks je v tem, da je tista stvar, ki jo poskušamo kupiti na tisoče načinov pravzaprav na voljo zastonj.
Na voljo ti je vedno, ko si voljna biti ranljiva in zasijati.

Sijanje se zgodi v trenutku, ko vstopiš v sobo in povzročiš osuplost, ker tvoja notranja luč sije tako močno, da jo lahko začuti čisto vsak v prostoru.

Sijanje je skrito v trenutku, ko čutiš, da si ljubezen in skozi pogled podeliš polno moč univerzuma s svojim najdražjim.

Sijanje je trenutek utelešenosti, ko je tvoje telo polno energije in pretočno, v harmoniji z ritmi narave in ko tvoj gib izžareva svetlobo.

Zame osebno je privilegij in nekaj izjemno ganljivega, ko sem priča sijanju ženske.

Telo je resnično čudežno.
Je izjemen prevodnik kvalitet duše, ki jih začutimo, ko smo v čudenju ob barvah sončnega zahoda, ko smo s svojimi najdražjimi ali občudujemo lepoto vrtničnih lističev.

Telo je prevodnik za svetlobo, energijo, za ljubezen.

Po definiciji slovenskega knjižnega slovarja pomeni sijati – oddajati svetlobo.

Sijanje je narava oddajanja svetlobe. Oddajanje svetlobe ni redek dar, ki ga imajo zgolj izbranci. Oddajanje svetlobe je sposobnost, ki jo imamo vsi. Vendar je brez dvoma izziv v tem, da to, da siješ, ni samo po sebi umevno, je nekaj, kar izbiraš.

Izžarevanje svetlobe je veščina, ki se je lahko naučiš.

Predstavljaj si Marilyn Monroe, kako stoji na mestu, hkrati pa se skozi njo zliva polnost univerzuma, ki jo zaznaš kot sijaj. Predstavljaj si njeno sproščeno samozavest, ki sije iz nje, skupaj s seksapilom in očarljivostjo, ki jo izžareva njeno sproščeno, sprejemljivo telo. Njen užitek je otipljiv. In s svojo magnetičnostjo pritegne pozornost. Seveda v tem trenutku razmišljaš, da je to normalno, saj gre vendar za spektakularno Marilyn, ki je imela ta dragocen dar, ta mistični x faktor, ki ga mnogi enostavno nimajo. Ko razmišljamo o njeni podobi, o njenih laseh in oblinah, je to, kar sije onkraj podobe, ki jo vidimo, nezmotljivi sijaj, ki ga je imela.

Ko si priča ženski, ki sije, ponavadi predvidevaš, da se je rodila s tem x faktorjem.
Vendar ne bi mogla biti dlje od resnice.

Narediva majhen eksperiment…
Predstavljaj si, da bi gospodična Monroe zaprla svoje oči, se potegnila vase in skrila svojo energijo.
Kaj, če bi nosila razvlečena oblačila, če bi svoja ramena upognila navznoter, da bi skrila svoje telo in bi zakrčila svojo medenico? Zmanjšala bi čudovit pretok njene Biti, ni res? Aktivno bi izbrala, da zastre svojo svetlobo, da skrije svojo energijo. In to delamo ženske ves čas.

Sijanje ni darilo izbrancev.
Sijanje ni stvar spola.

Sijanje je posledica treh korakov, ki jih je potrebno aktivno izbirati in jih vedno znova dajati v akcijo.
Prvič je potrebno kultivirati pretok energije v telesu.
Odkleniti je potrebno obrambo telesa in se sprostiti.

Drugič, sijanje izhaja iz sprejemljivosti, kar nas opomni na to, kako pomembna je izmenjava z okolico v kateri smo. Sposobnost sprejemanja je ključnega pomena za sijoče in izpolnjujoče življenje.

Kot tretje, sijanje izhaja iz tvoje voljnosti, zavestne izbire, da oddajaš svetlobo.
Da svetlobo zavestno podeliš z ljudmi in s svetom.
Gre za zavestno izbiro, da si v izžarevanju.

Sijanje je izbira, da izžarevaš ljubezen skozi odprto in pretočno telo.

Ko se naučimo sijati, smo navdušene in bi bile ves čas v sijanju, vendar ima tudi svoj senčni del, ki ga moramo poznati.

Preplavljanje drugih s svojo energijo pogosto vodi v napade ali branjenje na drugi strani, zato je ključnega pomena, da znaš s svojim sijem upravljati.

Predstavljaj si, da si v temni sobi in nekdo prižge luč, ki te zaslepi.
Seveda bi se branila in bi hotela, da ta luč ugasne, še posebej, če si dolgo časa preživela v temi.
Zato je pomembno, da se zavedaš svojega vpliva na okolico.
In tudi, da veščino izžarevanja razviješ v varnem okolju, ter jo nato izmojstreno podeliš s svetom.

Kar je čudovito v povezavi z izžarevanjem je to, da gre za veščino in da lahko jakost svoje svetlobe po potrebi povečaš ali zmanjšaš, glede na okoliščine v katerih se znajdeš.
Pretočnost energije se v tvojem telesu ne zmanjša, ko zmanjšaš jakost svoje svetlobe.
Še vedno si pretočna in sijoča v sebi.

To kar se spremeni je jakost svetlobe, ki jo oddajaš.

Izžarevanje je čudovita veščina, ki te spomni na tvojo moč, pretočnost za ljubezen, energijo in svetlobo.

In bolj vešča kot si v upravljanju s svojo svetlobo, energijo in ljubeznijo, močnejša si, večja je tvoja kapaciteta, da to, kdor ti si, podeliš z ljudmi in s svetom.

Da bi zasijala kot TI je modro izmojstriti veščine kot je to, da verjameš Vase, se zaneseš Nase, da ceniš Sebe, spoštuješ svojo žensko naravo in zaupaš Vase. S tem krepiš svojo suverenost. In avtonomnost.
Potem veš kdaj in kje je modro, da uzasiješ, si vidna in se pokažeš.
In kdaj in kje je bolje leteti pod radarjem.

Več o veščinah, praksah in umetnosti sijanja bom s teboj delila v intenzivu Zasij kot TI!

Podrobnosti najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Že lani sem razmišljala o tem, da mi novo leto v Gregorijanskem koledarju kot ga poznamo in praznujemo nekako ne gre v kontekst tega kar v tem času čutim in doživljam sama, pa sem to gladko dala na stran.

Letos pa sem cele praznike razmišljala o tem, kako je prehod iz 31.12. na 1.1. umetno ustvarjen. V svoji notranjosti čutim, da je novo leto nekaj, kar je sintetično.
Tega dramatičnega prehoda v naravi ni.

Ker sem letos toliko upočasnila, moja zastrupitev pa je samo dodala k temu, da sem se res potegnila čisto v center svoje Biti, sem čutila to, kako je v naravi Zimski Solsticij tisti prehod. Potem pa vse stoji.

Obrat iz teme v luč se dogaja počasi in šele 1.2. na Imbolc se zares začuti tisto brbotanje nekje v globinah, ki nakazuje, da je življenje pripravljeno na nov razcvet.

Na severni polobli smo nagnjeni stran od sonca… zima je tista, ki pooseblja prenovo, regeneracijo, ki je nujen del cikličnosti v naravi.
Januar je mesec, namenjen regeneraciji, počitku in negovanju.

Zato res ne čutim evforije novoletnih zaobljub in tega, da bi morala karkoli spreminjati ali pa da bo po tem prekucu v novo leto karkoli drugače.

Moj občutek je, da novo leto prekriva to kar se v resnici dogaja v naravi.
Da je umetno ustvarjen, da nas v resnici pelje stran od tega, kar se dogaja v naravi.

Letos se mi še posebej zdi pomemben ta čas v katerem se nahraniš, neguješ in napolniš za tisto, kar te čaka v aktivnem delu leta.

V teh prvih dneh januarja čutim, kako me kliče navznoter, v hibernacijo, v poslušanje Duše.
In v resnici ne čutim, da bi planirala leto. Vsaj ne še.

Počitek.
Negovanje.
Preprostost.
To mi paše.

Posledica zastrupitve je tudi ta, da moram biti res v stiku s telesom, da mi pove za vsak obrok posebej, kaj mu paše.
Poslušanje potreb telesa je v prvem planu.

Poslušam reko, ki teče v mojih globinah.
Sem v pregledu leta 2022 in tega kar mi je ta reka iz globin prinesla na površje.
V globokem poslušanju šepetanja, tega kar se želi izraziti skozi mene v letu v katerega smo vstopili.

Kdo postajam, čemu moram držati prostor.

Ker tisto, kar sem letos zelo močno začutila v povezavi s kreacijo leta že na začetku decembra je, da je dovolj pehanja za tem kar je zunaj mene.
Da je uspeh nekaj, kar vsak izbira zase.
In zame je uspeh to, da sem radostna, polna v sebi in da uživam vsak dan posebej… z nasmehom na ustih.

Dojela sem, da sem prerasla neskončne sezname in naročanje »dedku mrazu« ali nekemu drugemu dobremu možu, ki bo poskrbel, da je vse dostavljeno točno na dan.
Potem pa upaš, da si bila dovolj pridna, ubogljiva, da ti bo to odobreno s strani nekoga zunaj tebe.

Od majhnega nas učijo, to je del programiranja, da ti nekdo zunaj tebe izpolnjuje želje.
Ti samo napišeš seznam in to dobiš.

V resnici je potrebno v sebi izluščiti kaj je tvoja Duša izbrala in temu narediti prostor.
Ključnega pomena je odpiranje prostora za novo.
Da bi lahko sprejela darila, ki jih ima 2023 zate.

Stvari pogosto pridejo, pa jih sploh ne opazimo in posledično ne sprejmemo, ker pridejo v drugačni obliki kot smo si jo zamislili.

Da bi se lahko odprla novemu, pa potrebuješ občutek notranje varnosti in stabilnosti.
Da prepoznaš kaj je tisto, kar je tvoje in kaj ne.
Da si zvesta sebi in svoji ženski Duši.

Upočasnitev.
Dovoli si upočasnitev.

Opazovanje.
Globoko poslušanje.

Čas za akcijo še pride.
Zdaj pa neguj sebe.
Okrepitev tvoje posode, tvojega telesa je bistvena za to, kar bo leto 2023 prineslo s seboj.

Zdaj je čas, da si podariš čas zase.

Želim ti izjemno 2023.
Da ga v polnosti užiješ in zaživiš.
In da je tvoje življenje polno tega, kar te razveseljuje in neguje.

Taja Albolena