Uvodnik julij 2019

Saj vem, v teh dneh verjetno vsak drugi zapis, ki ga vidiš govori o mrku.

Zakaj toliko govorimo o teh mrkih?
Zato, ker mrk deluje kot katalizator, pospeševalec ali sprožilec sprememb.
To v praksi pomeni, da je idealen za nove začetke, saj ti sproži premike, da lahko začneš s spremembami na področju, ki ga aktivira. Iz astrološkega stališča je modro vedeti kje v tvojem horoskopu se mrk dogaja, saj je to tisto področje, ki bo v naslednjem letu močno v ospredju. Lahko rečeva, da je to tisto področje, kjer boš stvari čistila in jih razreševala v naslednjih mesecih.

Zase vem, da želim vedeti kje se mi bodo stvari kazale, da jih lahko ujamem in preobrazim. Verjetno tudi zaradi tega, ker sem zavestno izbrala soočenje. Da sprejmem in se pomirim s seboj in s svetom. Ker vem, da tako boj, kot beg, pa tudi ignoranca ne vodijo v celovito povezovanje.

Ker vem, da imaš vedno na izbiro ali se boš skozi to, kar ti mrk odklene premikala zavestno ali pa boš na avtomatskem pilotu, kjer imaš občutek, da te vodijo zunanje sile

Vstopamo v poletno obdobje mrkov, 2.7. bomo imeli sončev mrk in 16.7. bo na sporedu drugi mrk v seriji, lunin mrk. Gre za dogajanje na karmični osi Rak – Kozorog, ki odpirata vrata v zakulisje odnosov na eni strani z mamo in na drugi z očetom.
Na tapeti bodo družina, dom, varnost, medosebni odnosi, čustva, komunikacija in predniki.
Vse te podpira pri tem, da se spogledaš z okostnjaki, ki se skrivajo v tvoji notranji omari.
Saj poznaš tiste okostenele družinske vzorce in energije, ki jih vlečete s seboj iz generacije v generacijo.
To je idealen čas za osvobajanje čustvene prtljage iz preteklosti.

V tem mesecu bo potreba po negovanja v ospredju.
Potrebno bo pregledati odnose znotraj družine pa tudi širše v skupnosti in na delovnem mestu.

Povabljena boš v raziskovanje neznanega, svojih moči, svojih potreb, da lahko iz tega polja, namesto iz vloge žrtve, kreirala harmonične in ljubeče odnose.

Ključnega pomena je, da vzpostaviš stik s svojim Domom.
Da začutiš stik s temeljem, v sebi.
Da stojiš s sabo in za sabo ne glede na to, kaj se ti dogaja v zunanjem svetu.

Rak te podpre v tem, da ustvariš svojo bazo, temelj, Dom iz katerega deluješ.
To je temelj modrosti tvoje duše, modrosti, ki smo jo zbrala skozi številna utelešanja in ti je na voljo.

Na tebi je, da jo ugledaš, si jo priznaš in prisvojiš.

To bo mesec, ko bo v ospredju jemanje svoje moči nazaj.

podpis

Moč voljne ignorance je neprekosljiva…

Tvoja pripravljenost, da pogledaš stran omogoča krutost brez primere.

Da ignoriraš bolečino, ki jo čutiš v sebi ob tem, ko si soočena z bolečino živali ali človeka na drugi strani.
Ker bolečino čutiš. To kar narediš je, da greš v otopelost.
V voljno ignoranco.

In to, kar ta čas v katerem živimo prinaša s seboj je, da si izzvana.
Izzvana, da sprejmeš odgovornost za to kar čutiš.
Za to kar vidiš, slišiš, čutiš in veš v sebi.

In sama opazujem ta fenomen v novodobnem gibanju.
Kjer kličemo vse mogoče angele in mojstre, jim naročamo, naj dvignejo tisto, česar nočemo videti, vedeti, da je del nas. Kako vem!?
Ker sem bila tam.
Ker sem delala isto.

Ker sem bila voljna ignorirati dejstvo, da moram najprej stvari videti v sebi, če jih želim razrešiti.
Morala sem sprejeti odgovornost zase. Za svoj ka-ka.
Cel ka-ka beri sranje.
NE samo tisto, kar mi je bilo všeč.

Predvsem za tisto, kar mi ni bilo všeč.

Zato lahko popolnoma razumem nekoga, ki se želi rešiti entitet. Ki želi najti nekoga, ki jih bo izgnal.
Vendar to ne deluje.
Ker moraš prepoznati kaj je bilo tisto, kar jim je odprlo vrata v tvoje energijsko polje.
Ugotoviti moraš zakaj so s teboj, kaj je tisto, kar jih je pritegnilo h tebi.

In samo takrat, ko prepoznaš kako si jih ti povabila k sebi, lahko to povezavo zaključiš in jim lahko za vedno zapreš vrata. Dokler ti ne ozavestiš vzroka, tudi posledica ne bo šla nikamor.
In tudi če ti uspe, da jih vržeš ven, bodo prišli nazaj noter, ker si vrata pustila odprta.
In ker si jim ti odprla vrata.

Voljna ignoranca, izogibanje in zanikanje se ne obnesejo.

Voljna ignoranca je zanimiv fenomen. Kajti na neki ravni se zavedaš, da je tisto kar zagovarjaš ali verjameš verjetno napačno. Vendar zavračaš dejstva, ki temu pritrjujejo ali to razkrivajo.

Ljudje so voljno ignorantski, ker jim to služi.

Brutalna ali radikalna iskrenost pač ni nekaj, kar bi bilo družbeno sprejemljivo.

Razlika mes voljno ignoranco in samo-prevaro je subtilna, vendar obstaja.
Voljna ignoranca je bolj prilagodljiva.
Gre za kognitivno strategijo, ki jo ljudje izberejo, da bi povečali svoj občutek dobrobiti.
S samo-prevaro ne moreš upravljati na enak način in je bolj škodljiva.

Kljub temu, da obe človeku omogočita, da se izogne neprijetnim dejstvom, je na dolgi rok definitivno boljše, če se soočiš z realnostjo, kot da se ji izogibaš ali jo zanikaš.

Človek, ki vara samega sebe, verjame v to, da stvari niso resnične zaradi česar sebe pelje v iluzijo.

Če pogledava razliko v praksi.
Voljna ignoranca je na primer inteligentna mlada ženska, ki se zaljubi v šarmantnega in atraktivnega moškega, ki je kar se tiče vseh, ki ga malo bolj poznajo kreten. Voljna ignoranca mlade dame jo vodi v to, da zanika dejstva; da je inteligenca njenega izbranca na nivoju paradižnika, da ima tendenco, da izgubi razsodnost, da je njegov temperament kot eksploziv in da moški nima drugih ambicij v življenju kot da popiva. Ženska sicer ima ranljive trenutke, ko zasluti resnico, a kljub temu vztraja z njim.
Ženska, ki vara samo sebe pa bo verjela, da je moški inteligenten kljub dejstvom, ki temu nasprotujejo. Verjela bo, da je ljubeč, ker je nasilen samo, ko ima slab dan. In verjame, da se samo zabava s prijatelji in da bo sčasoma prerasel svojo mladostniško družbo. Zavaja samo sebe in verjame v to, da je dober človek, zato ji bo brez dvoma trajalo precej dlje, da bo prebrala ali zaznala znake, da je odnos nezdrav.

Voljna ignoranca je danes del družbe.
Sprejemljiva je v politiki.
Sprejemljiva je v medsebojnih odnosih.

Voljna ignoranca je veter v krila sistemom.
Voljna ignoranca daje moč patriarhatu.
Voljna ignoranca hrani nasilje.

Voljna ignoranca glede situacije je tista, ki se ljudi vodi v razmišljanje, da je gradnja zidu ali postavljanje žičnate ograje, da bi tiste druge obdržali tam zunaj, na drugi strani ograje popolnoma sprejemljiva.

Voljna ignoranca vodi v nasprotovanje človeškosti, kjer izraziš skrb za tiste, ki trpijo, diskriminacijo ali nepravičnost.

Voljna ignoranca nagrajuje ideal samozadostnosti, ki preživi na račun drugih ljudi.
Vodi v individualizem, kjer si najboljši, najhitrejši in v vseh pogledih naj, hkrati pa kot bager pod seboj povoziš vse, ki se ne strinjajo s teboj.

Voljna ignoranca poganja milijonske industrije mode, kozmetike, prehrambne industrije, zabavne industrije in še kakšna bi se našla. Ker nočemo prevzeti odgovornosti za svoje izbire.

Kupujemo poceni.
Kupujemo več.
Ker nikoli ni dovolj.

Brez zavedanja posledic.
S tem, da ignoriramo.

Ignoriramo onesnaževanje, ki ga povzroča poceni kmetijstvo, ki temelji na pesticidih in umetnih gnojilih.
Ignoriramo onesnaženje pitne vode, rek in morja.
Ignoriramo dejstvo, da majico za 1 euro šiva otrok nekje v Aziji za nekaj centov.
Ignoriramo krutost mesne industrije s tem, da otrokom ne povemo, da je zrezek na krožniku krava ali kokoš. Bitje, ki ima oči in srce.
Ignoriramo dejstva kot je to, da 50% vseh antibiotikov na svetu uporabijo na živalih, da so sploh primerna hrana.
Ignoriramo to, da tudi če poješ najbolj kvalitetne vitamine kar jih je, če so tvoje celice zaprte, v varovanju, ne bodo sprejele nič od tega, kar bi ti pomagalo. Vse gre samo skozi tebe.

Ignoriramo moč povezanosti in se izgubljamo v virtualnem svetu, ker je bolj udobno, ni komplicirano in ne tako intenzivno kot so odnosi in čustva.

Ignoriramo nasilje, ki vznika v ljudeh. In nestrpnost, ker se te ne tiče. Ne še.

Voljna ignoranca je največja skrivnost patriarhata.
Sistemov dominance, ki vladajo svetu.

Ker je velika večina voljna pogledati stran.
O tem je govoril že Jezus.

Rekla sem že, da je voljna ignoranca nekaj, kar lahko nadziraš v večji meri kot samo-prevaro. Človek lahko ob primerni motivaciji spremeni svoje obnašanje in pristope, če gre za voljno ignoranco. Pri samo-prevari običajno potrebuješ večje kladivo, ki te udari po glavi, da si voljan spregledati. Kajti večini, ki so v samo-prevari to služi. Zavajanje samega sebe ali samo-prevara služi njegovim interesom.

Kot v primeru očeta, ki pretepa žensko in otroke, ker ne more nadzorovati svojega temperamenta, vendar verjame (zavaja samega sebe), da to naredi zato, da bi jim dal lekcijo.
Njegova nesposobnost, da nadzoruje svoj temperament je očitna in dobro znana vsem. In njegov način discipliniranja je nesprejemljiv on pa še vedno verjame, da je problem v drugih in ne v njemu. To je samo-prevara, ki običajno nima simpatizerjev.

Tisto, kar prebuja veliko večino ljudi je bolečina.
Kriza.
Razpad udobja življenja, ki so ga poznali.
In takrat ugotoviš, da se vsi odgovori skrivajo v tebi.

Odnos do sebe lahko spremeniš samo, če si voljna pogledati direktno v svoje najgloblje bolečine.
Podati se moraš skozi svoj tunel in se soočiti s svojimi ranjenostmi.
Tega dela ne moreš preskočiti.

To je proces porajanja sebe na novo.
Je kot drugo rojstvo.

S svojo zapuščino se moraš zavestno spogledati.
Sprejeti in objeti jo moraš v sebi.
Si povedati resnico.

Kajti resnica je tista, ki te lahko osvobodi.

Bodi Svetoba, ki jo želiš videti v SVetu!
Taja Albolena

Samo še to!

Danes zjutraj sem doživela pravi trenutek ‘streznitve’.

Na poti iz trgovine sem govorila po telefonu s prijateljico, s katero se nisva videli že res dolgo. Ob koncu najinega pogovora sem rekla: »Ja, samo še ta projekt uredim do konca, potem se pa res ujameva na dooolgi kavi.«
Ko sva se poslovili in sem pospravljala v torbico telefon, sem za sabo zaslišala slaboten, ampak zelo odločen glas.

»Gospodična! Gospodična, počakajte.«

Obrnila sem se in zagledala starejšega gospoda, po starosti bi lahko bil moj dedek, ki se mi je počasi približeval. Z radovednostjo sem ga počakala.

»Veste, gospodična, celo življenje sem govoril: samo še to. Samo še hišo zgradimo, potem bomo pa uživali. Vmes se je obrnilo 6 let, moji trije otroci so bili že skoraj v najstništvu.
Zamudil sem njihova najlepša otroška leta. Leta, ko so me najbolj rabili.
Potem sem govoril: samo še firmo zaženem, kot je treba, potem bom imel pa čas za družino in za sebe.

Ko se je to končno zgodilo, so moji otroci že odhajali na faks.

Potem sem govoril, samo še kredite poplačamo do konca, potem bomo mirno spali.
Vmes je bilo živčnosti, prepirov z ženo, neprespanih noči.
Žena je hudo zbolela. Potem sem govoril, samo da ozdravi.
Pa ni, pri 54 sem ostal vdovec.

Vmes so se otroci poročili in potem sem rekel, samo še vnuke počakam, ki mi bodo prinesli nekaj srečnih dni.
Pa so se otroci odselili – eden na drug konec Slovenije, druga dva skoraj na drug konec sveta.

Naenkrat sem postal star in sam.

Prekleti samo še to!!

No, zdaj pa ni več nobenega samo še to. Ampak šele zdaj na starost vidim, kakšen bedak sem bil.
Nikoli ni konca, ko rečeš samo še to. Zaradi tega vse zamujaš. Vse. Družino, druženja, prijatelje, čas za sebe.

Zato gospodična, vrži te besede stran.
Ne spregovori jih nikdar več.
Ugrizni se rajši v jezik.

Pa srečno, gospodična. Ti imaš še čas za vse, jaz ga nimam.«

Uspela sem reči samo še, hvala. Z veeeelikim cmokom v grlu. Deloma zaradi njegove zgodbe, še bolj pa zaradi bolečega zavedanja, kako resnično je njegovo sporočilo. Pomislila sem na vse moje ‘samo še to’. Koliko časa že odlašam z zame pomembnimi stvarmi. Koliko srečanj čaka na boljše čase. Koliko klicev in pristnih pogovorov. Koliko druženj. Kako velik del Življenja čaka, da jaz uredim ‘samo še to’.

Ko sem prišla domov, sem takoj dvignila telefon. Moj urnik za ta teden je poln … srečanj z ljudmi, ki jih imam rada in mi ogromno pomenijo, uric, namenjenih mojim najbližjim, ter času za tiste stvari, ki jih rada počnem. Vem, da ne more biti življenje samo takšno, zato bom tudi vse ‘moram’ seveda opravila, ampak z drugačnim odnosom in čisto drugačno perspektivo.

Hvala, gospod iz parkirišča, meni si danes odprl oči!

Zapisala: Nina Divina
Vir: FB

Encijan

RUMENI SVIŠČ (Gentiana Lutea)
Rumeni svišč pri nas bolj poznamo pod imenom encijan, pa tudi košutnik. Je izrazito gorska rastlina, v naravi ga pri nas srečamo po gorskih travnikih in obronkih gozdov v Alpah in na Krasu (Nanos, Snežnik).
V Himalaji raste celo do višine 5000 metrov. Zelo podoben mu je panonski svišč, njega najdemo tudi na Pohorju, njegove korenine so manjše, a z enako uporabno vrednostjo. Z malo sreče ga lahko vzgojimo tudi v vrtni zemlji. To velja poskusiti, saj je rastlina pri nas zaščitena in je ni dovoljeno nabirati v naravi.

Za gojenje encijana, zemlje ne smemo z ničemer gnojiti.
V dobri vrtni zemlji lahko korenina zraste tudi do metra globine in teže 3 – 4 kilograme.
Ugotovili so, da ima gojen encijan enake zdravilne lastnosti kot samonikle rastline.

Encijan je okoli meter in nekaj visoka trajnica. V zemlji ima debelo koreniko in dolge mesnate in razraščene korenine. Sveža korenina je zunaj rjavo sive in od znotraj rumenkaste barve. Steblo encijana je visoko in votlo, proti vrhu žlebičasto. Listi so suličasti, nasproti ležeči, s petimi do sedmimi vzdolžnimi žilami. Cvetovi so rumeni, z neznatnim vonjem, rastejo iz zalistij v gostih socvetjih okoli stebla. Cveti od junija do avgusta, včasih še jeseni. Zacveti šele po šestih letih in dočaka starost tudi do 50, 60 let.

V zdravilne namene uporabljamo korenine. Korenine vsaj štiri leta starih rastlin izkopljemo pozno jeseni ali zgodaj spomladi. Sveža korenina diši malo neprijetno in ostro, suha pa ima prijetnejši, a zelo specifičen vonj.
Okus korenine hoče biti na začetku rahlo sladkast, vendar kmalu začutimo neverjetno grenkobo, ki jo še dolgo zaznavamo. Encijanova korenina vsebuje spojino amarogencin, ki je najbolj grenka, do sedaj poznana snov v naravi in jo zaznavamo tudi pri razredčitvi 1 : 58 000 000! Korenino moramo čim hitreje posušiti, če želimo ohraniti njene učinkovine. Če jo dobro skladiščimo (suh, temen prostor), jo lahko hranimo več let.

Priporočam, da se še sveža nareže na drobne koščke, saj jo bomo zelo težko zdrobili, če jo posušimo v enem kosu.
Korenino lahko uporabimo za čaj ali iz nje naredimo tinkturo. Encijanova korenina velja kot eno najboljših drog za želodec. Pospešuje prebavo, odpravi tiščanje in slabosti v želodcu, odpravi vse prebavne motnje, spodbuja tek. Kdor ima slab želodec naj vsak dan spije po 1 dcl encijanovega vina.

Uporaba encijana (npr. čaja) se priporoča slabokrvnim in bledičnim ljudem, saj v pravilnem razmerju množi bele in rdeče krvničke. Priporoča se tudi pri preslabem izločanju želodčne kisline (dokazano delovanje), spahovanju, pekoči zgagi, zapeki, srčni in živčni slabosti. Tudi pri težavah z jetri se priporoča pitje čaja, kakor tudi pri zavračanju hrane.
Odpravlja gliste, čisti jetra in ledvice, pospešuje izločanje žolča, pospešuje izločanje seča, izločanje sluzi iz pljuč in pospešuje slabotno menstruacijo.
Ker je encijan grenčica (amara pura), ga, če imamo omenjene težave jemljimo pol ure do eno uro pred jedjo, v obliki čaja ali tinkture, saj se s tem spodbudi izločanje sline, prebavnih sokov in s tem zelo olajša prebava.
Iz korenin se kuha tudi žganje, ki prav tako krepča slaboten in slab želodec, redči kri in varuje pred okužbami.

Pohodniki in alpinisti bi s seboj vedno morali imeti nekaj encijanovega žganja, saj požirek, v trenutkih onemoglosti, izčrpanosti, lakote in mraza poživi mišice, pokrepča želodec, spodbudi jetra, s čimer prideta tudi volja in moč. Zanimivo je, da pravo encijanovo žganje sploh ni grenko, saj se pri fermentaciji in destilaciji grenkoba izgubi.
Okus in vonj ima po zemlji. Kljub temu, da je encijan tako zdravilen, lahko v prevelikih odmerkih povzroči slabost in bruhanje. Tudi hrana se nam lahko upre. Če imamo visok krvni tlak, ga raje ne uporabljajmo, prav tako ne pri razjedi na želodcu in dvanajsterniku ter vnetem in vzdraženem prebavnem traktu.

Preveč razdražljivi ljudje naj encijana ne uporabljajo. Ker redči kri, naj ga ne uporabljajo tisti, ki so nagnjeni h krvavitvam iz nosu ali želodca. Tudi nosečnice naj se mu v prvem trimesečju izogibajo. Velikokrat pride do zamenjave encijana v naravi s smrtno strupeno čmeriko. Ko ne cvetita, sta to zelo podobni rastlini. Imata zelo podobne liste. Razlika je v tem, da je list čmerike po spodnji listni ploskvi drobno dlakav, med tem, ko so listi encijana popolnoma gladki. Pa tudi po barvi prerezane korenike ju je moč ločiti, saj je korenika čmerike od znotraj bela, med tem ko je korenika rumenega svišča rumena.

Latinsko ime je rod sviščevk Gentiana (Rumeni svišč – Gentiana lutea) dobil po ilirskem kralju Gentiusu, ki je bil poznavalec zelišč, encijan pa je zelo priporočal proti kugi. Tudi Kneipp ga je zelo cenil, svetoval je, da naj vsak, ki ima doma majhen vrtiček, vanj zasadi žajbelj, pelin in encijan, če želi imeti lekarno pri roki.

Recepti:
Čajna mešanica za odvajanje vetrov in pospeševanje teka je sestavljena iz encijana, kumine, korenine angelike in pelina.

Priprava čaja: pol žličke encijanove korenine namakamo v mrzli vodi čez noč ali jo le poparimo in pijemo počasi, 2x na dan pol ure pred jedjo.

Encijanovo vino: 40 g narezane suhe korenine 14 dni namakamo v dveh litrih vina.
Encijanovo korenino zmeljimo v prah. Prelijemo ga z vrelo vodo in vse skupaj popijemo. To pomaga, da se znebimo glist.

Patricija Šenekar, Večer, 6. 12. 2015

Uvodnik junij 2019

Iz zime v poletje, bi lahko rekla.
Tako nekako se počutim na tem prehodu v junij.

Iz ene skrajnosti v drugo.
Čutim, da se premikamo v neznano.
Da v resnici nihče ne ve, kam gremo.

In ravno to premikanje v neznano je tisto, ki lahko v tebi ustvarja veliko stresa.

Zase vem, da je velika tema zadnjega obdobja opuščanje kontrole in nadzora.
Ko je potrebna spontanost.
In radovednost.

Kaj se premika?
Kaj prihaja na površje?
Kaj čutim v sebi?

Ko zadnje tedne sedim sama s seboj sem brezmejno hvaležna svoji duši za njeno vodstvo.
Ker me vodi točno tja, kjer dobivam potreben informacije, veščine in znanje kaj je potrebno in kaj narediti v teh intenzivnih časih.

In ko takole od daleč gledam na morje kolektivnega in kaj se prebuja v njem, kaj prihaja v ospredje in kako požira ljudi je osupljivo.Ja, vsi se soočamo s sencami na tak ali drugačen način.

In ja, morda strvari razumeš na mentalni ravni.
Vendar ti to v praksi čisto nič ne pomaga, ko si soočena z energijami, ki so zadaj.

Senca je ne samo vzburjena, zdaj je razjarjena.
In vsi, vsak po svoje čutimo njen vpliv.

Soočenje s seboj terja pogum in veščine opuščanja vsega tistega, kar te drži ujeto v coni udobja.
Pomembno je, da si spontana in da slediš sebi. Da zaupaš vase.

In poslušanje navznoter je ključnega pomena.

Kar je še posebej pomembno, ko si izzvana.

Takrat je ključno to, da stvari ne jemlješ osebno.
Da se takrat, ko so ljudje do tebe neprijazni ali napadalni vprašaš ali je to res moje ali je njegovo!?
Da ne sprejemaš nase in vase stvari, ki niso tvoje. Ker ti ni treba.

Ker ljudje so v teh dneh, in to bo vse do poletnega solsticija, ko bo moška energija na višku, zelo razdražljivi.

Da bi lažje slišala sebe je pomembno, da si podariš svoj čas zase. In na voljo je mini video serija, kjer sem odgovarjala na 5 najbolj pogosto zastavljenih vprašanj v povezavi s tem, da si vzameš svoj čas zase. Najdeš jo na povezavi >>>tukaj<<<

Tole bo mesec, ki utegne biti poln zmede in negotovosti.
Prisotno bo neudobje. In neudobje je v resnici dober znak, ker kaže na to, da se premikaš.

Na tej poti v neznano je zelo pomembno, da ostajaš radovedna in odprta za navdihe in priložnosti, ki k tebi prihajajo 24/7. Vsak trenutek.

Solsticij proti koncu meseca bo portal v zelo nemiren julij, ko bodo energije postale še bolj neudobne in neprijetne. Celo agresivne. Zato je pomembno, da si res v stiku s seboj in da poslušaš navznoter, kaj ti sporoča tvoja notranjost.

Premik v telo bo v teh napornih časih zelo ključen.
Stik z mamo Gaio prav tako.

Da boš svoj živčni sistem sproščala in ga umirjala.
Kajti v času povečanega stresa, napetosti, kriz, nesreč se soočaš tudi z bolj intenzivnimi čustvi in pomembno je, da je tvoja posoda aka tvoje telo dovolj čvrsto in stabilno, pa tudi fleksibilno, da boš pritiske zdržala.

Če se v svojem življenju soočaš s pomembnimi izbirami in premiki, ki jih moraš narediti, lahko pričakuješ, da bo okoli 21.6. vse še bolj intenzivno in napeto.

Bodi nežna s seboj.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
podpis

Vse se zgodi z razlogom

Sedeli sva na čaju. Tiha glasba je lebdela v zraku kot meglica.
In navzven je bilo videti kot srečanje dveh žensk, ki si imata po dolgem času veliko za povedati.

“Veš,” je začela, “nikoli si ne bi mislila, da bom kaj takega izjavila.
V resnici me je kar malo strah tega, kar ti bom povedala.
Ko sem se ujela, da tako razmišljam, sem obstala z odprtimi usti.

Ko sem čakala na izvide zadnji mesec, sem ugotovila, da mi to, da sem zbolela v resnici služi.
Bila sem jezna nate, ko si me tolikokrat vprašala kako mi stvari služijo. In nisem hotela vedeti.
Ko pa sem sedela sama s seboj, sem dojela, da sem imela v tem mesecu prvič v življenju zares mir.
Dojela sem, da je bolezen resnično izbira.
Spoznala sem, da imam izbiro.
Lahko grem globlje v bolezen in to izkoristim, da bom končno imela mir.
Ali pa si končno priznam kje sem in kaj je tisto, kar me v odnosu v katerem sem res moti.

Dojela sem, da je čas, da postavim meje.
In da povem kaj resnično potrebujem.

In prvič sem sprejela tudi to, da je morda čas, da vse skupaj zaključim.
Veš, na en hecen način me je bolezen bolj povezala s sabo kot vse kar sem prebrala in poslušala desetletja.”

Gledala sem jo z veliko mero razumevanja.
Ker sem roko na srce ravno v tem času priča osebi, ki mi je zelo ljuba in je izbrala, da se skozi bolezen umakne, odklopi iz tega sveta.

Zato iz prve roke vem, da se nič, čisto nič ne zgodi kar tako.
Vse je stvar izbire.
In vse v tvojem življenju se zgodi z razlogom.

Danes vem, da se neurja v tvojem življenju vedno zgodijo, ker ti pomagajo, da poženeš svoje korenine še globlje. Da ojačaš svoj temelj. Da si prisotna tukaj in zdaj.

In vse, čisto vse v življenju človeka, se zgodi skozi odnose.
Ljudje so tisti, ki ti odslikajo tisto, kar je v tebi.
Odnosi ti v resnici pokažejo kje se nahajaš.
In temu ne moreš ubežati.

Ker veš, ne glede na to, kam greš, tudi če se preseliš čez Atlantik, v popolno novo okolje, boš sebe povsod nesla s seboj.

Zaradi česar boš vedno znova poustvarjala točno to, kar je v tebi.
To je razlog, zaradi katerega sem leta 2013 prvič ponudila program Objemi Sebe. Z namenom, da spoznaš kaj se skriva v tebi, ker dokler ne veš, kaj je v tebi, dokler se ne spogledaš s tem, kar se skriva v tvoji notranji temi, boš vedno znova upala, da te bo nekdo ali nekaj rešilo.

In ko se ustališ v novem okolju, skozi nove odnose vzniknejo iste težave. Ljudje so drugi, zgodbe pa so identične.

Dejstvo je, da nihče v tvoje življenje ne vstopi kar tako, brez razloga.
Vsi so tukaj z namenom.

Vsak ima svojo nalogo. Ker imamo vsi med seboj dušne dogovore.
Del dušnega dogovora je, kaj ti bo oseba pomagala razkriti o tebi. Zate.

Tako srečaš ljudi, ki ti pomagajo, da se prebudiš. Pa tiste, ki ti pritisnejo na tiste gumbe v tebi, ki so najbolj boleči in občutljivi. Z razlogom, kajti samo skozi odnos s človekom vidiš, kje se nahajaš v sebi.

Ljudje te izzovejo. Izdajo. Zanikajo. Zlorabijo. Zapustijo. Se odtujijo od tebe.
In vse se dogaja z razlogom.

Ker te človek na drugi strani spomni, kdo si.

Odnose potrebuješ, da lažje ugledaš in razumeš, kaj je tisto, kar nosiš v sebi.
Zato je bistvenega pomena, da si odprta za to, kaj ti vsako srečanje prinaša.

Vse v življenju je med seboj povezano.
Čisto nič ne obstaja v vakumu.

Med seboj se srečujemo.
Izmenjujemo.
Razkrivamo.

Z enimi se srečamo zgolj za nekaj trenutkov.
Z enimi pa tkemo skupne zgodbe leta ali celo desetletja.

In tvoja duša ve, s kom bo delila čas in prostor, pa tudi zakaj.
Kajti dušni dogovori so nekaj, kar nikoli ne zastara.
Dokler niso izpolnjeni se duši srečujeta, izmenjujeta in si pomagata na poti ljubezni.

Dušni dogovori so različne vrste.

1. Namen enih dušnih dogovorov je, da te prebudijo.
To so odnosi, ki so globoki in pogosto boleči. Brusijo tvoj lažni jaz in ti pomagajo, da spregledaš. Spreminjajo tvoj pogled na svet. Premaknejo te. Usmerijo te drugam.
Ko spoznaš osebo, ki je del tvoje karmične matrice, se ti zdi, da jo poznaš od nekdaj, občutiš domačo vibracijo.

To so ljudje, ki ti pomagajo, da se spomniš kdo si in zakaj si tukaj. Usmerjajo te. Vodijo s svojim zgledom. Z njimi si dogovorjena, da si bosta na poti življenja stala ob strani in soustvarjala. To so pogosto tvoji najbližji – partner, družina, prijatelji ali sodelavci.

2. Namen drugih dušnih dogovorov je, da te spomnijo kdo si.

To so odnosi, ki te oblikujejo. V njih se učiš zaupanja vase in da se zaneseš nase. To so ljudje, ki ti pomagajo, da rasteš in se razcvetaš v osebo, za katero si se rodila, da si.
Podprejo te, vidijo te in ti pomagajo, da se uglasiš s svojim srčnim kompasom in slediš svoji svileni niti življenja.

Kajti takrat, ko v sebi veš, da moraš slediti sebi potrebuješ podporo. Nekatere stvari ne moreš doseči ali dojeti sama, potrebuješ malo pomoči od zunaj.
Z njimi se po navadi srečaš takrat, ko si v svoji energiji, ko si v svojem elementu in ko ničesar ne skrivaš. To so tvoje dušne sestre in bratje.
Spomnijo te na tvoje srčne želje in te usmerijo z veliko mero ljubezni in sočutja. Vendar z njimi običajno nisi v partnerskem odnosu.
So ključni na tvoji poti, ker ti pomagajo, da postaneš ta ženska za katero si se rodila, da si.

3. Namen tretjih dušnih dogovorov je zdravljenje.

To so ljudje, ki pridejo v tvoje življenje, ko si v stiski. Pomagajo ti ozavestiti tvoje življenjske lekcije in ozavestiti programe, blokade, vzorce iz preteklosti. Po navadi se pokažejo z božansko preciznostjo, ko najbolj potrebuješ lekcijo, ki jo razkrivajo zate.

To so ljudje, ki ti pomagajo, da se v življenju premikaš naprej. Da rasteš. S teboj je toliko časa, da vzameš svojo lekcijo.

4. Namen četrtih dušnih dogovorov je, da ti pomagajo v danem trenutku

Odnosi se tkejo povsod. Zato je prijaznost tako zelo ključna sestavina življenja. Mnogi vstopijo v tvoje življenje kot utrinki. Razsvetlijo tvoj dan in ti pomagajo na majhne, preproste načine.
To so ljudje, ki se te dotaknejo ker te spustijo naprej v vrsti v trgovini. Ali pa te s prijazno besedo spodbudijo, ko si na poti na pomemben sestanek. Lahko je to pogovor na avtobusu, v službi, na ulici ali tvoji najljubši restavraciji.

Nikoli ne veš, kdaj se bo v tvojem življenju pojavil tak angel v človeški obliki, ki te bo spomnil na to, da je življenje res lepo. In da je človeški stik dragocen.

Kajti vse v življenju so odnosi.
Čisto vse.

Imaš odnos z otrokom, starši, prijateljico, ljubimcem, možem, sodelavcem, poslovnim partnerjem.
Pa tudi s svojo muco, psom, lončnico, avtom, hišo, denarjem, poslom.
Vse so odnosi.

A začne se z enim, najpomembnejšim.
Kajti vsi odnosi tam zunaj so odsev tistega, ki se odvija v tebi.
Tvoj odnos s seboj, do sebe je ključen.
Ker vpliva na vse ostale.

Najbolj pomembno je, da ustvariš ljubezenski odnos s seboj. Da si prijazna do sebe. Da ljubiš sebe. Da sprejemaš sebe. Da se pohvališ. Neguješ.
Vsi odnosi tam zunaj so odsev tvojega odnosa s seboj.
Nastavijo ti ogledalo, v katerem lahko ugledaš sebe.
In če ti odsev ni všeč, tam zunaj ne moreš spremeniti čisto ničesar.
Vsaka preobrazba je mogoča le v tebi.

Ja, ljudje ti pridejo nasproti in dušni dogovor odigra svojo vlogo.
Vendar je na tebi, da stvari prepoznaš in si jih priznaš.
Pomembno je, da si poveš resnico. Da si radikalno iskrena s seboj.
Da izbereš, da si Varuhinja Ljubezni, namesto uničevalka Ljubezni.
Da neguješ svojo žensko dušo, kar ti omogoči, da si Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu.

Najbolj boleče je, ko ugotoviš, da si vse kreiraš sama.
In boli, kako zapuščaš sebe, ignoriraš sebe, zavračaš sebe, zlorabljaš sebe ali se izdajaš. Vedno znova in znova.

Soočenje s seboj je ključno.
Dokler ti ne vidiš kaj je v tebi, v zvezi s tem ne moreš nič narediti.
Šele ko se zagledaš in objameš, se spremeni ves tvoj zunanji svet.
Kajti vse je zgolj odsev tebe.
Objemi Sebe!

In bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Če pa pri tem potrebuješ malo pomoči se pofočkaj >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Pridna punčka

Bila sem kot ta punčka na sliki zgoraj, preden so me udomačili…
Razposajena.
Nasmejana.
Živahna.
Divja.

Plezala sem po drevesih in tudi padla s kakšnega.
Z Rexom (nemški ovčar moje babice) sva skupaj zakopavala kosti.
Kričala sem tako kot to počnejo mali otroci.
Poplesavala.
Pela.

Ja, bila sem živ otrok.
Kot živo srebro.

In potem se je nekaj zgodilo.

Nekaj, kar je povzročilo, da je ta punčka v meni umrla.
Postala je pridna punčka.

Mirna.
Resna.
Odgovorna.
Preveč odgovorna.

Nase je prevzemala odgovornost vseh okoli sebe.
Mislila je, da je ona kriva za vse.
Zato se je trudila, da bi stvari popravila.
Zelo se je trudila.

Bila je odličnjakinja.
Pomagala doma in na njivi.
Delala. Delala. Delala.

Ni se ustavila.
Dokler je ni ustavilo življenje.

Ko sem prišla do trenutka, ko ne glede na ves trud in vse vloženo delo in vse kar sem naredila nič več ni delovalo.

Ravno kontra…
Bolj, ko sem se trudila, bolj je vse začelo razpadati.

Bolj, ko sem delovala in delala, slabše je bilo.

Dokler me življenje ni prisililo v to, da sem se ustavila.

Ampak to je bilo že 30+ let kasneje.
Dobra tri desetletja sem živela tako, kot je narekoval svet okoli mene.

In nisem bila srečna.
Nisem bila zadovoljna.
Bila sem popolno nasprotje te punčke, Čarobne, Magične male punčke, ki je še vedno živela v meni, skrita nekje pod ogromnim kupom obveznosti, neskončnega seznama obveznosti, opravil in “to pa nujno moram do jutri” stvari.

In ko se ustaviš, se ti pred očmi zavrti celo tvoje življenje.
Ugotoviš, da ga sploh nisi živela.
Da si želiš nekaj več.

In moja težava je bila, da nisem vedela kaj si sploh želim.
Ker sem se tako uspešno prilagodila v želji da bi ustregla, da sem popolnoma izgubila stik s seboj.

Sledila so leta, pravzaprav celo desetletje najprej iskanja in nato povezovanja.

Ustvarjanja odnosa s seboj, v sebi.
Zato danes lahko rečem z vso živostjo, celovitostjo in z vsem srcem – odnos s seboj je najpomembnejši odnos na celem svetu.

Nikoli ni bilo bolj pomembnega odnosa in nikoli ga ne bo.
Najpomembnejši odnos je tvoj odnos s seboj.

In zanj se je vredno ustaviti in naširoko odpreti oči.
Se sprostiti in sprejeti.
Nahraniti sebe.
Praznovati življenje.

Danes jo spet čutim.

Obožuje vodo.
In veter v laseh.
Pa vonj potonike na vrtu.
In okus jagod v ustih.
Obožuje turkizno barvo.
Pa vožnjo z avtomobilom.
Rada potuje.

In danes, danes jo slišim.
Moja čarobna punčka je tukaj z menoj.
Pa tvoja?

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
TajaA

Če potrebuješ malo pomoči, da jo spet najdeš, me pocukaj za rokav. Lahko ti pomagam na tvoji poti nazaj k Sebi! Več najdeš v programu Objemi Sebe. Več najdeš >>>tukaj<<<

Česen

ČESEN (allium sativum)

Česen bi lahko, zaradi vseh njegovih bioaktivnih snovi, poimenovali kar čudežna zel.
V obrambi pred mikrobi je tako močan, da uničuje mnoge glivice, viruse in bakterije.
Njegovo antibiotično delovanje je močno in neredko pomaga tudi pri boju proti bakterijam, ki so razvile odpornost na antibiotike.

S štirimi miligrami alicina ( ta je v 2. do 3. strokih česna), ki jih preventivno užijemo v sezoni gripe in prehladov bomo, bolezni gotovo odložili.

Česen dobi svoj značilen vonj zaradi številnih žveplovih spojin, med katerimi je aliin najpomembnejši. Ko pa se celice česna poškodujejo, se le-ta na zraku spremeni v prej omenjeni, hlapni alicin, zato česen, dokler ni poškodovan, tudi ne razvije svojega značilnega vonja.

Ker aliin ni aktivna učinkovina se priporoča, da narezan ali stisnjen česen pustimo na zraku stati nekaj minutk, preden ga uporabimo za (hitro) kuhanje ali pa ga pomešamo v jedi, saj toplota zmanjšuje ali povsem ustavi encimski razkroj aliina.

Vsebnost aliina v česnu je, zanimivo, večja, kadar je zemlja, v kateri česen raste, bolj vlažna.
Če imamo lasten vrt, se nam zelo splača potruditi, da vzgojimo svojo gredico česna na njem ali pa vsaj, da poiščemo kmeta, ki iz kvalitetnega domačega semena vzgoji dober česen.
Vedeti namreč moramo, da česen pri slabem skladiščenju ali pa že na zemlji, rade napadejo glivice in plesni, pa tudi to, da zelo hitro kali. Zato je na seznamu rastlin, ki jih radioaktivno obsevajo ali škropijo s kemikalijami, da bi vse našteto preprečili.

Česen sodi v družino lilijevk (lukovk).
V prvem letu iz semena zraste majhna čebulica, v drugem letu pa iz nje dobimo rastlino s podzemno glavico, sestavljeno iz česnovih strokov.
Seveda pa pri česnu ne rabimo čakati, da rastlina zacveti in zasemeni, saj lahko v jesenskem ali zgodnje-spomladanskem času posadimo oz. posejemo kar česnove stroke. Seveda pod pogojem, da so vitalni, živi, torej neobsevani. Če ga pustimo v zemlji, lahko postane kar trajnica.

Izvira iz osrednje Azije od koder se je razširil po svetu in danes je največja proizvajalka česna Kitajska, ki obvladuje kar 80 % svetovnega trga. A žal je ta česen, ki ga najdemo tudi v naših marketih, sumljive kvalitete. Tudi njegov zatohel vonj in puhel okus, nas ne more prepričati.

Česen je povezan z mnogimi vražami in je vsekakor zelo »kultna« rastlina. V Aziji je bilo, zaradi njegovega vonja, prepovedano častiti bogove z njim, dočim Egipčani, so ga tlačili v nosnice svojih mrtvih kraljev. Ni ga med nami, ki ni slišal mita o tem, da preganja vampirje in zle duhove.
Vsekakor je res, da je njegov duh vznemirjal človeka že od davno in tudi preganjal je vse ostale duhove, kot tudi patogene organizme, saj pred njim zbeži vse, kar obožuje vlago, zatohlost, temačnost in slabi našo življenjsko energijo, saj česen v sebi nosi esenco toplega, suhega, sončnega.

Zdravilna je celotna česnova rastlina, najbolj pa seveda podzemni stroki. Z raziskavami so ugotovili, da je v zrelem česnu višja koncentracija zdravilnih učinkovin, kot v mladem. V ljudski medicini ga uporabljamo na več področjih.

Vsekakor je ena pomembnejših ugotovitev ta, da uničuje viruse in bakterije, zato ga lahko učinkovito uporabimo proti okužbam in prehladom. V ta namen lahko uporabljamo česnovo tinkturo, stisnemo sok ali pojemo 2-3 stroke stisnjenega česna na dan. Če pa v naši okolici preveč protestirajo, si lahko privoščimo tudi kapsule česna, z vsaj tremi mg alicina dnevno.
Tudi za varovanje srca in ožilja, je poleg redne telesne vadbe česen več, kot dobrodošel. Kot tudi ob vnetjih mehurja. Že strok ali dva na dan, zmanjšuje krvni tlak, redči kri in zmanjšuje možnost nastajanja krvnih strdkov, tveganje za srčni infarkt in večine kapi, niža pa tudi holesterol.

Česen je odlično zelišče za čiščenje krvi in nižanje holesterola. Zniževal naj bi tudi krvni sladkor. Najbolj učinkovit je surov česen ali česnova tinktura. Vendar moramo biti zelo previdni, da ne pretiravamo z redčenjem krvi, saj lahko ima za posledico to, da se nam krvavitev iz morebitne rane ne zaustavi. Prav tako ga ne smemo uživati z ostalimi antikoagulansi, kot so vitamin E, Aspirin, skorja bele vrbe ali brestovolistni oslad, zato se o terapevtskem uživanju česna vedno najprej posvetujte s svojim zdravnikom. Česna v večjih odmerkih ne jemljimo predolgo in nikakor pred operativnimi posegi.

Ker česen vsebuje naravne antibiotike in antiglivične sestavine, ga lahko uporabimo tudi, kot zdravilo za kožo. Če imamo dermatitis, ki mu botruje bakterijska ali glivična okužba si naredimo obkladke iz močnega česnovega čaja. Učinkovit je pri atletski nogi, krastah in srbečici.
Pospešuje tudi regeneracijo kožnih celic. Pri glivicah na nohtih ga lahko stisnemo in povežemo na nohte, ob tem pa si z mastno kremo zaščitimo kožo. S česnovim čajem ali tinkturo lahko čistimo tudi aknasto kožo na obrazu. Vendar ga uporabimo le na nepoškodovani koži, brez svežih ran.

Veliko je študij, ki so se ukvarjale z zdravilnostjo česna in mnoge so pokazale njegovo pozitivno delovanje oz. zaviranje rasti celic pri raznih tumorjih, vendar je kljub svoji učinkovitost bolj varovalen, torej je močnejše njegovo preventivno delovanje, kot kurativno, torej ni tako učinkovit v sami akutni fazi.
Česen spodbuja tudi delovanje želodca, žolča in črevesja.
Podpira tudi dobro delovanje črevesne flore, saj zavira razmnoževanje nezaželenih bakterij in kvasovk. A kljub vsemu je tukaj pomembno, da je naša črevesna flora zdrava, močna in ni oslabljena zaradi jemanja antibiotikov in nezdrave prehrane, sicer bo presnova česna za nas zelo otežena in naše črevesje iz njega ne bo moglo aktivirati vseh njegovih zdravilnih lastnosti.

Pečen česen
Grobo in od zunaj očiščene glavice česna, ki jih nežno naoljimo in jim odrežemo vršiček, kar v olupku ovijemo z alu -folijo in pečemo 30 do 40 minut v pečici na 180°C. Nato česen iztisnemo iz ovojnice, pomešamo z nekaj olivnega olja in z njim namažemo opečene kruhke. Zraven sodijo še črne olive in na tanko narezan parmezan.

Zelenjavno-sadni sok s česnom
S sokovnikom naredimo sok iz treh korenčkov, jabolka, dveh strokov česna, koščkom ingverja in šopkom peteršilja.

Česnova juha
4 cele glavice česna pečemo v pečici, med tem časom pa v dveh litrih vode skuhamo 4 večje, narezane krompirje, ki jih začinimo z soljo, timijanom, baziliko in luštrekom ali pa kar z zeliščno soljo . Olupimo 15 strokov česna, jih drobno narežemo ali stisnemo in pustimo stati nekaj minut na zraku, nato jih na hitro, za minuto ali dve popražimo na olivnem olju. Pazljivo prilijemo vroč kuhan krompir z vso tekočino in pokuhamo še nekaj minut. Dodamo iztisnjen pečen česen in spasiramo s paličnim mešalnikom. Dodamo kanček tekoče sladke smetane in postrežemo s sveže sesekljanim drobnjakom ali peteršiljem.

Patricija Šenekar

Uvodnik maj 2019

Tematika meseca, ki je pred nami bo povezana z radikalno iskrenostjo.

Živimo v času, ko ne moreš več pometati stvari pod preprogo. In če je v preteklosti delovalo to, da si lahko stvari preložila na koga drugega v upanju, da bo stvari naredil zate, to v zadnjih mesecih ni več mogoče.

Kar je pogosto boleče.

Sama opažam, da na površje lezejo tako stare bolečine, kot ranjenosti, navade in vzorci, strahovi in vse tisto, kar si uspela skriti sama pred seboj nekam v svoje globine.

Zdaj vse to prihaja na plano.
In terja zavestno zavedanje tega, kar je tvoje.

Zdaj je čas za samozavedanje.
Samozavedanje je prvi korak na tvoji poti, kajti dokler ne veš, kaj počneš, tega ne moreš preseči. Terja polno prisotnost v tem trenutku tukaj in zdaj. Terja to, da si utelešena. V stiku s svojimi občutki.
In ne gre za to, da karkoli spreminjaš, gre za to, da ozavestiš in to presežeš v sebi, ter izbereš drugače.
Precej neprijetno dejstvo je, da se s tem, kar najdeš v sebi ni modro boriti.
To kar je tvoje je potrebno sprejeti.
In to velja tako za tiste neprijetne dele sebe kot tudi tiste zaželene. Pomembno je, da se zavedaš kje si v zakrčenosti in upiranju, pa tudi to kje si v sijanju.

Mesec bo terjal, da se začneš zavedati kje izgubljaš energijo.
Kje spuščaš svoje meje in se ne držiš dogovorov sama s seboj?
Kje si nezvesta sama sebi?
Kje se držiš nazaj?
Kje potiskaš in se siliš, da bi ustregla pričakovanjem?

Že v preteklih mesecih sem govorila o tem, kako pomembno je, da prepoznaš kaj je tvoje in kaj ni tvoje. In v tem mesecu bo postavljanje meja še posebej v ospredju.

Žal smo bile kot otroci udomačene v prepričanje, da je ljubiti druge dobro, ljubiti sebe pa sebično in narcistično. Zato mnoge še vedno mislimo, da najprej ljubiti sebe pomeni, da smo sebične.

Tukaj je potrebno razumeti, da sebičnost in narcizem izhajata iz poveličevanja same sebe, ki temelji na lastnih fantazijah in podcenjevanju drugih. Narcisoidno osebo, ki ima sebe na piedestalu, vodi zavist. Zavist pa nima nič skupnega z ljubeznijo in je pravzaprav odsotnost ljubezni ali ločenost od nje.

Zavedanje je tukaj ključno, kajti dokler ne ozavestiš, kje si in kaj počneš sebi, tega ne moreš spremeniti, tudi če bi hotela. In vse se začne pri vprašanju Kdo sem?

Živimo v družbi, ki nas je navadila, da je bolj udobno prebrati knjigo o desetih načinih, kako povzročiti, da se nekdo zaljubi vate, kot da ljubiš sebe in to deliš s svetom.
Zato pričakuješ od zunanjega sveta, da te bo sprejel, te imel rad, da bo poskrbel zate.
In pogosto se na trd način prebudiš v dejstvo, da ni nikogar, ki bi te imel rad, če najprej ne ljubiš sama sebe.
To bo glavna tema tega meseca.

Glede na družbeno klimo je sicer razumljivo, da imamo tak izziv na tem področju. In vendar gre na koncu za eno stvar; izbiro. Kaj izbiraš v svojem življenju?

Potrebno je izbrati, da razviješ odnos z najbolj pomembno osebo v svojem življenju, ki te nikoli ne bo zapustila, s sabo. Kajti, ko enkrat ljubiš sebe, ti tega nihče ne more odvzeti.
In ljubiti sebe je izbira!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

podpis

Senzualnost…

Senzualnost je sposobnost, da čutiš in izkušaš svet z vsemi svojimi čuti. Je darilo, je misterij, je popotovanje vase, je globoko hrepenenje po povezanosti, da spoznaš sebe bolj intimno in si v stiku s svojo kreativno iskro. Da si polno živa, prisotna, igriva, radostna. Senzualnost v sebi skriva potencial zdravljenja, celostnosti, preobrazbe in osvoboditve. Skozi senzualnost ustvariš bolj kvalitetno življenje.

Senzualnost je del tvoje biti in ni nekaj, kar bi se morala naučiti. Do nje dostopaš skozi svoje telo. Pogosto v duhovnih krogih naletim na poniževalen pogled na telo, češ, da je zgolj vozilo in, da ti je na voljo, da živiš to življenje, potem pa razpade. In tudi sama sem bila včasih mnenja, da je telo zgolj orodje. Potem pa sem spoznala, kako pomemben del celote je telo.

Mačehovski odnos do telesa se ti vedno maščuje, ko te telo pusti na cedilu. In v mojem svetu je, po dveh desetletjih dela na sebi, eno najpomembnejših spoznanj, da je spoštovanje telesa in globoka prisotnost ter poslušanje telesa, nujno potrebno, če želiš resnično uživati življenje in čutiti radost ter zadovoljstvo.

Spustiti se je potrebno v telo, začutiti je potrebno to, kar je resnično, kar je prisotno. Prisluhniti je potrebno temu kar se premika, globoko v celicah, v mišicah, v tkivih in vlaknih tvojega telesa. Pomembno je, da spoznaš modrost in inteligenco posode, tega svetega prostora tvojega telesa. Da spoznaš jezik vida, dotika, okusa, sluha in voha.

Senzualna ženska uteleša ženstvenost v vsej svoji veličastnosti in magnetičnosti. V njej je svetloba, ki sije iz njene notranjosti. Senzualnost dvigne zavedanje užitka v tvojem življenju. Pomembno je, da se zavedaš, v čem uživaš. Čutenje užitka v življenju ti omogoči, da si pomirjena s tem kdo si.

Po mnenju mnogih je čutnost nekaj grešnega. Moje skromno mnenje pa je, da je senzualnost pravzaprav portal v bolj celostno življenje. Pozabi na spalnico. Če si mnenja, tako kot velika večina tistih, s katerimi prihajam v stik, da je senzualnost izenačena s spolnostjo, se brez dvoma omejuješ. Senzualnost je precej več kot zgolj seks, lahko je popolnoma neseksualna. Pomisli na vse načine, kako lahko čutiš senzualnost … ko stojiš v dežju in pustiš kapljicam, da polzijo po tvoji koži, ko ugrizneš v jagodo, namočeno v čokolado in začutiš sladkost in sočnost hkrati ali ko zapreš oči in se predaš notam tvoje najljubše glasbe.

Pomembno si je podariti čas, da uživaš v svetu, ki te obdaja, resnično začutiti svet skozi vse svoje čute.

Življenje se dogaja zunaj spalnice v mnogih oblikah, ki so globoko čutne. Pomembno je, da užitek utelesiš, da ga sprejmeš v svoje telo in se predaš temu valu, ki teče skozi tvoje telo. Če želiš biti senzualna ženska, se moraš dobro počutiti v svoji koži. Če nisi zadovoljna, če nisi srečna s tem, kdo si, potem je praktično nemogoče, da se predaš in uživaš v svetu, ki te obdaja. Pomembno je, da okrepiš samozaupanje, samozavest, da se sprostiš in odpreš temu, kar je prisotno.

Kako lahko izkušaš senzualnost?

Odpri se. Ko se odpreš, lahko začutiš užitek in radost. Da bi lahko čutila, pa moraš upočasniti. Pomembno je, da nehaš dirjati skozi svoj dan. Da se ustaviš. Vdihneš. Da uživaš v mavrici. Ali v toplih žarkih sonca. Resnično je pomembno, da se ustaviš in poduhaš vrtnice.
Življenje lahko enostavno zdrvi mimo tebe, v kolikor se nisi voljna ustaviti in opaziti sveta, ki te obdaja. Tako pogosto sem bila priča lepotam mesta, ko sem se zavestno ustavila in svoj pogled usmerila navzgor, po stavbah, v nebo. Namesto, da dirjaš z enega mesta na drugo, upočasni korak in se ozri okoli sebe. Dovoli, da se te svet dotakne skozi vse tvoje čute. Odpri se vtisom. Podari si čas za opazovanje sončnega zahoda, ustavi se. Vdihni lepoto.

Bodi prisotna. Če želiš resnično začutiti senzualnost, se moraš naučiti živeti v sedanjosti, v tem trenutku in nato v naslednjem in v naslednjem. Namesto da se obremenjuješ s tem, kar bo čez 3 mesece ali 3 leta, pripelji svojo pozornost v ta trenutek, v občutenje tega, kar je prisotno tukaj, zdaj. Nauči se živeti v trenutku in dopusti si, da čutiš užitek tega trenutka.

Opazuj svet z vsemi svojimi čuti. Senzualna ženska si dopušča, da uživa v vsakem trenutku na svež, nov način. Uporabi vse svoje čute in izkusi svet na nov način. Pojdi na sprehod in opazuj okolico, dovoli si, da opaziš podrobnosti – oblike, barve, vonje, zvoke, okuse, dotik. Dovoli si, da stvari, ki so ti znane doživiš na čisto nov način. Da okušaš barve in vonjaš zvoke.

Zabavaj se.
Pomemben del senzualnosti je, da se ne počutiš krivo, ko delaš stvari, ob katerih se počutiš resnično srečno. Uživaj v hrani. Uživaj v spolnosti. Uživaj v okušanju vina. Uživaj v svoji najljubši glasbi takoj zjutraj, ko vstaneš. Uživaj v tem, da premakneš svoje telo. Nihče ne bo prikrajšan, če več časa posvetiš sebi in temu v čem uživaš ti. Kvečjemu bodo pridobili s tem, ko boš ti bolj zadovoljna in srečna.

Dotikaj se. Zapri oči in se dotakni svoje kože. Vzemi krtačo in si počasi krtači svoje lase. Uživaj v občutku dotikanja svojih las. Ko si umivaš lase, upočasni. Namesto, da si hitro drgneš lasišče, upočasni. Počasi masiraj svojo glavo. Začuti svoje prste na glavi. Dovoli si, da resnično čutiš svoje telo brez občutkov krivde in sramu, ker se dotikaš sebe. Dovoli si, da dlje časa stojiš pod tušem, da pustiš vodi, ta teče po tvoji koži. Začuti občutek tekoče vode na svoji koži. Nato uporabi olje ali kremo in počasi vtiraj kremo v kožo. Bodi prisotna, začuti dotik kože na koži.

Uživaj. Dopusti si, da oblečeš svileno oblačilo in dopustiš, da te svila poboža. Če imaš svojo najljubšo mehko odejo, se zavij vanjo in uživaj v dotiku. Dopusti si, da začutiš blazino pod glavo. Obleci oblačilo v katerem se počutiš izjemno. Dopusti si, da uživaš v občutku tkanine, po kateri drsiš s svojo roko, žamet, svila, volna, pliš. Podari si čas, da uživaš v senzualnosti teksture.
Okušaj. Ni potrebno, da si mojstrica v kuhanju, da bi resnično uživala v hrani. Opazuj teksturo hrane. Ko pripravljaš jedi, bodi priča vonju zelišč, ki jih uporabljaš. Obudi vse svoje čute. Podari si čas. Resnično uživaj v senzualnosti okusov, ki jih čarobno spajaš v nekaj novega. Izkusi senzualnost okušanja.

Prisluhni. Ne glede na zvrst glasbe, lahko uživaš v predajanju tonom in tistim trenutkom tišine med notami. Prisluhni najljubši glasbi že takoj zjutraj, naj te spremlja na vožnji v službo. Uživaj v tišini. Uživaj v zvokih narave. Zvoki prebujajo tvoje čute, glasba oživlja tvoje telo.
Prepusti se naravi. Sprehod po travniku, v gozdu, ob obali te spomni na brezčasnost Biti. Opazuj barve. Prisluhni zvokom. Vdihni zrak, uživaj v naravi. Različna okolja prebujajo različna občutja v tebi. Narava nas uči, da živimo v sedanjem trenutku. Narava te spomni na živost. Spomni te na cikličnost. Spomni te na sposobnost nesojenja, da ne poskušaš analizirati, razmišljati, da zgolj samo si. Uživaj v lepoti, ki te obdaja in spominja, kako pomembno je, da čutiš.

Senzualnost je nekaj brez česar ženske ne moremo živeti izpolnjenega življenja.

Senzualnost v ženskem telesu povzroči izločanje dušikovega oksida, ki ga izločajo živčni končiči in celice žilnih sten tudi med stimulacijo z dotikom ali med erotičnimi mislimi. Ta molekula je dobesedno »iskra življenja«.

Visok nivo dušikovega oksida je prisoten če ženska živi zdravo, užitka polno življenje, kar vključuje tako misli kot izkušnje, ki prinašajo zadovoljstvo. In da se razumemo užitek ne pomeni nujno seksualnosti, tako kot senzualnost ni spolnost. Spolnost je majhen delček senzualnosti.

Senzualnost te polni in zdravi od znotraj. Nima nadomestka, zato jo prebudi, neguj jo in se predajaj valovom užitka v svojem vsakdanu.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Življenje je Ljubezen v Akciji.