Razcvet Ženske Duše se začne v trenutku, ko je bolečina tega, da je ženska trdno stisnjena v popku večja od bolečine, ki jo terja razcvet.

Dokler si trdno v popku, v oklepu, ki si ga oblikovala vse od rojstva naprej, imaš občutek, da v življenju nekako shajaš. Vendar je popek vedno bolj tesen in pride čas, ko postaja hrepenenje, da bi se osvobodila vedno večje.

Ne moreš si več zatiskati oči.
Duša te kliče vedno glasneje.

Dokler si v oklepu popka, svoje življenje vodiš znotraj znanih okvirjev tvoje osebnosti, tvojega lažnega jaza. Delaš stvari, ki so vedno funkcionirale. Slediš dogovorom, ki so jih zate postavili drugi. Na zavednem ali nezavednem nivoju pomanjšuješ sebe, se delaš manjšo kot si v resnici, v ugajanju in prilagajanju.

Pride čas, ko to postane preveč zadušljivo.
Ko čutiš, da se moraš osvoboditi spon osebnosti.

Razpad znanega sveta pride v obliki krize, če klicu duše nisi voljna slediti tam nekje okoli 40-tega.
Vedno pa imaš možnost, da se v globine Sebe in v razjasnitev kdo si in zakaj si tukaj potopiš sama.

Občutek lastne vrednosti je občutljiva iluzija. Kajti vrednost je vedno povezana z zunanjo potrditvijo, z iskanjem potrditve zunaj sebe. In dokler si v iskanju zunaj sebe, nisi Doma, v svojem centru. To se kaže v negotovosti in v dvomih vase, ki se vedno znova povečujejo, bolj ko iščeš.

Izziv je v tem, da si s svojo pozornostjo vedno nekje drugje.

Klic nazaj Domov je klic tvoje Duše, ki te bo povabila v samoraziskovanje.
Morala se boš potopiti Vase in raziskati kje se trenutno nahajaš, da bi si lahko povrnila svojo energijo in vitalnost, ki si jo razpršila skozi iskanje tam zunaj sebe.

Spust v lastne globine s seboj prinaša vse tisto, kar si leta, verjetno desetletja pometala pod preprogo. Vse tisto, česar nisi želela videti in slišati je še vedno v Tebi. Nikamor ni šlo.
Čaka. Nate.

Čaka na to, da boš voljna, da se s tem spogledaš in si to prisvojiš za svoje. Da objameš celoto Sebe. V sebi.

Notranja raztreščenost celote na majhne koščke terja, da to sestavljanko ponovno sestaviš v celoto. Izgubljeni koščki duše, ki so ostali ujeti v travmah in odnosih z drugimi moraš poklicati nazaj in jih povezati v tapiserijo življenja, ki ti SI.
Dejstvo je, da je razcvet proces.
Kajti ne moreš vseh koščkov poklicati nazaj naenkrat.
Zakaj ne?
Ker bi se ti zmešalo.
Ker bi te preplavilo, ker bi bilo zate enostavno preveč.

Potrebuješ okrepiti svoje telo, svojo alkemično posodo, da bi lahko držala sama sebe v tem procesu prisvajanja delčkov sebe in vračanju svoje moči nazaj v Celoto.

Tvoji možgani imajo omejeno kapaciteto procesiranja informacij, ki vstopajo vate v vsakem trenutku. To je razlog, zakaj nezavedni um obstaja, ker se tja shranjuje vse tisto, kar tvoj zavestni um ne zmore sprocesirati.

Tvoj nezavedni um je kot blažilec, tisti del, ki shranjuje informacije, ki jih nisi zmogla predelati.

Tvoj nezavedni um absorbira šoke in travme tako, da jih shrani v spominu. In šele, ko okrepiš svoj sistem, svoj živčni sistem, svojo posodo, boš dobila priložnost, da bodo te stvari prišle v tvoje zavedanje in se boš z njimi lahko spogledala in stvari sprejela v sebi.

V psihologiji govorijo o obrambnih mehanizmih, ki jih imaš z razlogom. In najbolj znani obrambni mehanizmi so boj, beg in otopelost.

Razvila si mehanizme, ki ti pomagajo stvari držati v senci, v nezavednem, da te stvari, ki si jih skrila v si ne bi preplavile in povzročile šoka. Če bi vse prišlo v ospredje naenkrat, bi verjetno pristala v mentalni ustanovi, ker bi izgubila pamet.

Če želiš v polnosti stopiti v svoj polni Razcvet Ženske Duše se boš morala srečati s svojimi notranjimi pomočniki, ki ti v tem trenutku onemogočajo, da v polnosti ugledaš in sprejmeš Celoto Sebe.

Trije preživetveni odzivi se preigravajo skozi številne obraze, ki jih skrivaš v sebi.
Razkrila ti bom šest najbolj pogostih.
Kajti kot sem začela, je samozavedanje eno najpomembnejših orodij na poti v Razcvet.

NAIVNI OPAZOVALEC
Ena tistih stvari, ki te v razcvetu zelo upočasnjuje je tvoja kapaciteta, da se pregovoriš oziroma naivno verjameš, da ti pa res nisi naredila nič narobe. Da so drugi tisti, ki ti grenijo življenje. In ravno tovrstno vztrajanje v iluziji je pogosto razlog zaradi katerega nekdo, ki je odvisen od česarkoli ne prepozna, da ima težavo. Mnogi ljudje so v preprostem zanikanju težav. Ali pa se izogibajo temu, da bi pogledali v samo jedro težave. Dejstvo je, da je prvi korak preobrazbe prepoznavanje in v drugem koraku si moraš priznati, da imaš težavo. In si prisvojiti, da so stvari tvoje in v tebi.
“Svet je itak zavožen in jaz nimam nič s tem,” je njihov pogled na svet in stvari. Izogibajo se temu, da bi pogledali, kako je vse med seboj povezano. In kako je svet zunaj v resnici le odsev sveta znotraj. Naivni opazovalec je povezan z begom.

NEDOLŽNI KRITIK
Ta preživetveni mehanizem je zelo podoben prejšnjemu, naivnemu opazovalcu, le da se ta izogiba občutku krivde s tem, da aktivno kritizira svet in ljudi okoli sebe. Kritiziranje je eden od načinov, kako se upiraš družbenim okvirom in poskušaš najti pot ven iz situacije.
Kritik uporablja svoj um, da dviguje svoje ego, da se počuti boljšega ali bolj pametnega od drugih, ki še ne vedo tega, kar ve Kritik. Vendar to, da opaziš kaj je narobe z ljudmi in s svetom ne zadošča, da bi se premaknila ven iz svojih dinamik. Prevzeti moraš odgovornost za svoj del v zgodbi in aktivno dati stvari v prakso. Ni dovolj zgolj prepoznava, stvari si moraš priznati in si jih prisvojiti. Svojo moč moraš vzeti nazaj. Nedolžni kritik je povezan z bojem, ki pa je pasiven boj.

TIRAN
Brez dvoma je ena največjih ovir na poti razcveta in tega, da živiš izpolnjujoče življenje v polnosti nesposobnost, da si avtentična do sebe. Govorila sem že o tem, kako je lažni jaz tisti, ki temelji na strahu in ko si v strahu zatiraš vse tisto, kar bi lahko razkrilo tvojo izvorno esenco. Ne dovoliš avtentičnemu jazu, da bi se izrazil.
Potreba po kontroli in nadzoru je v samem jedru tega odziva zatiranja. Kontroliraš stvari v sebi, ki ne bi bile sprejete s strani družbe. Ko ti je všeč pesem ali film, ki ga tvoja prijateljica ne mara ali pa te privlači nekaj, česar drugi ne bi odobravali, boš zatrla stvari v kali, v sebi.
Vendar zatiranje ne bo pomagalo pri temu, da bi stvari šle stran, ker ne bodo šle. Vse počaka.
Vse kar narediš z zatiranjem je to, da se tvoja podzavest nauči kaj je tisto, kar je tvoji osebnosti pomembno in vse tisto, kar zatiraš shrani v senco. Konec koncev je ta mehanizem zatiranja sebe tisti, ki ti pomaga pred zmedo tega kaj imaš rada in česa ne.
Zatiranje ne le da zavira tvoj razcvet, vodi v bolezen na fizični, čustveni in psihološki ravni.
Ker lepega dne pride nekaj, kar te zlomi. Tovrstni notranji boji se na koncu dneva ne obnesejo, ker jih drago plačaš.

REPRESIVNEŽ
Represija se razlikuje od zatiranja v pomembni podrobnosti – zatiranje je zavesten proces, kjer imaš željo ali potrebo in jo zatreš v kali, se naučiš kako jo ignorirati, medtem ko je potlačitev nezaveden proces.
Če si npr. imela travmatično izkušnjo kot otrok, je bilo to nekaj, kar tvoj sistem ni zmogel predelati, nisi imela orodij, kako se s tem soočiti in si to potlačila v sebi. Ta mehanizem te ščiti pred bolečino in drugimi čustvi, ki so povezani s spomini, ki si jih potlačila v sebi.
Včasih so prepričanja in pogojevanja družbe, religije tako močna, da želje in potrebe, ki so naravne kot je npr. spolnost popolnoma potlačiš v svoji notranjosti. Enostavno pozabiš na to, kakšne so tvoje želje in potrebe, nimaš stika s svojim avtentičnim jazom in svojo izvorno naravo. Ravno zaradi tega je za mnoge velik izziv ljubiti Sebe, ker se v nezavednem delu skriva toliko stvari, ki so potlačene in ki bi, če se resnično zavežeš temu, da boš ljubila sebe brezpogojno, prišle na površje po to Ljubezen.

REAKTIVNI EKSTREMIST
Narava nezavednega uma je, da terja popolno gotovost. Ni sivih con. Stvari so ali črne ali bele. In mnogi imajo tako striktno vzgojo kot otroci, da so jih dogme, katerih del so bili popolnoma oblikovale in živijo v iluziji svojih dogmatičnih prepričanj. V to kategorijo sodijo vsi ekstremi kot je verski fanatizem na eni strani te gugalnice ali puščavnik na drugi strani. Puščavnik, ki se je umaknil od množice, ker se težko povezuje z drugimi in ne razume ljudi in se mu zdi to, da se umakne od vsega najboljša rešitev.
Pogosto se ta aspekt preigrava v tebi, ko nihaš iz ene skrajnosti v drugo znotraj sebe. Se npr. pretvarjaš, da ti stvari niso pomembne, ko so ti v resnici pomembne. Ko te nezavedni um poskuša zaščititi v določeni situaciji s tem, da zanihaš iz ljubezni v sovraštvo.

BREZHIBNA ŽRTEV
Zagotovo poznaš ta del v sebi, ki krivi druge ljudi za težave, ki se dogajajo tebi. Vsi do neke mere uporabljamo to, da krivimo druge kot obrambni mehanizem. Gre za to, da sebe poskušaš zavarovati pred prevzemanjem odgovornosti za svoje življenje, še posebej v neprijetnih situacijah.
Obtoževanje drugih se zdi najboljša rešitev, vendar se večina ne zaveda, da to pomeni, da svojo osebno moč predaš v roke nekoga drugega, da upravlja z njo. Odpoveš se svoji odgovornosti za stanje v katerem si in ga predaš nekomu drugemu, da to reši. Sebe prepričaš, da nisi odgovorna za nastalo situacijo in s tem, ko jo predaš nekomu drugemu se lahko pritožuješ nad to zunanjo silo, pa naj bo zdravje, denar, otrok ali služba. Najbolj priljubljeni so zagotovo bog, politika, vlada in sosedje.
Mehanizem brezhibne žrtve te ovira, da bi se resnično spogledala s tem, kako ti prispevaš in soustvarjaš svoje lastno trpljenje.

To so deli v tebi.
Tvoji so.
In na tebi je, da jih prepoznaš, jih objameš v sebi in si prisvojiš energijo, ki je ujeta v njih.
Osvobajanje sebe se vedno dogaja v Tebi. Zase.
In na tej poti ti lahko asistiram.

Kajti dejstvo je, da nikamor ne bodo šli.
Na tebi je, da se z njimi soočiš in jih nehaš izbrati, da se skozi njih izrazaš.

Razcvet v Ljubezen te vodi v celostnost tvoje Biti. V razcvetu tvoja modrost postane tvoj parfum. Razcvet je popolna utelešenost v svojem telesu, ko čutiš svojo notranjo lepoto in svetost. Razcvet je občutenje radosti, je užitek v telesu. Razcvet je razvijanje tvojih potencialov, ko dopustiš svoji duši, da se dvigne na površje in zapoješ svojo pesem, ki si jo prišla zapeti na Zemljo.
Razcvet pomeni, da utelesiš in poosebiš svoje edinstven in unikaten cvet in deliš svojo zgodbo duše s svetom.
S teboj bom delila 5 jezikov ljubezni, 5 erotičnih jezikov in 5 intuitivnih jezikov, da boš lažje prepoznala svoj edinstveni in enkratni načrt Ženske Duše in zaživela kot ženska, za katero si se rodila, da SI!  Začnemo 6.9.2019.

Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

 

Bodi SVetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena

Tvoja pripravljenost, da pogledaš stran omogoča krutost brez primere.

Da ignoriraš bolečino, ki jo čutiš v sebi ob tem, ko si soočena z bolečino živali ali človeka na drugi strani.
Ker bolečino čutiš. To kar narediš je, da greš v otopelost.
V voljno ignoranco.

In to, kar ta čas v katerem živimo prinaša s seboj je, da si izzvana.
Izzvana, da sprejmeš odgovornost za to kar čutiš.
Za to kar vidiš, slišiš, čutiš in veš v sebi.

In sama opazujem ta fenomen v novodobnem gibanju.
Kjer kličemo vse mogoče angele in mojstre, jim naročamo, naj dvignejo tisto, česar nočemo videti, vedeti, da je del nas. Kako vem!?
Ker sem bila tam.
Ker sem delala isto.

Ker sem bila voljna ignorirati dejstvo, da moram najprej stvari videti v sebi, če jih želim razrešiti.
Morala sem sprejeti odgovornost zase. Za svoj ka-ka.
Cel ka-ka beri sranje.
NE samo tisto, kar mi je bilo všeč.

Predvsem za tisto, kar mi ni bilo všeč.

Zato lahko popolnoma razumem nekoga, ki se želi rešiti entitet. Ki želi najti nekoga, ki jih bo izgnal.
Vendar to ne deluje.
Ker moraš prepoznati kaj je bilo tisto, kar jim je odprlo vrata v tvoje energijsko polje.
Ugotoviti moraš zakaj so s teboj, kaj je tisto, kar jih je pritegnilo h tebi.

In samo takrat, ko prepoznaš kako si jih ti povabila k sebi, lahko to povezavo zaključiš in jim lahko za vedno zapreš vrata. Dokler ti ne ozavestiš vzroka, tudi posledica ne bo šla nikamor.
In tudi če ti uspe, da jih vržeš ven, bodo prišli nazaj noter, ker si vrata pustila odprta.
In ker si jim ti odprla vrata.

Voljna ignoranca, izogibanje in zanikanje se ne obnesejo.

Voljna ignoranca je zanimiv fenomen. Kajti na neki ravni se zavedaš, da je tisto kar zagovarjaš ali verjameš verjetno napačno. Vendar zavračaš dejstva, ki temu pritrjujejo ali to razkrivajo.

Ljudje so voljno ignorantski, ker jim to služi.

Brutalna ali radikalna iskrenost pač ni nekaj, kar bi bilo družbeno sprejemljivo.

Razlika mes voljno ignoranco in samo-prevaro je subtilna, vendar obstaja.
Voljna ignoranca je bolj prilagodljiva.
Gre za kognitivno strategijo, ki jo ljudje izberejo, da bi povečali svoj občutek dobrobiti.
S samo-prevaro ne moreš upravljati na enak način in je bolj škodljiva.

Kljub temu, da obe človeku omogočita, da se izogne neprijetnim dejstvom, je na dolgi rok definitivno boljše, če se soočiš z realnostjo, kot da se ji izogibaš ali jo zanikaš.

Človek, ki vara samega sebe, verjame v to, da stvari niso resnične zaradi česar sebe pelje v iluzijo.

Če pogledava razliko v praksi.
Voljna ignoranca je na primer inteligentna mlada ženska, ki se zaljubi v šarmantnega in atraktivnega moškega, ki je kar se tiče vseh, ki ga malo bolj poznajo kreten. Voljna ignoranca mlade dame jo vodi v to, da zanika dejstva; da je inteligenca njenega izbranca na nivoju paradižnika, da ima tendenco, da izgubi razsodnost, da je njegov temperament kot eksploziv in da moški nima drugih ambicij v življenju kot da popiva. Ženska sicer ima ranljive trenutke, ko zasluti resnico, a kljub temu vztraja z njim.
Ženska, ki vara samo sebe pa bo verjela, da je moški inteligenten kljub dejstvom, ki temu nasprotujejo. Verjela bo, da je ljubeč, ker je nasilen samo, ko ima slab dan. In verjame, da se samo zabava s prijatelji in da bo sčasoma prerasel svojo mladostniško družbo. Zavaja samo sebe in verjame v to, da je dober človek, zato ji bo brez dvoma trajalo precej dlje, da bo prebrala ali zaznala znake, da je odnos nezdrav.

Voljna ignoranca je danes del družbe.
Sprejemljiva je v politiki.
Sprejemljiva je v medsebojnih odnosih.

Voljna ignoranca je veter v krila sistemom.
Voljna ignoranca daje moč patriarhatu.
Voljna ignoranca hrani nasilje.

Voljna ignoranca glede situacije je tista, ki se ljudi vodi v razmišljanje, da je gradnja zidu ali postavljanje žičnate ograje, da bi tiste druge obdržali tam zunaj, na drugi strani ograje popolnoma sprejemljiva.

Voljna ignoranca vodi v nasprotovanje človeškosti, kjer izraziš skrb za tiste, ki trpijo, diskriminacijo ali nepravičnost.

Voljna ignoranca nagrajuje ideal samozadostnosti, ki preživi na račun drugih ljudi.
Vodi v individualizem, kjer si najboljši, najhitrejši in v vseh pogledih naj, hkrati pa kot bager pod seboj povoziš vse, ki se ne strinjajo s teboj.

Voljna ignoranca poganja milijonske industrije mode, kozmetike, prehrambne industrije, zabavne industrije in še kakšna bi se našla. Ker nočemo prevzeti odgovornosti za svoje izbire.

Kupujemo poceni.
Kupujemo več.
Ker nikoli ni dovolj.

Brez zavedanja posledic.
S tem, da ignoriramo.

Ignoriramo onesnaževanje, ki ga povzroča poceni kmetijstvo, ki temelji na pesticidih in umetnih gnojilih.
Ignoriramo onesnaženje pitne vode, rek in morja.
Ignoriramo dejstvo, da majico za 1 euro šiva otrok nekje v Aziji za nekaj centov.
Ignoriramo krutost mesne industrije s tem, da otrokom ne povemo, da je zrezek na krožniku krava ali kokoš. Bitje, ki ima oči in srce.
Ignoriramo dejstva kot je to, da 50% vseh antibiotikov na svetu uporabijo na živalih, da so sploh primerna hrana.
Ignoriramo to, da tudi če poješ najbolj kvalitetne vitamine kar jih je, če so tvoje celice zaprte, v varovanju, ne bodo sprejele nič od tega, kar bi ti pomagalo. Vse gre samo skozi tebe.

Ignoriramo moč povezanosti in se izgubljamo v virtualnem svetu, ker je bolj udobno, ni komplicirano in ne tako intenzivno kot so odnosi in čustva.

Ignoriramo nasilje, ki vznika v ljudeh. In nestrpnost, ker se te ne tiče. Ne še.

Voljna ignoranca je največja skrivnost patriarhata.
Sistemov dominance, ki vladajo svetu.

Ker je velika večina voljna pogledati stran.
O tem je govoril že Jezus.

Rekla sem že, da je voljna ignoranca nekaj, kar lahko nadziraš v večji meri kot samo-prevaro. Človek lahko ob primerni motivaciji spremeni svoje obnašanje in pristope, če gre za voljno ignoranco. Pri samo-prevari običajno potrebuješ večje kladivo, ki te udari po glavi, da si voljan spregledati. Kajti večini, ki so v samo-prevari to služi. Zavajanje samega sebe ali samo-prevara služi njegovim interesom.

Kot v primeru očeta, ki pretepa žensko in otroke, ker ne more nadzorovati svojega temperamenta, vendar verjame (zavaja samega sebe), da to naredi zato, da bi jim dal lekcijo.
Njegova nesposobnost, da nadzoruje svoj temperament je očitna in dobro znana vsem. In njegov način discipliniranja je nesprejemljiv on pa še vedno verjame, da je problem v drugih in ne v njemu. To je samo-prevara, ki običajno nima simpatizerjev.

Tisto, kar prebuja veliko večino ljudi je bolečina.
Kriza.
Razpad udobja življenja, ki so ga poznali.
In takrat ugotoviš, da se vsi odgovori skrivajo v tebi.

Odnos do sebe lahko spremeniš samo, če si voljna pogledati direktno v svoje najgloblje bolečine.
Podati se moraš skozi svoj tunel in se soočiti s svojimi ranjenostmi.
Tega dela ne moreš preskočiti.

To je proces porajanja sebe na novo.
Je kot drugo rojstvo.

S svojo zapuščino se moraš zavestno spogledati.
Sprejeti in objeti jo moraš v sebi.
Si povedati resnico.

Kajti resnica je tista, ki te lahko osvobodi.

Bodi Svetoba, ki jo želiš videti v SVetu!
Taja Albolena

Sedeli sva na čaju. Tiha glasba je lebdela v zraku kot meglica.
In navzven je bilo videti kot srečanje dveh žensk, ki si imata po dolgem času veliko za povedati.

“Veš,” je začela, “nikoli si ne bi mislila, da bom kaj takega izjavila.
V resnici me je kar malo strah tega, kar ti bom povedala.
Ko sem se ujela, da tako razmišljam, sem obstala z odprtimi usti.

Ko sem čakala na izvide zadnji mesec, sem ugotovila, da mi to, da sem zbolela v resnici služi.
Bila sem jezna nate, ko si me tolikokrat vprašala kako mi stvari služijo. In nisem hotela vedeti.
Ko pa sem sedela sama s seboj, sem dojela, da sem imela v tem mesecu prvič v življenju zares mir.
Dojela sem, da je bolezen resnično izbira.
Spoznala sem, da imam izbiro.
Lahko grem globlje v bolezen in to izkoristim, da bom končno imela mir.
Ali pa si končno priznam kje sem in kaj je tisto, kar me v odnosu v katerem sem res moti.

Dojela sem, da je čas, da postavim meje.
In da povem kaj resnično potrebujem.

In prvič sem sprejela tudi to, da je morda čas, da vse skupaj zaključim.
Veš, na en hecen način me je bolezen bolj povezala s sabo kot vse kar sem prebrala in poslušala desetletja.”

Gledala sem jo z veliko mero razumevanja.
Ker sem roko na srce ravno v tem času priča osebi, ki mi je zelo ljuba in je izbrala, da se skozi bolezen umakne, odklopi iz tega sveta.

Zato iz prve roke vem, da se nič, čisto nič ne zgodi kar tako.
Vse je stvar izbire.
In vse v tvojem življenju se zgodi z razlogom.

Danes vem, da se neurja v tvojem življenju vedno zgodijo, ker ti pomagajo, da poženeš svoje korenine še globlje. Da ojačaš svoj temelj. Da si prisotna tukaj in zdaj.

In vse, čisto vse v življenju človeka, se zgodi skozi odnose.
Ljudje so tisti, ki ti odslikajo tisto, kar je v tebi.
Odnosi ti v resnici pokažejo kje se nahajaš.
In temu ne moreš ubežati.

Ker veš, ne glede na to, kam greš, tudi če se preseliš čez Atlantik, v popolno novo okolje, boš sebe povsod nesla s seboj.

Zaradi česar boš vedno znova poustvarjala točno to, kar je v tebi.
To je razlog, zaradi katerega sem leta 2013 prvič ponudila program Objemi Sebe. Z namenom, da spoznaš kaj se skriva v tebi, ker dokler ne veš, kaj je v tebi, dokler se ne spogledaš s tem, kar se skriva v tvoji notranji temi, boš vedno znova upala, da te bo nekdo ali nekaj rešilo.

In ko se ustališ v novem okolju, skozi nove odnose vzniknejo iste težave. Ljudje so drugi, zgodbe pa so identične.

Dejstvo je, da nihče v tvoje življenje ne vstopi kar tako, brez razloga.
Vsi so tukaj z namenom.

Vsak ima svojo nalogo. Ker imamo vsi med seboj dušne dogovore.
Del dušnega dogovora je, kaj ti bo oseba pomagala razkriti o tebi. Zate.

Tako srečaš ljudi, ki ti pomagajo, da se prebudiš. Pa tiste, ki ti pritisnejo na tiste gumbe v tebi, ki so najbolj boleči in občutljivi. Z razlogom, kajti samo skozi odnos s človekom vidiš, kje se nahajaš v sebi.

Ljudje te izzovejo. Izdajo. Zanikajo. Zlorabijo. Zapustijo. Se odtujijo od tebe.
In vse se dogaja z razlogom.

Ker te človek na drugi strani spomni, kdo si.

Odnose potrebuješ, da lažje ugledaš in razumeš, kaj je tisto, kar nosiš v sebi.
Zato je bistvenega pomena, da si odprta za to, kaj ti vsako srečanje prinaša.

Vse v življenju je med seboj povezano.
Čisto nič ne obstaja v vakumu.

Med seboj se srečujemo.
Izmenjujemo.
Razkrivamo.

Z enimi se srečamo zgolj za nekaj trenutkov.
Z enimi pa tkemo skupne zgodbe leta ali celo desetletja.

In tvoja duša ve, s kom bo delila čas in prostor, pa tudi zakaj.
Kajti dušni dogovori so nekaj, kar nikoli ne zastara.
Dokler niso izpolnjeni se duši srečujeta, izmenjujeta in si pomagata na poti ljubezni.

Dušni dogovori so različne vrste.

1. Namen enih dušnih dogovorov je, da te prebudijo.
To so odnosi, ki so globoki in pogosto boleči. Brusijo tvoj lažni jaz in ti pomagajo, da spregledaš. Spreminjajo tvoj pogled na svet. Premaknejo te. Usmerijo te drugam.
Ko spoznaš osebo, ki je del tvoje karmične matrice, se ti zdi, da jo poznaš od nekdaj, občutiš domačo vibracijo.

To so ljudje, ki ti pomagajo, da se spomniš kdo si in zakaj si tukaj. Usmerjajo te. Vodijo s svojim zgledom. Z njimi si dogovorjena, da si bosta na poti življenja stala ob strani in soustvarjala. To so pogosto tvoji najbližji – partner, družina, prijatelji ali sodelavci.

2. Namen drugih dušnih dogovorov je, da te spomnijo kdo si.

To so odnosi, ki te oblikujejo. V njih se učiš zaupanja vase in da se zaneseš nase. To so ljudje, ki ti pomagajo, da rasteš in se razcvetaš v osebo, za katero si se rodila, da si.
Podprejo te, vidijo te in ti pomagajo, da se uglasiš s svojim srčnim kompasom in slediš svoji svileni niti življenja.

Kajti takrat, ko v sebi veš, da moraš slediti sebi potrebuješ podporo. Nekatere stvari ne moreš doseči ali dojeti sama, potrebuješ malo pomoči od zunaj.
Z njimi se po navadi srečaš takrat, ko si v svoji energiji, ko si v svojem elementu in ko ničesar ne skrivaš. To so tvoje dušne sestre in bratje.
Spomnijo te na tvoje srčne želje in te usmerijo z veliko mero ljubezni in sočutja. Vendar z njimi običajno nisi v partnerskem odnosu.
So ključni na tvoji poti, ker ti pomagajo, da postaneš ta ženska za katero si se rodila, da si.

3. Namen tretjih dušnih dogovorov je zdravljenje.

To so ljudje, ki pridejo v tvoje življenje, ko si v stiski. Pomagajo ti ozavestiti tvoje življenjske lekcije in ozavestiti programe, blokade, vzorce iz preteklosti. Po navadi se pokažejo z božansko preciznostjo, ko najbolj potrebuješ lekcijo, ki jo razkrivajo zate.

To so ljudje, ki ti pomagajo, da se v življenju premikaš naprej. Da rasteš. S teboj je toliko časa, da vzameš svojo lekcijo.

4. Namen četrtih dušnih dogovorov je, da ti pomagajo v danem trenutku

Odnosi se tkejo povsod. Zato je prijaznost tako zelo ključna sestavina življenja. Mnogi vstopijo v tvoje življenje kot utrinki. Razsvetlijo tvoj dan in ti pomagajo na majhne, preproste načine.
To so ljudje, ki se te dotaknejo ker te spustijo naprej v vrsti v trgovini. Ali pa te s prijazno besedo spodbudijo, ko si na poti na pomemben sestanek. Lahko je to pogovor na avtobusu, v službi, na ulici ali tvoji najljubši restavraciji.

Nikoli ne veš, kdaj se bo v tvojem življenju pojavil tak angel v človeški obliki, ki te bo spomnil na to, da je življenje res lepo. In da je človeški stik dragocen.

Kajti vse v življenju so odnosi.
Čisto vse.

Imaš odnos z otrokom, starši, prijateljico, ljubimcem, možem, sodelavcem, poslovnim partnerjem.
Pa tudi s svojo muco, psom, lončnico, avtom, hišo, denarjem, poslom.
Vse so odnosi.

A začne se z enim, najpomembnejšim.
Kajti vsi odnosi tam zunaj so odsev tistega, ki se odvija v tebi.
Tvoj odnos s seboj, do sebe je ključen.
Ker vpliva na vse ostale.

Najbolj pomembno je, da ustvariš ljubezenski odnos s seboj. Da si prijazna do sebe. Da ljubiš sebe. Da sprejemaš sebe. Da se pohvališ. Neguješ.
Vsi odnosi tam zunaj so odsev tvojega odnosa s seboj.
Nastavijo ti ogledalo, v katerem lahko ugledaš sebe.
In če ti odsev ni všeč, tam zunaj ne moreš spremeniti čisto ničesar.
Vsaka preobrazba je mogoča le v tebi.

Ja, ljudje ti pridejo nasproti in dušni dogovor odigra svojo vlogo.
Vendar je na tebi, da stvari prepoznaš in si jih priznaš.
Pomembno je, da si poveš resnico. Da si radikalno iskrena s seboj.
Da izbereš, da si Varuhinja Ljubezni, namesto uničevalka Ljubezni.
Da neguješ svojo žensko dušo, kar ti omogoči, da si Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu.

Najbolj boleče je, ko ugotoviš, da si vse kreiraš sama.
In boli, kako zapuščaš sebe, ignoriraš sebe, zavračaš sebe, zlorabljaš sebe ali se izdajaš. Vedno znova in znova.

Soočenje s seboj je ključno.
Dokler ti ne vidiš kaj je v tebi, v zvezi s tem ne moreš nič narediti.
Šele ko se zagledaš in objameš, se spremeni ves tvoj zunanji svet.
Kajti vse je zgolj odsev tebe.
Objemi Sebe!

In bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Če pa pri tem potrebuješ malo pomoči se pofočkaj >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena